14 OD MVNOni ODVISEN CASOHS
16. SEPTEMBER 1992, CENA 80 SIT
HUMANISTI ISTI... ISTI... ISTI...
Človek je pač naivno bitje in če si še nekoliko mlajši po vrhu, si o nekaterih ljudeh prehitro ustvariš mnenje. V zadnjih letih nismo doživeli samo korenite spremembe družbenega sistema, ampak se je mnogim ljudem premaknilo tudi v glavi in duši.
Tako sem poznal človeka, ki sem ga imel za kulturnika in humanista. Tako nežen, umirjen, velikokrat trezen nagovor, pa mnogo kulture in humane duše je bilo videti. Iz te navidezno nežne duše pa nato plane na dan jastreb, ki je nemara bil zaprt dolga desetletja. In iz ust vejejo tiste drobne in velike koristi, mnogokrat povedane in izražene na prozoren ali pritlehen način.
In med Peco in Uršljo odmeva:	Humanisti isti...
isti... isti.
In tudi za človeka, ka ga obdajajo muze, občutek do lepega okolja, bi nepoučeno bitje mislilo: tale pa je kulturnik, tale pa bo humanist. In za pravno državo se zavzema in sosede ima rad! Pa tudi gluhemu nride na uho in slepi spregleda - humanist le za sebe in svoj žep, pravna država le takrat, kadar mu koristi. V preteklosti pa je bil na čelu kolone, ke je najbolj zvesto kršila igre pravne družbe, da o nagajanju sosedom ne govorimo. In ko stranke postajajo navadna legla, kjer se lahko zbiralo tudi takšni "humanisti", odmeva med Peco in Uršljo: karieristi... isti... isti... isti...
Ferdo Piš
Kje	ste
Kje ste, doktorji magistri, sociologi inženirji, pravniki ekonomisti, in še drugih ved fakirji?	Le kje je zdaj kak vaš patent in kje opevani avdit, priznal ga tujec recenzent, bo že od tega kak profit?
Pamet vaša po pisarnah se razkošnih vam usmraja, kaj počnete v teh "kavarnah", da vaš trud sam Nič poraja?	Mnogo se rodov v dal’i trudilo za vrelec bistri, zdaj ga bodo pa prodali, kje ste, doktorji magistri? ■ .|v_
V NOVO ŠOLSKO LETO
i
"Tako so nam povedali na občini: sirotišnice iz te^a ne morejo narediti, zapora tudi ne - za solo pa je še dovolj dobro !"
POZDRAVLJENA,
S)	9 kjerkoli si že!
ali:
UBRANITE REGIJO
Po zadnji seji predsedstva Sveta koroških občin je iz dveh logov prišlo isto vprašanje. Najprej so ga postavili kolegi novinarji, čez nekaj dni pa še eden izmed naših poslancev v republiški skupščini: Kaj je narobe z odnosi med vodilnimi ljudmi koroških občin?
Na tej seji so se - kot že nekajkrat poprej - pokazale razpoke, ki že resno ogrožajo medobčinsko sodelovanje. Nekateri se ne držijo sprejetih dogovorov, drugi napovedujejo, da bodo ravnali enako... Kadar ne gre za neposredne interese lastne občine, se možje pogovarjajo s figami v žepu. Na svetu koroških občin se - preprosto - ne pogovarjajo odkrito. Škoda za organ, ki je v preteklosti vendarle predstavljal povezovalen cement za regijo. Malokje v Sloveniji so medobčinski sveti sploh zaživeli. Koroška je bila med svetlimi izjemami. Ne sicer s kakšnimi posebnimi aktivnostmi in ambicijami, je svet dostojno izpolnjeval svojo usklajevalno vlogo.
Da na tem področju nekaj škriplje, je bilo menda jasno vsakomur, ki je sedel na zadnji seji. Da ne gre le za znana nasprotovanja med Ravnami in Slovenj Gradcem, tudi. Povejmo odprto: luknja zija med Slovenj Gradcem in ostalimi tremi. Čas je, da se to javno pove. Dokler je še čas, da se odnosi v regiji uredijo. Metanje polen pod noge ene občine drugi namreč škoduje vsem štirim, posledice pa bodo čutili še naši otroci.
Temeljno vprašanje, ki zadeva bodoče urejanje odnosov, je vprašanje sedžev regijskih in okrajnih funkcij, predvsem tistih, kijih bo plačevala država. Večina takih organov seje doslej koncentrirala v enem občinskem središču, nekaj zaradi tradicije, nekaj zaradi spleta okoliščin, nekaj zaradi modro vodene občinske politike, nekaj zato, ker je bilo zaradi učinka prejšnjih dejstev to že samo po sebi umevno. "Boj" za okrajno središče je bil s tem že dobljen, nekatere iluzije "tekmecev" pa že pokopane. Pa čeprav bi v prihodnje vse novonastale regijske institucije dobile domicil po drugih
koroških krajih. Slovenj Gradcu zato ni bila potrebna "afera" z muzejem, ne sedanja z domom starostnikov, ne taktična zavrnitev predloga za izvedbo naloge o identiteti Koroške, ne nepravočasna razlaga argumentov za gradnjo trgovskega centra, ne skrita selitev Zavoda za šolstvo, ne netaktno forsiranje druge koroške gimnazije, ne zavlačevanje selitve (vseh) vojaških organov iz mesta miru, ne skrivanje predlogov za tablico SG pred drugimi. Slovenj Gradec je bil v vseh pogledih dovolj uspešen, da bi vse te izpade mirno lahko izpustil. In da mu nihče njegovih dosežkov in iz njih izhajajočih pozicij ne bi oporekal.
