53. &tev. Y CELJU, četrtek, 29. apriia 8820, Poštnina plačana v gotovini. LET«! II: lzha|« vttak t«r«fc, 6*trt«k in •ObMo. - Coaa i Za celo lcto 80 K, »a pol leta 40 kron, za čctrt Ida 20 K, «tftvllka «tan. | krono. Na plsmene naročbe brez pošiljatve no n'1, n»J, Pošiljajo naročnino glede Ilsta so poštnine proste. Ne- franklran, dopisi se ne sprejemajo Nadop.se brez podpisa se „e oziia BmBmBbSbB IbT hSB ^BB bV BhBmBi Bhb ^BmS nBI <^^B WBVixA3BF '^^BmBm Ur«dal*tvo in upr*vnl*«v» ss naha)« v Zvezni tlskarni v CeJJu, •froMinaJerjava ulloa it. t. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: z» navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- manila občnlh zborov, naznanila o a&rti, zahvale itd. K T1O od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 5 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 10 K. Prl večkratnih objavah popurt. Rokopiii te ne vračajo. Telefon it GS. 12DAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BBB 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. — ______ t» Vesnič sestavi KosiceniraciJsKo vlado? — Madžari povzročili upor v Subotici, pripravlfali i&emire v ČehoslovašKi. Železntška nesreča v Slow. BistricL K položaju. Celje, 28. apr. Ljubljanski »Naprej«, glasilo slo- venske soc. demokracije, je dne 24. tm. v nekem člankn, v katerem govori o žunanjepolitičnern položaju, zapisal tudi besede: »Zadeva inozemstva ni naša zadeva«. Dvomimo, da je pisec članka zapisal te besede v polni zavesti, kaj je napisal. Da bi bilo socijalni demo- kraciji vsoeno, ali dobimo Reko in naše Prsmorje in Dalmacijo, da bi ji bilo vseeno, če danes aii jutri MadŽari o- pustošijo naš Banat ali Avstrija zopet naš Korotan, o tem po vseh dosedajnih izjavah socijalistov dvomimo. Zato je pač posebno danes dreba pri vsaki takšni izjavi največje previdnosti, po- sebno v pisavi vodiinih listov strank. Vihar, ki je zadnje dneve v obliki železničarskega in generalnega štrajka besnel čez našo domovino, ponehava. Delavstvo se je — razun železničarjev — vrnilo na delo v spoznanju, da je ne rušenje, ampak delo glavni pogoj na5ega razvoja in napredka. Železničarji vsled sklepa glavnega stavkovnega od- bora še stavkajo naprej in se dosedaj povečini še niso odzvali pozivu oziro- ma vpoklicu k orožnim vajam. Priča- kovati pa je že danes ali jutri ugod- nega rezuitata pogajanj med železničarji in vlado, ki bo tudi Železničarjem o- mogočil zopetni vstop v službo. Da je nepremišljeni in prenagleni vladni ukrep glede vpoklica železničar- jev doživel fijasko, je danes otividno. Z?.to si bo vsaka boJoča vlada morala stokrat premisliti, predno uporabi ta- koj takSna nasilna sredstva proti Iju- dem, ki so dejanjsko prvotno pričeli stavkati le za izboljganje svojega gmot- nega položaja. Kdor pozna zgodovino zeleznic, ve, da so enaki ukrepi že preu vojno na Ogrskem in v Italiji doživeh fijasko, in jasno mu je bilo, da pri nas po v o j n i, po velikanskem petletnem zrevolucijoniranju duhov, ne more biti drugače. Da je dr. KoroSec, ki je povzročil te ukrepe in je s svojo pasivnostjo in z zavlačevanjem glavni sokrivec na velikanskih, v milijarde \doc\h Skodah vsled stavke, kot želez- nigki minister v nadalje nemosoC, mo- ra uvideti vsak trezno misleč človek. Mir in red'se zopet povračata. V trenutku, ko