J&miš Golec: Mačkov stric. Blagopokojni g. župnik v Pišecah je pustil pozidati lično hisico, katero je doilocil kot stan, ko se bo podal v poItoj. Spredaj pod streho je na steni kolobar in v tem si je želel na zlatem ,polju začetni črki svojega imena. Kar z visoke lestve sem se lotil dela po župnikovi želji. Poletno vročega pr&dpoldne je postal ravno pod menoj na oesti lojterski vozioek. Uprego bi naj vlekel navkreiber osel, katerega je cukal za vaj&ti kmetski fantek, zadaj sta sedeli na povprecni deski dve gospodični. Žival je postala v štatljivosti liki pribita in se ni ganila niti za ped naprej. Kočijažek je udrihal z bičnikom po mrcini, ki jc i^amo zmigavala z dolgimi uhljami, gospici sta se smejali in delali opazke na račun magarca v nemščini. Po cesti navtzdol je prišel v lovski obleki in s puško preko rame že starejši gospod. Fantek je zaprosil lovca: »Mackov stric, pomagajte mi spraviti O9la z mesta.« 0 ti križ božji! Voznik še ni prav konoal svoje prošnje, že ga je dvignil nagovorjeni za ušesa z vozička, ga pognal v obcestni jarek Ln s pestjo po fantinu med razkačcnim: »Ti grdoba, niti 14 let nima, pa se me upa psovati« fo lop po pobalinu, ki se je drl, kak-or bi ga vlekel iz kože. Osel je pogledal na položaj, zmignil z repom in zdirjal z usnjRima ženskama v galopu po cesti. Obračun med lovcem ter fantom je bil kratek. Dečko se je pobral iz jarka ter hušnil za lojtercami, gospod je meril rnirno svojo pot naprej. Pri tem doživljaju sem si mislil: Tukajjpreganjajo oslovsko frmo z batinami po vozniku in ne po zivali! Posebnost, ki sem jo doživel na lastne oči prvič. Ko sem zaupal opoldne to zgodbico g. župniku, se je zasmejal na glas in me poucil: »Oni gosipod je grajski logar fer oskrbnik Barbek. — Mačkov stric je psovka, radi katere je obračunal že z marsikom z udarci.« Ugriznila me je radovednost glede razlike med Barbekom in Mackovim stricera, silil sem v goapoda, ki mi je razrešil navidezno uganko tako-le: »Pred leii je vzel baron Barbeka za logarja in oskrbnika pišečkega gradu in obsežnih gozdov. Bil vam je nekaj let hujši od sršena. Ako je pobral siromak v grajskem gozdu le eno suho ter odpadlo vejo, že ga je napisal ter ovadiJ. Listje so dobivali pred Barbekom razni posestniki zastonj iz grajskih šum, novi logar ga je računal na kile. Otrokora je prepovedal nabirafi gobe, maline ter jagode ipo graščiuskem. Niti povdariti mi ni treba, da je bil za lovske tatove huj&i nego pes na zverjad. Cele noči je žrtvoval, dokler mu ni padel divji lovec v past in nato pred sodišče ter v zapor. Povrh si je še nakopal jezo in maščevalnost žensk iz cele fare. Vsaka kmetska hiša mora imeti mačko, 'M jej strahuje podgane in miii, Ako se je oddaljila po prihodu Barbeka maSka le za 30 korakov proč od hiše, je počil strel in muc niti mijavfcnil ni več. Oskrbnik se je zaril z vso trmo v stališče: raaoke lovijo zajce po njivah, divjačina je baronova in on ima po zakonu pravico obračunati z vsakim nruokom, ki ga drzne pogledati na razdaljo 30 m od hiše. Imel je še psa, ki je izsledil vsako maoko in mu jo nagnal pred puškino cev. Si lahko predstavljate, kako je ta logarjev preki sod razburkal gospodinje, ki tudi na