Žalostno je, da je vpliv nerazčiščenih odnosov čutiti tudi pri takih zadevah, kot je srečanje slovenskih zgodovinarjev v organizaciji društva koroških zgodovinarjev (Sl. Gradec pri tem ni nič kriv), seme nezaupanja pa se prenaša celo na aktivnosti ob pripravah referenduma o uvedbi samoprispevka za obnovo in posodobitev slovenjgraške bolnišnice. Previdnost Dravograda, Radelj in Raven je že refleksna, čeprav vsaj v tem primeru zagotovo neupravičena. Bolj bi kazalo energijo skupno usmeriti v prizadevanja za pridobitev garancij države ter velenjske in mozirske občine za finančno soudeležbo pri adaptaciji bolnice, s čemer bo samoprispevek šele pridobil svojolegitimnost.
Prepih torej že tretjič ponavlja poziv vodstvom ^oreških občin: Uskladite interese, ubranite regijo. Odkrijte karte in nalijte čistega vina. Ne dovolite, da bi kdo drug to opravil namesto vas.
Regija v obsegu Mežiške, Mislinjske in Zgornjedravske doline je že izkazala svojo vitalnost. Možne so sicer še druge rešitve, a po našem trdnem prepričanju so vse po vrsti za vse skupaj in za vsako občino posebej manj ugodne, vključno z varianto regije obmejnih občin.
Pa pozdravljeni...
Vojo Močnik
■M
Kam je izginilo milijon mark ?


izbor Miss šotor, tema m..
Nx-x-x-x.• •• \	• . . ' /•::xx-xV;:-x
lepota
§1111*^^
str. 8-9
IZ VSEBINE

Lojze Peterle: Gros mi je rekel: izdajalec
Anarhija na Koroškem radiu ?
Na naslovni strani:
Izbor Miss Koroške
Foto: Jože Miklavc
V KOROŠKIH SREDNJIH ŠOLAH TUDI LETOS PROSTORA LE ZA 65 ODSTOTKOV GENERACIJE
................................................,.,,.,.,..,.,,..,...,,,.......,..,...,..,.....,...,,.,,,,.,.,..,..,...,...,,,,,1^
:
:
liliali^
NOVOSTI
I DAJEJO
.............................................................................................................................j
UPANJE
'
■f
lil
Letošnji začetek šolskega leta na vseh štirih srednjih šolah na Koroškem (Gimnazija Ravne, Srednji kovinarski šoli na Ravnah in Muti ter Srednja šola slovenj Gradec) je prinesel nekaj novosti. Prva značilnost je obnova dveh triletnih programov, ki smo jih na Koroškem že imeli, po dekretu ministra Venclja pa so jih v minulem šolskem letu ukinili, češ da državne šolske oblasi ne bodo dovoljevale dislociranih oddelkov oziroma programov, kjer bodo vpisovali samo en oddelek. Tako se je letos na Muto vrnil program tekstilcev, na slovenjgraško srednjo šolo pa lesarski program. Slovenjgraški program lesarstva je z ministrstva že dobil ustrezno verifikacijo, Muta pa jo pričakuje te dni. Na obeh šolah so vpisali po dva oddelka teh novih (obnovljenih) programov in jih tudi zlahka napolnili, nam je povedal Franček Lasbaher, vodja enote Zavoda za šolstvo za Koroško, ki ima svoj sedež v Slovenj Gradcu.
Druga programska novost na Koroškem je program poslovnega tajnika na Srednji šoli Slovenj Gradec. Program je novost tudi v slovenskem merilu, rodil pa seje po znanih bitkah o drugi koroški gimnaziji. Petletni program poslovnega tajnika je naletel na velik odziv, saj so morali omejevati vpis, skupaj pa so sprejeli 65 mladih Korošcev v dva vpisana oddelka. Nemara gre za program, ki bo v koroški srednješolski ponudbi tudi v prihodnjih letih igral pomembno vlogo, kajti primeren je za mlade, ki bodo svojo prihodnost iskali na področju obrti in podjetništva.
Na slovenjgraški šoli so imeli velik naval tudi na gostinski program, kjer so za natakarje in kuharje namesto dveh oddelkov ponovno vpisali tri oddelke. To pa je po svoje že znak, da so si pričeli mladi iskati kruh zunaj težke kovinsko predelovalne industrije.