Madžari inscenirajo punte v naSem ozemlju in pripravljajo čete ob naših rnejah, v trenutku, ko se re5ko in jadransko vpraSanje končno bliža bliža svoji resltvi in ko stoji na kocki naša gospodarska bodočnost, v tern trenutku sta mir in red v notranjost! brezpogojna potreba. V kalni vodi ne- mirov v naši državi so hoteli riba- riti Madžari in Lahi in drugi. Zmotili so se, če so upali, da nastanejo pri nas ruske ali ogrske razmere. Komu- nistični teroristi, ki so sanjali o sovjet- ski republiki in so jo z nasiljem in s krvjo hoteli krstiti, so v naši državi tako izginjajoča manjšina, da so bili taki upi naravnost smešni. liočemo državo socijalne pravičnosti in gospo- darskega ravnotežja in napredka, no- čemo pa države terorizma, diktature enega razreda nad vsenii drugimi. Kakor pravijo nainovejša poročila, stojimo tik pred sestavo nove vlade z ^r- Vesnicem kot kabmetnim šefom, ylade koncentracije vseh strank. Velika "to te2ka naloga čaka novo vlado, da Popravi moraine in gospodarske žkode, ^i jih je v svoji zakrknjenosti zakrivila protič-Koroščeva vlada. Naš notranji to zunanji položaj kategorično diktira vsem strankani umerjenost, objektiv- ^ost, razsodnost in premišljenost. Di- ^tira iim z železno silo, da urede vPra5anje prehrane in ž njo v zvezi ^oječe draginje, da urede nebroj soci- j^'nih vprašanj in v prvi vrsti, da vlada n^mudoma pripravi vse za volitve v kon- s^tuanto in jih čimprej izvede. V. S. V premišljevanje. (Dopis iz celjskih krogov.) Treba si zapomniti, da so ob vsaki priliki naši celjski nemSki kapitalisti in nekdanji nemSki politiki, kedar ka- terakoli kriza ali težkoča ogroža našo rnlado državo, vsikdar na strani pre- vratnih elementov. Vedno še nočojo vi- videti in spoštovati nage nove države, ki je tudi niihova domovina; vedno se še dajo zapeljati smegnim iluzijam ter s svojim obnaäanjem zastrupljajo in zapeljujejo nerazsodne mase, ki so na- hujskane in zapeljane od tujih elemen- tov in tujega denaria. Že parkrat smo imeli priliko, opažati to nelojalno nemS- ko obnašanje in dobro slovenske sklepe, ki smo jih povsodi slišalf. Vse pa je doslej ostalo pri starem: nedogledna že postaja vrsta nemških veriZnikov, ki se rekrutirajo \z pouličnih brezpo- seinih elementov; koliko imamo že v Celju nemSkih damskih kapel. niti ne vemo. Samo to vemo, da je za vse te ljudi in še za celo vrsto tujih podaui- kov, oficirjev, penzijonistov ter sploh Jugoslaviji zelo »naklonjenih« nemško- govorečih elementov vedno dovolj pro- stora v Celju, in bogvaruj poskusiti da bi se koga odstranilo ali pomaknilo vsaj bolj v okolico — takoj je na poti cut humanosti in pravičnosti, takoj in- tervencije in dane obljube in garan- cije. Krivda za vse to ne leži samo v Ljubljani, največ krivde je v Celju; po pritožbah, ki nam dohajajo, imamo ob- cutek, da se dela naša mestna politika brezciljno in da. ima nemški in nem- Skutarski element, ki je dosledno od- poren, vse preveč vidnih in manj vid- nih zvez. Nemški list nam vedno poje pesem o vzornem bivšem mestnem gospodarstvu; sadovetega gospodarstva občudujemo v milijonskih vojnih po- sojilih. Za nas Slovence vzgleden pa je bil nemSki magistrat v nacionalnem pogledu; delalo se je po neizprosnih načelih, vsak ukrep in vsak korak nem- Skega rnagistrata je zasledoval en sam