deželi takorekoč visijo na mackah. Zenske so se plašile samo Barbekove puške, sicer bi mu bile plaoale že davno. Goapodarjem je nagajal, lovske tatove gonil, deci navijal u&esa, žensko maščevalnosit je izzival dnevno in ni čudno, da je padel od oeškega Barbeka na elovenskega — Mačkovega strica! Pred par leti je zopet patruliral v spremistvn psa Buma po pišeckih njivah in travnikih za mački, kolikor jih je Še pač kljubovalo z življenjem iijegovi neusmiljenosti. Pod Pavlovo vasjo je bila koruza, od Bjive za en do>ber stre Ijaj kostanj bolj na samem. V to koruzo je ina&ul psa, ta je takoj javknil, ko je vtaknil nos med koruzna stebla in \z njive je smuknil zajec. Pes je obstal, lovec ni dvignil puške, uhljac jo je žnoral naravnost proti kostanju. In čudo! Pri drevesu je pogledal po deblu in že je bil na veji, s katere je motril položaj posrecenega bega. Pes je privohail pod kostanj ter se vzpenjal proti veji, na kateri je cepela divjačina; logar je stal nepremično, ker zajca in to divjega, ki bi s tal splezal na drevo, še doslej ni videl, niti slišal ali čital o taki zverjadi. Stopil je bliže. Žival, ki ^a jc polukavala z drevesa, je bila zajčje barve, dolgih ušes ter krafkega repa — torej hostni zajec, ki je inoral imeti kreni plje za plezanje po drevju. Puško je odložil, prikrižal roki in se globoko zami&lil. Zajca strositi s svincem z veje, to bi bila malenkost in najlažji posel. Kolika nagrada ga pa čaka iz baronavih rok, ako bi prinesel to divjačimsko posebnost živo v grad. Pred gospodo bi izpustil uhljača iz kletke, ta po dvorišču in na grajsko lipo. To bi bil prizor, kakoršnega ni videl nobeden od grajskih, akoravno so i" potovali v^liko po okroglem svetu. Bile so v gradu udo-macene divje race, veverioe, lisice — zajoa plezavca bi im*jl edino le pišečki grad. Po temeljitem preudarku med prednostjo življenja ter smrti te čudežne zverjadi se je odločil Barbek, da ujame zajoa živega sebi ter gradu v slavo. Pes je še vedno bevskal v višino proti zajcu; Barbek &e je oprij&l z rokama kostanjevega debla, da ujame žival živo. Ko je pregledal zajec logarjevo nakano, se je selil z veje na vejo in vedno bolj proti whu. SkoŽiti na kako drugo drevo, je bilo izključeno, ker je stal kostanj na samem, se pognati nazaj na tla, bi pomenilo: zaupati življenje — pasijim čeljustim. Barbek se je vzpenjal z vso sigurnostjo proti vrhu, odkoder je gledal nanj v strahu preganjani zajec. Lovec in plen sta si že bila oko v oko, ko se je spomnil logar, da ima žival dolge ter ostre kremplje, ker sicer bi ne marširala po vejah z isto naglioo, kakor po zemeljsikih tleh. Da ne bi odnesel z drevesa okrampanih rok, je prekinil plezanje, si potegnil hlace s telesa, zavezal trdno pri izhodu levo hlačnico in nastavil široko gornjo odprtino proti prestrašeni zajčji glavi. Zajec ni mogel nikamor višje, je pač smuknil v nastavljeno hlačnico. Sicer brez hlač, a z nepopismim lovskun ponosom se je spušcal blaženo srečni Barbek z vrha kostanja proti tlom. Zajec je praskal po zavezani hlačnici; Bum je cvilil v pasji nestrpnosti pod koetanjem; logar se je že držal z vso previdnostjo zadnie yeje; iz koruze je lukala — ženska glava ... Barbek je skocil