Poleg vseh novosti je slovenjgraška srednja šola v tem letu tudi največja na Koroškem, saj jo obiskuje na vseh programih 1216 učencev v 39 oddelkih. Tako so se v Slovenj Gradcu z letošnjim vpisom krepko približali številki 1300,
kolikor jih je v tej šoli doslej bilo največ. Letos so zaposlili okoli 20 novih pedagoških delavcev, do konca tega meseca pa naj bi bila nared prenovljena stara osnovna šola, kamor bi se preselili nekateri programi s srednje šole. In obstajajo realne možnosti, da bi tudi ti srednješolci prešli na enoizmenski pouk.
Na ravenski gimnaziji v tem letu zaključujejo šolanje učenci, ki so se vpisali še na naravoslovno tehnično srednjo šolo oziroma pedagoško srednjo šolo. So pa že trije letniki gimnazije, in v prvi letnik se je usedlo 208 mladih, ki so jih razporedili v sedem oddelkov. To pa je le petina generacije (ta je na Koroškem ocenjena na okoli 1200), medtem, ko je slovensko povprečje vpisa v gimnazijo nekje med 24 in 25 odstotki populacije (kar pomeni, da imajo nekatera okolja ta odstotek okoli 30). Nikakor se ne bi smeli čuditi, če bo čez leto ali dve med nami ponovno zamisel in razprave o drugi koroški gimnaziji, kajti slovenjgraška srednja šola se je v tem letu primerno prostorsko in kadrovsko opremila ter razširila.
In na tem mestu je gotovo potreb-
no pritegniti gospodu Frančku Las-baherju, ki zagovarja in si prizadeva, da bi na Koroško dobili kar največ programov in da bi bilo kar najmanj tistih, ki bi ugasnili. Le 65 odstotkov generacije se namreč lahko šola v regiji oziroma blizu doma in tudi v teh odstotkih krepko zaostajamo za slovenskim povprečjem. Še več: smo prav na repu. Lasbaher namreč pravi, da se je treba boriti za obstoj kovinarskih programov, kjer so zaradi krize v železarni in tovarni na Muti imele šole težave z vpisom. Prav tako se kaže boriti za obstoj medicinske oziroma zdravstvene šole, kjer je bilo letos ponovno veliko zanimanje in sta vpisana po dva oddelka s 34 učenkami. V prihodnosti bi na eni od srednjih šol lahko dodali še kakšen program elektro usmeritve in zadržali program gradbenikov na Muti. V Sloveniji danes ni tiste glavce, ki bi lahko rekla, kaj bo republika ali posamezna regija potrebovala čez tri do pet let. Zato je še vedno boljše imeti doma šolanega kovinarja in medicinsko sestro, kot pa mladeniča ali mladenko brez poklica..
(mp)
KAM JE ŠLO MILIJON MARK?
Direktor propadlega podjetja je zdaj učitelj
"Takrat za to afero še nismo vedeli," pravi Silva Vaupot, ravnateljica srednje šole v Slovenj Gradcu. Da, julija so zadeve poznali le direktorji Tovarne usnja, ki pa so o tem molčali. Očitno pa je Rudi Zanoškar, takrat še direktor TUS Commerca, že vedel, da mu gori po nogami, zato se je prijavil na razpis srednje šole za profesorja trženja in politične ekonomije. Kajti direktor se je izkazal s poslovno odločitvijo, zaradi katere je podjetje TUS Commerce izgubilo 730 tisoč mark in propadlo.
"Spomladi, leta 1991 je bilo sila težko dobiti kredit. Mariborsko podjetje MIG nam je ponudilo posredovanje pri kreditu, ki je bil za nas zelo ugoden. Obrestna mera je znašala zgolj 34 odstotkov. Bili smo med najboljšimi podjetji v Slovenj Gradcu in kredit smo dobili," pravi danes Rudi Zanoškar.
Tako je julija 1991 sklenil kreditno pogodbo z Ljubljansko banko d. d. o najemu kratkoročne kreditne linije depozita v tujini v znesku 1 milijon mark. Rok vračila kredita je bil 11.10. 1991 v enkratnem znesku ob zapadlosti.
V kreditno avanturo se je Zanoškar spustil kljub temu, da mu je generalni direktor Tovarne usnja Gorazd Fale to odsvetoval, češ, da je TUS Commerce premajhna firma za tako velik kredit. Konec koncev TUS Commerce, razen pisalnih miz in strojev, drugega premoženja nima. Pisarniške prostore ima zgolj v najemu in so last Progresa.
Kakorkoli že: Rudi Zanoškar je imel načrt. Polovico kredita bi plasiral v kombinat Peč na Kosovo. Le ti bi mu poslali svoje izdelke -zgornji del čevljev, ki bi jih prodal v
Italijo k stalnemu kupcu, potegnili bi provizijo in vsi dobro zaslužili.
Ideja se mu je zdela tako briljantna, da je vsa druga dejstva prezrl. Celo to, da je bila medtem vojna v Sloveniji, da se Srbija v gospodarskem pogledu neracionalno obnaša in da velja Kosovo za deželo z veliko tveganja.
16. julija 1991, nekaj dni po vojni v Sloveniji, so na podlagi kreditne pogodbe nakazali Kombinatu Peč pol milijona mark v tolarski protivrednosti, in sicer na račun Agroex-porta Beograd.