ciij, te načelne in dosledne politike da- nes v Celju ne vidimo; bila je skozi desetletja Nemcem potrebna, tudi nam ne bi danes škodovala, ko se država še!e konsolidira. Skrbimo za vojne sirote, s tem za obnovitev naroda! Vojna nam je pobrala cvet naSega naroda. Te nebrojne izgube moramo nadomestiti na tak naCin, da nam niti en sam otrok ne gre v izgubo, da iz vsakega otroka naredimo koristnega člana naroda in države. Tista država si prva opomore od strašnih posledic vojne, ki bo prva nadomestila svoje izgube. Država stori vse, kar ji je v današnjih razmerah mogoče storiti v tem pogledu, a dolžnost nas samih je, da k obnovitvi našega naroda pomo- remo prav vsi. V Sloveniji irnamo okrog 10 tisoč vojn'h sirot; koliko je drugih otrok, ki so vsled posledic vojne, slabe pre- hrane in slabe vzgoje v nevarnosti, da nam popolnoma propadejo duševno in telesno! Na nas samih jo, da napravi- mo iz teh otrok koristne člane člove- ške dužbe, ali pa da postanejo vsled slabe vzgoje, zapuSčenosti itd. nadloga naše družbe in breme našim oblastim. Oglasile so se že posamezne pre- možne dnižine, ki so se izjavile pri- pravljene, sprejeti za svoje ali v pre- skrbo po eno ali več sirot. Ta pletneniti čin je vse hvale vreden. Prepričani pa smo, da bi se takih plemenitih družin dobilo še več, ako bi bila naša javnost o tem zadostno informirana. Obračamo se do vseh županstev, šolskih vodstev, župnih uradov dru- Stev, kakor tudi do vsacega posame- znika, da bi nam pomagali pri tem delu. Naprošajo se vse one družine, ki bi biie pripravljene sprejeti kako siroto v oskrbo in sicer a) brezplačno, b) proti plačilu, da to javijo pristojnemu župan- skemu uradu, kateremu naj tudi nave- dejo svoje želje^ kakSne otroke žele (spot, starost, iz kake družine). Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani, dne 1. apriia 1920. Podpredsednik: Sef urada: Levičnik s. r. Goräiü s. r. xVa Koroško. Slovensko in jugoslovansko ob- činstvo, ki si 2eli letos prijetnih leto- višč, opozarja Jugoslovanski generalni kom'isarijat za tujski promet na naža koroSka jezera': Vrbsko jezero, BaSko I in Klopin'isko jezero, kjer se hotelirjt j in gostilničarji pridno pripravljajo za sprejem letoviščarjev in turistov. Kra- sota teh jezer bode gotovo privabila mnogo gostov v te prekrasne sloven- ske kraje. Ne glede na dejstvo, da se bodo letos kot prvemu letu oživljene- ga tujskega prometa potrudili gostil- ničarji in liotelirji v vsakem oziru ustreči naSim gostom, nas veže tudi kot Jugoslovane narodna dolžnost, da podkrepimo s svojim posetom narod- no misel v teh dosedaj samo od Nem- cev posečanih krajih. Kakor se čuje, so prehranjevalne in življenske prilike precej ugodne in tudi cene ne preveč prctirane. Želszniška zvc-za iz Ljublja- ne je jako ugodna. Za Vrbsko jezero se peljemo do Svetne vasi, kier pre- stopime na vlak. ki pelje do Vetrinja; odtod bodo ob vlakih vedno vozne prilike na razpolago. G'ede Vrbskega jezera opozarjamo na letovižče in ko- paliače Majernik, na Sekire, Ribnico, Marija na otoku in Logavas. Za BaJ5ko jezero prestopimo v Podrožčici od koder r.is popelje vlak v dobri pol yri na ta -jiser naših malih jezer. 