z živim plenom na majko zemljo, pe? je že bil pri hlačnici ter jo ovohaval z lovsko strastjo. Logar ni odložil v hlače ujete zverjadi, le to še je razmišljal, po kateTi poti bi jo ubral, da bi se izognil ljudem, ki bi #e čudili, kako da hodi pri 'belem dnevu brez hlač. Ravno pri zaključku veseloigre z živim zajcem plezalcem se ja zgodilo nekaj, kar je postalo za Barbeka usodepolno, dokler je bival na pišeSkem gradu. Bum je pritisnil prevec blizu hlaonice svoj radovedjii nos, občutil je ostrost zajčevih krempljev, odprl čeljusti In stisnil jetnika kar skozi hlače z vso razjarjeno močjo. Tz logarjeve hlačnice je zamijavknilo na glas po — mačje . . lovcu so padle iz roke hlače; Bum je dokončaval med bolestnim mijavkanjem svoj morilni posel; izkoruzesejo bližala kostanju z dvignjeno desinico Goznikova Urša . . . Barbeku je bilo jasno na mah, da je ujel pri belem dnevu v hlače cisto navadno kmetsko — v zajčjo kožo potisnjeno inačko! Iztresel je iz hladnice že zadavljeno muc- ko, skril noge v povaljane hlače, pobrail puško in krenil na odhod med krohotarajem Urše, ki mu je metala v uho: »Svojat, ti, pemska! Za Barbeka se pišeš, Mačkov stric si! jDosedaj si nam streljal mačke, odzdaj boš lovil in nosil žive v grad! Le beži le, ti prokleti Mačkov stric!« Kako je dospel Barbek onega popoldne v svoj stan, ni enail. Ni razglabljal o tem, kako mu je podtaknila čisto navadna vaška klepetulja mačka v zajčji koži, vztrepetal jc v zavesti: gorje mosikemu, ako zapade ženskemu maščevainju! Kaj bo, ako ga bodo prekrstile cele Pišece iz češkega Barbeka v slovenskega — Mačkovega strioa! Drugi dan je bila sobota. Moral }e skozi Pavlo vas. OSfekaj nepopisno mučnega za logarja, ko je lajalo vanj odrašeno in mlado in voičilo »dobro jutro!« — Mackovemu etricu! V nedeljo ni upal niti v cerkev, a so ga prišli fantini dražit pod okno in mu naganjat skozi ušesa — Mačkovega etrica. Po preteku enega dobrega tedna ni nikdo vec poznal baronovega Barbeka, vse le grajskega — Maokovega strical Deco, ki ga je pikala, je suval v obcestne jarke tcr jjej navijal ušesa, ženskam, fantom ter možem ni bil kos s pestjo. Da bi raztovoril Mačkovega strica, se je oklenil prislljene darežljivosti, postrežljivosti in uljudnosti napram najbolj priprostlm. Listje je delil zastonj, dračje je pustil pobirati, jagode ter gobe so bile globe proste, lovski tatovi so imeli mir, maok je že bilo pri vsaki hiši poveč; a češki Barbek je ostal še vedno — slovenski Mackov stric! Bil je baronov logaT ter oskrbnik občutljiv in cutil vsakega MaSkovega strica kakor zabodljaj v srčno stran. Vse njegovo valpetsko postopanje sta zavrli na mah dvc ibesedi iz ženskih ust in od tedaj je bil priklenjen grajski oskrbnik na natezalnico ljudske mašcevalnosti. In to bičanje z Mackovim stricem ni trpelo en dan in mesec, anipak cela leta. Barbek se mu ni mogel privaditi, dokler je služboval na pišečkem gradu.« Tako je zakljuSLl že rajni g. župnik svojo razlago o — Mačkovem stricu. Mnogo pozneje za tem sem zvedel, da j" odpovedal Barbek službo logarja ter oskrbnika in se preselil nazaj na Češko in to radi tega, ker ga je poklical enkrat celo stari baron z: >No, Sie, Herr — Mačkov stric!«