Za nameček pa je Rudi Zanoškar sklenil s Kombinatom Peč kreditno pogodbo, po kateri bi dolg preko svojih izdelkov, ne da bi pri tem navedli, za katere izdelke gre in po kakšni ceni jih bodo Kosovci prodajali.
Kombinat Peč je v letu 1991 poslal le nekaj pošiljk svojih izdelkov (pa še del teh je italijanski kupec zavrnil kot nekvalitetne, trdi Gorazd Fale) in odplačal zgolj simbolično vsoto za obresti. V letošnjem letu pa z njimi nimajo nobenih poslovnih stikov več. Skratka - posel je propadel.
Rudi Zanoškar je prepričan, da je za propad posla kriva vojna v Jugoslaviji. Če je ne bi bilo, bi bil TUS Commerce danes ene najboljših podjetij v Slovenj Gradcu, in pristavi: "Ta denar sploh ni izgubljen. Takoj, ko bo lahko varno pripeljal s Kosova tovornjak izdelkov, bo posel nanovo stekel.“"Sicer pa, zakaj ste naložili tako veliko vsoto denarja v tako rizično okolje, kot je Kosovo?"
"Star sem 54 let, zavedam se od svojega 7., 8., leta in vem, kaj sem počel. Vzgajali so nas v
duhu, da je Jugoslavija ena in je
ne bo konec," skoraj jokaje pravi.
Primer je očiten. Še en v komunizmu vzgojen direktor. Namesto zdrave ekonomske pameti se oklepa starih dogem, ki so nam jih desetletja vtepali v glavo.
Drugi del kredita je Zanoškar plasiral obrtniku iz Mengša Bojanu Repanšku. Edina garancija v tem primeru je bil zgolj stroj, ki pa ni bil v Repanškovi delavnici, temveč v tovarni v Švici. Vse, kar je imel Repanšek, je predračun, čeprav je res, da je stroj do polovice plačal. Vsaj tako je Zanoškarju zagotovilo Švicarsko podjetje. Repanšek je prejel tako 230 tisoč mark in doslej ni vrnil niti tolarja obresti, kaj šele glavnice.
Če spregledamo slabo garancijo, potem v drugem primeru vse krivde vendarle ne kaže zvaliti na Zanoškarja. Kajti tu gre celoten sistem poslovnih odnosov in miselnosti nekaterih podjetnikov in podjetij, ki velja v Sloveniji. Namreč: sklepajo pogodbe, ki se jih ne držijo, najemajo kredite, ki jih ne vračajo. Da, tu se kaže, da smo Slovenci še vedno globoko v Jugi. Kot kaže, pa so nekateri kamniški privatniki, odkoder je Repanšek doma, še posebno nagnjeni k goljufanju, saj ima slovenjgraška tovarna Les povsem podobne težave z nekim drugim obrtnikom -s Kerinom iz Kamnika. Poleg "jugomiselnosti" pa je vzrok za takšno obnašanje tudi odsotnost pravne države, saj tovrstni prekrški niso takoj in ustrezno kaznovani.
Gospod Repanšek se lahko samo smeje: denar je dal v žep,
"na vprašanja pa ne bom odgovarjal, za to imam odvetnika."
Denarna veriga pa s tem še ni zaključena. Od milijona je preostalo še 270.000 mark. Kako so bile porabljene, se ne ve točno. Vpisane so kot stroški za redno poslovanje TUS Commerca in za odplačilo starih kreditov. Med te stroške spada prav gotovo tudi avtomobil Opel Vectra, ki so ga za 53.000 mark za dobo treh let najeli pri Rent a car podjetju. Za ta denar bi vendarle lahko kupili nov avtomobil. Ali je kdo del tega denarja vtaknil v svoj žep, lahko le na tihem ugibamo, naglas pa bi bilo že natolcevanje.
Dveletno direktorovanje Rudija Zanoškarja se je tako neslavno končalo. Skupščina mu je letos julija izglasovala nezaupnico - sam sicer pravi, da je odstopil, devet zaposlenih iz TUS Commerca pa bo končalo med brezposelnimi. Za kredit sploh vedeli niso, dokler niso od banke dobili sporočila, da ga morajo vrniti.
Sicer pa je nezaupnica dovolj za pokritje poslovnih napak, zaradi katerih je izgubljenih milijon mark? Na SDK Maribor, ki dela preiskavo poslovanja TUS Commerca, so sicer pomislili, da bi proti Rudiju Zanoškarju vložili tožbo, vendar le pomislili, saj preiskava še teče.
Svoje pa bo morala reči tudi Ljubljanska banka d. d. iz Ljubljane, ki bo pravzaprav v resnici ostala brez tega denarja. Predvsem o svojih strokovnjakih, ki so odobrili tako visok kredit tako nesolidnemu odjemalcu.
In Rudi Zanoškar? Postal je učitelj. Le kaj bo učil?