11 Klopinjskemu jezeru se peljemo ako se bo oživotvorila avtomobilska zveza Kranj — Jezersko — Velikovec z avtomobilom do Dobrle vasi, odkoder je samo pol lire hoda do jezera, ali pa preko Maribora in Dravograda do železniake postaje Sinčavas, odkoder je približno ravn.a nasem kuiturnem polju s prezirljivo gesto — češ, »filologi«, Bo- horič, Trubar, Vodnik, Metelko, Pre- šern, Stritar, Štrekelj, starina Škrabec — da ne omenim drugih Se živih znanstvenikov — to so možje, ki so s tenkim usesom in globokim čutom poslušali zvok in ritem našega jezika, ne črkogrizi, ki utesnujejo jezik v ne- rodne okostenele sormule. kajti oni so zajemali \z bujne struje žive narodne govorice, predno so nam podali rezul- tat v znanstvenih sistemih in učenih razpravah . . . »Mi smo, Bog ve, mnogo premiSljevali . . .« pravi stari Trubar — in ni častno za nas in naS kulturni nivo, ako bomo tern resnim in üastit- Ijivim miselcem priznavali s slavnost- nimi govori, spomenicami in spome- niki, njih pomen, kadar pa gre zato, da delamo v njih smislu in duhu, da izrabimo praktično njihovo duševno delo, pometali njih res životvorne ideje brez pomisleka med staro šaro. Mi na- rod s tako pičlimi tradicijami — res prav nam je treba uganjati tak futu- rizem, ki pa je, kakor kaže ves raz- voj nai5ega govora, pravzaprav nazad- njaštvo. S tern ni rečeno, da se kar na siepo klanjamo avtoritetam, menim če je toliko naSih prvih mož v kakem vpra5anju enih misli, da bi se ml, njili pritlikavi nasledniki, za katere so si oni trli glavo, vendarle zavedali svoje skromnosti in se vsaj na tihem po- hlevno praSali, ali nemara naposled nimajo pra/. Nsj bi nain stal vedno pred du§o častitljivi rek: »Mi smo, Bog ve, mnogo premiSIjali.« Ti ljudje so vtisnili svojo podobo na naše na- rodne svetinjo," in prazne m'.m bode ostale, ako izbrižemo njihove obra^e z njih. Znanstveno jo to vpraSanje reSeno, in kdor imenuje izgevariavo na v ne- slovniCno, dijaJckt, doka/uje samo, da tega vpraSanja ni preštudiral, ali 4a ga ni preštudiral do dna z resno voljo do resnice, nego s trmo in pre«lsodki. (Daije pnhodnjil) Stev S3. »NOVA D O B A« Stran 3. Stavka v Trstu. Trst, 26. apr. Danes so vstopili v siavko trgovski naslavljenci in urad- niki vseh bančnih zavodov oziroma 'ilijalk, ki imajo svoje centrale v kra- :iestvu SHS. S konference v San Remu. San Remo, 26. apr. Reutcrjev urad poroča: Nadzorstveni mandat nad Me- zopotamijo in Palestino je dobila po sklepu vrhovnejja sveta Anglija; Fran- ciji >>e poveri nadzorstvo nad Sirijo. Predsednik Wilson se naprosi, da raz- södi o mejah Armer.ije. Vrhovnl svet In Ruslja. Berlin. 26. apr. »Vossische Zeitung« javlja iz San Rema, da je vrliovni svet sklenil glede ruskega vprašanja, da se Lispostavijo gospodarski odnošaji s so- vjetsko Rusijo. Ob ensm so je izreke! proti reviziji versaiileske pogodbe, pač pa je izjavii, da je pripravljen pogajati :e o načinu izvedbe v tej mirovni po- godbi določenih pogojev. Progon komunistov na Ogrskem. BudimpeSta, 26. apr. Državno pravdništvo ie izdalo ponovno obtožbo proii areliranim komunističnim ljud- skim komisarjem ter ponovno povelje za aretacijo ubeglih kornisarjcv ter Be!e Kuna in tov. Za slučai neuspeha tega povelja, se bo vršila obravnava proti onim, ki se nahajajo 2e v zaporih. VoHtve v Čehoslovaško narodno skupščino. Praga, 27. apr. Po drugem in tret- jem skrutiniju je ugotovljen sledeči izid: 74 čeških soc. demokratov, 