Slavko Sušeč
č»
Lojze Peterle
Potem, ko je preživel dopust v Šentanelu, je dejal, da pričakuje po prvih demokratičnih volitvah, da bodo krščanski demokrati stranka relativne večine. Ni pozabil, da mu je liberalec Gros zabrusil, da je izdajalec, ko se je vrnil lani z Brionov, za razbko od Janše pa meni, da so časi še preblizu, da bi dokumentiral, kakšne so zasluge njegovih zvez v Evropi za priznanje Slovenije.
•	Preživeli ste dopust na Koroškem. Ste si nabrali dovolj moči za vročo jesen, ki se vam obeta?
Dovolj mislim, da še ne. Bolj si še vedno oddihujem za nazaj, ko zajemam sapo za naprej. No, po dveh letih sem je nekaj le zajel in to je vendarle podlaga za naprej.
•	Kako, da ste si izbrali za dopust ravno Šentanel?
Želel sem si priti na dopust na Koroško, kjer nisem prej še nikoli prebival več dni skupaj od časov študija geografije, ko nas je pokojni profesor Medved pripeljal sem gor. Že dolgo sem zaljubljen v Koroško, pa poznam ta del manj kot tistega v Avstriji. Pa sem si dejal: moram ta dolg malo pokrit. Ni mi žal, da smo prišli z družino sem.
•	Dve leti predsednikovanja je bilo gotovo naporno delo. Kako zdaj gledate na ta čas?
Dokler sem bil po šestnajst ur v tem poslu in se zbujal tudi ponoči, nisem čutil, kako te stvar utruja. Šele, ko sem malo izpregel, je prišlo za mano in se prav utrujenega počutim šele zdaj. Za nazaj mi ni žal in sem vesel, da sem se takrat odločil za izziv in v teh časih vodil slovensko vlado. Tudi zaradi parlamenta, ki lahko da veto na vsako stvar, s katero se neka manjšina ne strinja.
•	Ali to velja torej tudi za sedanjo vlado?
Lojze Peterle
Ja, to ugotavlja tudi sam gospod Drnovšek tako pred parlamentom kot v osebnih pogovorih. Zelo trezno je ocenjeval razmere in objektivno gledano ima sedaj vlada manj trdno pozicijo kot jo je imela naša. Za dve stranki se nikoli ne ve, kako bosta reagirali in zame je več kot simptomatično dejstvo to, da pri obravnavi gospodarske politike za vlado ni govoril nihče. Ta vlada je od parlamenta bolj oddaljena kot je bila naša in kaj veliko ne bo mogla narediti. Čudil sem se, da je šel Drnovšek, ki sem ga imel za bolj treznega človeka, sploh v to igro.
•	Se pravi, da je edina rešitev v "normalniskupščini?
Ja, imperativ so volitve. Čim prej, tem bolje za nas.
•	Kako gledate na volitve? Bo novi parlament tudi tako mavrično obarvan, ali pa se bo politika polarizirala na dva bloka, tako kot je to v veliko razvitih demokracijah?
Mislim, da se politika ne bo polarizirala, da bo precej te mavrice ostalo, nekaj strank pa bo vendarle dobilo precej več glasov. Za našo mislim, da bo najmanj podvojila to število. Struktura se bo tako stabilizirala in treba je računati na to, da bo prag zdaj težje doseči - za enega poslanca - kakor ga je bilo v prvi rundi, ko smo volili 240 poslancev. Zna se zgoditi, da katera od strank ne bo prišla skozi.
•	Pravite, da bi v bistvenih stvareh vseeno morali ohraniti nekaj enotnosti. Kako je to mogoče, ko pa se v tej paleti strank pojavljajo tudi izjemno ekstremna stališča?
Dejal bi, da se ta pojavljajo bolj pri izvenparlamentarnih strankah. Je pa nasploh s to enotnostjo težko že v odnosu do sosedov, denimo Hrvatov. Ali pa, ko govorimo o manjšinah, o gospodarski politiki -do razhajanj prihaja. Vendar , treba bo najti skupen jezik in se raje seštevati kot deliti. Smo pač po številu majhen narod in bo treba razmisliti, kako naše politične cilje
uveljaviti. Ta družba je neizprosna, gre za igro interesov, saj to ni ljubezenska skupnost - ta Evropa, ta svet!
•	Ali krščanski demokrati že razmišljate o navezavi nastopa na volitvah s kakšno drugo stranko? V blok kot denimo pred prejšnjimi volitvami?
Glede na to, da bo sistem kot kaže proporcionalen, seveda nima smisla, da bi delali kakšne posebne koalicije. V proporcionalnem sistemu se pač vsak giblje po svoje. Seveda pa pričakujem, da bodo znotraj sedanje opozicije odnosi vendar nekoliko drugačni kot so do sedanje pozicije. Tja bo verjetno usmerjena večina kritike vseh teh strank. Koalicijsko se da povezovati pri volitvah v državni svet in pri volitvah za predsednika države. Pa že tu vidim, da se nekaterim strankam zelo mudi in da ni prišlo do resnega dogovora, kako priti do resnega kandidata, ki bi imel možnosti.
•	Liberalna stranka izjemno ostro nastopa proti sedanji vladi, še posebej izstopa gospod Gros z napadi na predsednika vlade dr. Drnovška. Vam so bili takšni napadi prihranjeni, kako ocenjujete Grosove nastope?
Torej, meni kaj dosti prihranjenega ni bilo. Resda pa jaz tudi nisem dajal takih podpisov na tajnih listinah kot gospod Drnovšek. To je seveda strelovod, ki vleče strelo nase, slišal sem pa jaz s strani gospoda Grosa tudi že besedo "izdajalec" in podobno. To je bilo takrat, ko smo bili na Brionih ali pa ko smo podpisali v Zagrebu gospodarski sporazum. Takrat so trdili liberali, da gremo v carinsko in monetarno unijo, kar seveda ni res. Preprosto so si fantje nabirali točke na račun zavajanja javnosti. Ali niso prav brali ali pa tega sploh brali niso, tega dokumenta. Nekaj tega sem torej le doživel,
ne seveda toliko s strani stranke, bolj od drugih, ki so me dobesedno namakali v gnojnici. Prav nič me niso "Sparali".
• Svojim bivšim političnim prijateljem iz Demosa očitate, da so takoj, ko so si ustvarili trdne pozicije, pokazali fige in izkoristili tudi vaše zveze v svetu za to, da so zdaj pozicija. To so bili seveda tudi prej. Vaš komentar?
Ja, to bi se dalo, bom pa verjetno kdaj kasneje tudi dokumentiral. Časi so še preblizu, da bi že odkrivali, kakšne zveze sem jaz uporabljal po Evropi, da smo določene stvari v Evropi dosegli. Ustrezni so odmevi visokih politikov. Zavedam se, da je imela tukaj krščanska demokracija v evropskem in svetovnem merilu prvo zaslugo. Ne bi tukaj posebej govoril o Vatikanu, ki je v našem primeru deloval izredno načelno v praktični politiki in priznal Slovenijo in Hrvaško pred Evropsko skupnostjo. To so zveze, ki jih drugi niso mogli uporabiti na tak način. Dejansko se je zgodilo, da so se najave nezaupnic začele takoj, ko je zadišalo po priznanju in potem je do tega tudi prišlo. Očitno so ocenili, da bi se s priznanjem moja vlada okrepila, z njo pa tudi krščanska demokracija, ki je imela predsednika. So pač rekli: zdaj smo ključne točke dosegli, zdaj zadevo ukinemo. Če se za to odloči nekaj strank iz koalicije, potem seveda koalicije oziroma Demosa ni več. Dalo se je en čas voziti tudi ob tem, da je izstopila Demokratska stranka, čeprav iz vlade hkrati ni potegnila svojih ministrov, kar je posebna manira. Kasneje je postajalo to nevzdržno. Jaz bi kar zastopal to tezo, da so nekateri morda celo špekulativno dejali, da se naj kar krščanski demokrati umažejo, saj bo prva leta treba itak goltat samo blato. Jaz sem pač v to blato prej skočil, mislim pa, da iz tega le nisem izšel tako slabo. Mislim, da nam je
"ratalo".
•	Ostajate torej v politiki?
Ja, če se ne zgodi kaj posebnega.
•	Ste najbolje organizirana stranka v državi. Koliko drži, da je v njeno delovanje vključena tudi Cerkev kot institucija?
Cerkev kot organizacija v to ni vključena. Vem samo za dva duhovnika, ki sta se v prvem navdušenju ob pojavu strank vknjižila v našo stranko, nekateri so 'se tudi" v SDZ, drugače pa je tukaj ločnica zelo jasna. Ob tem se seveda vlada ali stranka in Cerkev lahko najdeta v obravnavi istih vprašanj. Recimo vprašanje vzgoje, boja proti mamilom, odnosa do kulturne dediščine... Sicer pa se ne ve, kaj je poslanstvo	kristjana kot
družbenega bitja, ki je neodvisno,in razodeta resnica na cerkvenem področju in kaj je naloga Cerkve kot skupnosti verujočim.
•	Kako pa je z odnosom med krščanskimi socialisti in krščanskimi demokrati?
Krščanske socialiste je pomagal ustanoviti predvsem naš nekdanji predsednik Peter Kovačič, ki je že kar na začetku izstopil iz naše stranke - takorekoč edini. Nimam podatkov, da bi šla stranka kaj resno naprej, ima nekaj deset članov in ne verjamem, da se lahko kaj prida odreže na naslednjih volitvah.
•	Vaša napoved je torej, da bodo krščanski demokrati ena največjih strank po volitvah?
Moja prognoza je, da bomo stranka relativne večine. Na teh 46% za liberalne demokrate ne dam veliko. To so pač ignee in ne morem reči drugače.
•	Pa prihodnje leto? Boste spet dopustovali pri nas?
Z veseljem bi prišel.