24 nar. socijalistov, 38 agrarcev, 33 kleri- kalcev, 19 narodnih demokratov, 6 obrtniških kandidatov, 3 socijalisti Mo- dračkove skupine, 12 slovaških vlad- nih kandidatov, 72 Nerncev, 10 Ma- djarov, 19 nezasedenih. Senatne volitve na ČeŠkem. Praga, 26. apr. Izid senatnih vo- iitev na ČehoslovaSkem je sledeč: Oddanih je b:!o skupno 760.007 glasov. Narodni demokrati so dobili 150.851 glasov (4 mandate), čehoslovaški so- cijalci 122.755 glasov (3 mandate), če- hoslovaški socijalni demokrati 238.543 ! slasov (7 mandatov), Ijudska stranka 64.840 glasov (1 mandat), agrarci 119.560 'glasov (3 mandate.) Enkratno volilno število je znašaio 33.045 glasov. Še 5 mandatov se zasede v drugem skru- tiniju. Nitti o mirovni pogodbl s Turčljo o položaju Nemčlje in o Rusiji. Pariz, 26. apr. Nitti je v San Remo iinel več razgovorov z zastopniki ča- sopisja. Izjavil je, da je turška mirovna pogodba ponesrečena in da bo povod za vojno v Mali Aziji, za katero pa Itaiija ne bo dala niti enega vojaka. Položaj Nemčije je ze!o reson. Za- vezniki ne bi smeli zahtevati od Nem- dije več, nego more izpolniti. — Glede Rusije je prepričan, da je neobhodno potrebno čim prej vzpostaviti odnošaje s sedajno viado. Demonstraclje proti židom naDunaju. Dunaj, 27. apr. Včeraj so bile tu velike protižidovske demonstrate. Po zborovanju v inestui hiši so zborovalci demonstrirali po ulicah. Nerriškonacijo- nalni dijaki so razbili 5ipe na oknih raznih židovskih hiš in zavodov. Nemška surovost na Dunafu Dunaj, 26. aprila. Na če§ki Ko- menskega Son so nocoj pcrnofi nezreli nemški dijaki pobili šipe na 23 oknih. Divjanje neinškonacijonalnih štu- dentov na Dunaju. Dunaj, 27. aprila. Na dunajskem vseučilišču so se vršile danes proti- židovske demonstracije. NercSkonacijo- nalni dijaki so pregnali Žide iz Klan- čine ter jim zabranili vstop v vseuči- lišče. Pri tern je prišlo do spopada s Palicami, v katerem je policija 'nasprot- w'k? razdvojila. Komunist Mekher je Prihitel s cc-to narodne brambe ter za- ßrozil nemžkonacijonalcem. da jih bo s silo prepodii, na kar so nemško- nacnonalni dijaki cd21i prepevajoč vse- nemäke pesir.i in kücaii »Živijo Kapp«, »Živijo Lüttwitz«. NemSkonacijonalni dijaki hočejo zabraniti dohod na uni- verzo tudi drugfm renem-kim dijakom. Ako se dcgodki ponovijo, bodo vse- Učiiišče zaprii. 1, maj na Ograkern Budimpešta, 27. apr. Vodstvo so- cijaino-demokratskestranke je sklenilo, cla i, maja ne bo n? rhodov nemani- festacij. Boji med Japonci in Rusi v Siblriji. Amsterdam., 28. apr. »Times« no- ročajo; Na daljnem vzhodu se zasleduje z veliko pozornostjo prodiranje Japon- cev. Japonska politika v Sibiriji in Se- verni Mandžuriji se je spremenila. Ja- pouci so istočasno na več krajih na- padli Ruse, jih premagali, zasedli tri mesta in več železniških postaj. Bolj vzhodno, kjcr so se Japonci že pričeli umikati, so sedaj zopet jeli prodirati in so v več bojih premagali Ruse. Iz- gube Japoncev znašaio 3000 mož. Tokio, 27. apr. Po poročilu mini- stra za zinanje posle so se izkrcale japonske čete v Aleksandrovu, da šči- tiio japonsko prebivalstvo. ~ CELJSKE NOVICE. Mestno gSedalisče» Nocoj 28. tm. točno ob sezimih se vrši otvoritvena predstava sezone pod vod- sjvom ravnatelja g. Milana SkrbinSeka. Vprizori. se Ivan Cankarleva drama „eaij ^a Betajnowi", ki se po- novi dne 1. maja. — Prosimo občin- stvo, da pride pravočasno, ker se prič- ne predstava točno brez ozira na že ne došlo občinstvo. Ker naredba, da po deseti uri ne sme biti nihče več na cesti, še obstoja, se je moral pri- četek predstavo nastaviti za danes na sedmo uro. — Pripravlja se za- bavna in pereča 1 Cankarjeva satirič- na farsa »Pohujšanje v dolini Šent- florjanski«, ki se vprizori že prihod- nji teden. Dramatična sola. - Vsi oni, ki nameravajo obiskovati dramalično So- lo, se naj javijo pri nieni vsaki dan od pol osme ure zvečer nadalje v gledališču. Kakor hitro se javi zadost- no Stevilo obiskovalcev, se prične po- uk čimprej. Ure pouka določim spo- razumno z gojenci. Dramatična sola bi trajala to sezono še do konca junija. Koncem maja in junija se priredi v gledališču po ena javna produkcija. — Vabim predvs«m inteHgentn^jŠe kroge, in to ne samo one, ki se mor- da nameravajo kasneje posvetiti igral- skemu poklicu, temveč tudi vse one, ki se za gledaJiško umetnost zanimajo in mislijo, da so dovolj pripravni, da bi mogli tu pa tarn tudi pomagati s svojim nastopom pri predstavah mest- nega gledaiiš, ki zna šivati, se takoj sprejme v trgovino na Kralja Petra cesti St. 8. 597 1 Na veleposestvu Pakenstein, pošta Re- čica na Paki, se sprejme v gospodarstvu izvežban ^Ok JLsBi,^>^CBf ki bi irnd ob enem nadzoistvo nad drugim1 posli in delnvci. — Oženjeni z ženo, ki bi oskrDovala svinje, imajo prednost. Vstop 15. maja 1920, piača po dogovoru. 589 1 Stran 4. »NOVA D Q B At Štev. 55. Registrov. kreditna in stawbena zadrugazom.za«. __ |i^|g„ P»*eLei'notfä ul 15 ** **eMJM- "LASTN! DOM" Sppejema hraniine vio^e in jtfri obz*@&tuje po tf^*m Ol ^ 401 ^štiri od s*o ^** |o# 156—i: Edina slovenska specijalna trgovina z barvami In lakl. Agentura in komf- sijsko podjetie. Iv. TerležB Celje 447156-16 Naipodhni dona Trgovina z lesom fn drvmi na drobno In debeio. Kupuje jamskl in ostali !es po najvisjih dntvnih cenah. Kolektivna pogodba sklenjena med gremijem trgovcev Celje in pomočniškim zborom pri gremiju trgovcev Celje dne 26. aprila 1920. 1. Minimalna plača. Vsi uslužbenci so razdeljeni v tri kategorije: a) Kvalificirani: Ti dobijo minimalno mesečno plačo: Moški: Ženske: V Lslužbenem letu 1< 700 K 700 V 2. » » K 850 K 750 » 3. » » I< 1000 K 800 »4. » » K 1150 K 850 » 5. » » K 1300 K 9C0 » 6. » » K 1400 K 950 » 7. » K 1500 K 1000 » 8. » » K 1600 K 1050 » 9. » » K 1700 K 1100 »10. » » K 1800 K 1200 Poročeni dobijo 20% več meseč- nih dohodkov. Nastavljenci v pisarnah se morajo izkazati z obiskom najmanj 2 leti trgov- ske šole s pravico javnosti in 1 letno prakso. Krajši obisk sole se mora s prakso dopolniti na najmanj 3 leta. b) nek val if ici ran i: To so oni nastavljenci, ki ne mo- rejo dokazati postavnega učnega časa in od katerih se ne zahteva nikakega dokaza usposobljenosti. Ti dobijo minimalno mesečno plačo: V 1. in 2. službenem letu K 500 » 3. » 4. » » K 600 » 5. » 6. » » K 700 » 7. » 8. » » K 800 » 9. » 10. » » K 1000 Poročeni dobijo 2O°/o več meseč- nih dohodkov. Pri obeh kategorijah se po 10 let- nem službovanju poviSa plača petkrat, t. j. vsaki dve leti za mesečnih 50 K. OdŠkodnino za hrano in stano- vanje določita delodajalec in delojema- lec med seboj sporazumno; je slednji s takim