Edi Prošt
/
IZBOR ZA MISS KOROŠKE 92

.
w
TC"R/I A liki
ŠOTOR, TEMA IN
:::::
■■■
...LEPO
TA
:::::::::::::
i’
Mi;
"Ne, zame Črna ni na koncu sveta. Športniki so vedno dajali svoj delež, pa tudi kot ekonomistu mi ta konec ni tuj, še zdaleč pa ne na koncu sveta. Prav razveseljuje me, da je tu toliko življenja. Poglejte, madona, poln šotor ljudi, in to mladih. Tu prihodnost je!" To mi je povedal gospod Viktor Žakelj, eden vidnejših politikov na sončni strani Alp, ko sva se pogovarjala v zakulisju letošnjega tekmovanja za Miss Koroške pri gostilni Mihevova žaga v Črni.
Izdal mi je tudi to, da prvič sodeluje na izboru "mišic" in celo stvar na mojo prošnjo pokomentiral: "Včasih se mi je zdelo, da je to morda celo podcenjujoče do žensk. Ampak danes se mi zdi to ubrano in kulturno. Tu je nekaj zalih in prijaznih deklet, pa prijetno vodenje brez vulgarnosti. Voditelja sta poskrbela za neko "štimungo", jaz pa imam itak že po naravi rad lepo in se tega zelo veselim." Seveda pa nikakor ni šlo brez konkretnega vprašanja o najlepši po njegovem mnenju. Gospod Žakelj se ni dal presenetiti, temveč je ustrelil kot iz topa: "Ta Petrovičeva je verjetno že rutinirana s hojo, obnašanjem in seveda tudi s tem, kar je po naravi dobila... Če bi že moral, bi dal svoj glas njej." Svojo sodbo je gospod Žakelj povedal po prvem izhodu trinajstih kandidatk, ko so lepotičke prišle na oder v bolj športni opravi. Andreja Petrovič, ki je vzbudila posebno pozornost Viktorja Žaklja, je na koncu bila druga spremljevalka Miss Koroške. Sicer je pa tudi politika ženskega spola...
NA HITRO IN.
USPESNO
Čeprav je 22. avgusta zvečer padal dež, čeprav je bila prireditev Miss Koroške v - za nekatere še vedno na koncu sveta - Črni na Koroškem, čeprav je bila lepota dana na ogled in ocenjevanje pod šotorom in čeprav je v tem šotoru na samem začetku prevladovala tema, so bili ljudje zadovoljni.
Kdor ni "padel11 na lepa dekleta, je pomagal peti Pidžiju. Za ostale so bili na sceni "Čudežniki", ki se nikoli ne pozabijo pohvaliti s svojimi dosežki v diskografiji in takoj zatem "zažgejo" Solit se pojdi ali pa kakšen stari komad, ki je tudi v Črni spravil ljudi na noge, poskok in zasuk hkrati. Potem je bilo tu še pivo in čevapčiči, skratka - "gauda".
Kot je že zapisano, se je za naslov Miss Koroške potegovalo trinajst deklet in v veselje vseh prisotnih niso izostale niti Korošice. Najprej so se predstavile s športnim
videzom, v drugem izhodu so vznemirile elegantno oblečene v večerne obleke, na koncu pa še v kopalkah (ne vem, zakaj nekatere to "zapali" na povsem butast način, ki se odraža z neartikuliranimi medklici in žvižganjem, kot da bi bili na nogometni tekmi).
Med posameznimi izhodi lepotičk se je odvijal žur, vsekakor pa je bilo najbolj zanimivo v zakulisju, kjer je bilo živahno na svoj način. Ne, nisem bil med tistimi ubogimi najstniki (pa še kakšen starejši pohotnež se je našel), ki so skozi majhno luknjo v šotoru na vse pretege želeli videti "še kaj več". Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so "vkup spravili" to prireditev. Čeprav je padal dež, je bilo kar "vroče". Na drugi strani improvizirane zavese so se preoblačile "mišice" in nimam kaj zameriti tistim, ki so dali svoje oči na pašo na dostojanstven in diskreten način.
"Ulovil " sem Franja Murka, direktorja Koroškega radia: 'V enem tednu smo se morali odločiti, če bomo organizirali. Koroška bi namreč izpadla,to pa bi bila katastrofa. To prireditev smo priključili
dogajanjem v Črni," In ker je že ves čas viselo v zraku vprašanje, ali je to prava oblika izvedbe tekmovanja "mišic", sem povprašal za mnenje tudi prvega moža na frekvenci 97,2: "Letos je izpadlo super, napori organizatorjev so bili precejšnji. Hubert (Stopar, op. p.) je veliko vložil in prav je, da je izpadlo uspešno. Drugače pa mislim, da to ni prava oblika za izbor lepotic. Dekleta se ne počutijo dobro, če nekdo kriči in žvižga. Prihodnje leto bo Koroški radio seveda zraven in vse bo organizirano na višjem nivoju. V posebno veselje pa je bržkone to, da je v tokratnem izboru sodelovalo lepo število Korošic, kar je za pohvalit. Hvala bogu, začelo se je!"
Prihodnje leto lahko torej pričakujemo svojevrsten blišč na izboru za Miss Koroške. Poleg prve medijske hiše Koroške bo tudi v bodoče najverjetneje zraven turistična agencija Relax, ki je tokrat nagradila lepotičke in obiskovalce. Tone Gostenčnik, ki se je udeležil prireditve v imenu generalnega pokrovitelja , je dejal, da so z delom v Relaxu zadovoljni, vendar zadovoljstvo po njegovem mnenju nikoli ni popolno in tako načrtujejo še marsikaj. Med drugim se bodo odzvali na povabilo za sodelovanje pri izboru Miss Koroške 93.