dogovorom nezadovoljen, pre- puščeno mu je zahtevati popolno me- sečno plačo, katero mu delodajalec pri- zna po določilih te pogodbe. Enoletna praksa absolventov trgov- skih šol spada v prvi plačilni razred nekvalificiranih nastavljencev po točki b. c) Pomožni delavci. V to kategorijo spadajo trgovski sluge, katerih ne ščiti nobena druga pogodba. Ti dobijo sledeče tedenske plače: do 21. leta svcje starosti K 150 do 25. leta svoje starosti K 180 od 25. » » » naprej K 200 Dopusti se jim dovoljujejo po med- sebojnem dogovoru med delodajalci in delojemalci. Poročeni dobijo 20°/0 več meseč- nih dohodkov. 2. Nabavni prispevek. Ako je nastavljenec ali pomožni delavec, brez razlike spola, 6 mesecev v isti službi, dobi najmanj 25% novo ure- .rnt* mpspčne olače. kateri prispevek se izplača 30. VI. in 31. XII. vsakega leta, v slučaju prejšnjega izstopa pa za dotični čas spadajoča svota. 3. Različhe nagrade. Blago, katero rabi delojemalec nor- malno za sebe in svojo rodbino, dobi od svojega delodajalca po medseboj- nem dogovoru. Vse nagrade odpadejo. 4. Letni dopusti. Glede dopustov veljajo določila trgovskega oz. trgovsko pomočniškega zakona. Vojna leta se štejejo nepre- trgoma. Za časa dopusta ima nastavljenec pravico do place. Dopusti se urejujejo sporazurrino z delodajalci, biti pa mo- rajo neprekinjeni; nedelje in prazniki se štejejo enako delavnikom v dopust. ! V slučaju bolezni, nesreče ali nezgode odpadaioČi čas se ne sme vračunati v dopust. 5. Delavni čas. Zakoniti delavni čas se urejuje po Gremiju trgovcev Celje. Za delo ob nedeljah in praznikih, kakor tudi čez- urnine ob delavnikih, mora dobiti delo- jemalec plačo pö dogovoru z deloda- ialcem po razmerju svoje place. 6. Odpovednl rok. Za odpoved službe so merodajna določila trgovskega oz. obrtnega zakona, ako ni drugače dogovorjeno med delo- dajalcem in delojernalcem. 7. Delegati pomočniškega zbora. Delodajalci priznajo Pomočniški zbor pri Gremiju trgovcev Celje kot edino legitimno zastopstvo trgovskih nastavljencev. lstotako se priznajo de- legati, katere izvoli pomočniški zbor iz svoje sredine. 8. Vajend. Glede vajencev veljajo določjla obrtniškega reda. 9. ZaČetek pcgodbe. Ta pogodba vejja in stopi v ve- ljavo s 1. aprilom 1920. 10. Obvexnost. Ta pogodba je obvezna za vse člane Gremija trgovcev Celje kakor tudi za vse člane pomočniskega zbora pri Gremiju trgovcev Celje. Medsebojne prepire se razsoja v smislu § 27 gre- mijalnih, § 1 lit. d. pravil pomočniškega zbora in pravil razsodišča Gremija trgov- cev Celje. Ta pogodba ostane v veljavi eno leto, t. j. do 1. 4. 1921. Če se 14 dnij pred potekom ne odpove od katere- koli strani, velja še eno nadaljno leto. 11. Posebna določlla. Nastavljencem, ki imajo že dosedaj večje place, kakor tu določeno, osta- nejo iste že v naprej. Samolastna odte^nitev od dela se vračuna in odtegne od place. ovčj^, kozje in vse druge kože kupi po rsajvisliti cenafii iTflölss Stössl, Cßlje Kralja Peira cesia ^3. IvanStreiec tapetnik v Celju, Samostinska ul. 2. Prevzame wsa tapetarska dela, kakor napravo žiinnic, tapetniškili mobilij itd. Popravila iz- • vršujc točno in solidno. Točasno v zalogi 502 divane in ctomani« 50—1 (nevgašeno) ps*we vrst® več meterskih stotov. Dobava sredi majnika. Kje, pove upravništvo Nove » Dobe. 583 2-1 „