ALENKA»
HORVATIČ
Potem, ko se je stvar precej zavlekla (rezultate so razglasili okrog pol treh zjutraj), je prišla še pika na i. Bilo je že tako pozno, da mi je Aleš Jevšnik, šef tehnike na Koroškem radiu, voščil dober dan, in da je bila predrznost še večja, ni hotel izdati, katera lepotička je bila njemu najbolj všeč. Drugi radijec, Danilo Vute, je bil bolj razpoložen, vendar še vedno čudno zadržan. Tudi on je za to, da postane izbor za Miss Koroške bolj ekskluzivna prireditev. Žirija pod komando Lojzeta Kosa se je odločila za Alenko Horvatič iz Celja. Prikupna (kakšna pa naj bi bila?) plavolaska s savinjskega konca nikakor ni varčevala z nasmeški. Ko se je zmagoslavno umaknila z odra, sem jo takoj okupiral z vprašanji. Še v kopalkah, vsa tresoča (zlobneži bi rekli "še topla") je vznemirjeno odgovarjala na vprašanja. Mini intervju je izgledal takole (od same pristnosti sem jo kar tikal):
•	Kakšni so tvoji prvi vtisi?
Moji prvi vtisi?... Zelo lepi, prijetni občutki... Mhm...
•	Si prvič takole zmagovalka?
Prvič.
•	Si tokrat prvič tekmovala za Miss?
Drugič tekmujem za Miss, prvič sem zmagovalka. Prejšnjič sem bila druga spremljevalka, na pisti pa nisem prvič, ker
se ukvarjam z manekenstvom. Zelo rada hodim po pisti.
•	Povej nekaj o sebi. Kakšno je tvoje življenje?
Razburljivo!
•	Kdaj si rojena?
17. 6. 1975.
•	Katero šolo obiskuješ?
Srednjo tehnično, gradbena smer.
•	Katera je tvoja največja želja?
Uspeti v življenju. Poslovno in privatno.
ANDREJA PETROVIČ, prva dama Koroškega radia
•	Rada bereš, hodiš v gledališče...?
Zelo rada imam muzeje, narodno dediščino, knjig pa ne berem rada.
•	Tvoj najljubši parfum?
Ga nimam.
•	Kaj pa potem uporabljaš?
Samo sprej za lase, nič drugega.
•	Kaj pričakuješ od nadaljnega tekmovanja za Miss Slovenije?
Nič, tako kot tudi tu nisem nič pričakovala.
•	Se pravi, da sploh nisi ambiciozna osebnost?
Ne, nisem.
•	Imaš fanta?
Imam.
•	Resnega?
Ja, vsaj jaz mislim, da je resen.
•	Kako gleda na tvoje sprehode po pisti? Čisto vredu, ker je tudi on maneken.
•	Si želiš v prvi vrsti postati manekenka ali fotomodel?
Ja, zelo.
•	Kako gledajo na tvojo aktivnost doma?
Sprejemajo. Imam še mlajšo sestro, ki mi je zelo podobna.
•	In bo šla po tvojih stopinjah?
Ne vem še. Ona bi bila rada balerina.
» Slišal sem, da bi rada prišla na televizijo. Res?
Ja, zelo rada bi nastopila v kakšni reklami ali karkoli. Všeč mi je delo z ljudmi.
•	Tvoj naslov?
Lisca 10, Celje.
•	Pa telefonska številka?
Zaenkrat še nimam telefona.
Uradno je Alenka Horvatič najlepša ženska, ki v letošnjem letu hodi po koroški zemlji (kolikor pač hodi). Najlepša Korošica je bila Julija Čeru iz Vuzenice, ki je pristala po izboru žirije na četrtem mestu. Vlasta Jevnišek in Andreja Petrovič sta dostojni spremljevalki letošnje Miss Koroške, omenjene punce pa predstavljajo tudi krono letošnjega izbora,
Lojze Kos, ki je predsedoval žiriji, je ob koncu povedal: "Bilo je izredno izenačeno. Med prvo in sedmouvrščeno je bilo vsega pet točk in pol razlike. Mislim, da je prireditev uspela v vsakem pogledu." Lojze je izdal še eno javno tajno in dodal, da naj tega ne pišem. No problem! Če se že tiče njega osebno...
KONEC Z NADALJEVANJEM
Ko je vilo vse skupaj "spravljeno pod streho", bi si še lahko privoščil čevapčiče, pa pivo ali dva. Mišice začuda niso delovale utrujeno ali pa samo dobro igrajo. Morda sem tu in tam v očeh katere lepotičke videl kanček razočaranja, ko smo stali pri šanku gostilne Mihevova žaga. Druga spremljevalka Andreja Petrovič ("Viktorjeva dečva") mi je zatrdila, da je vesela in da je to uspeh celotne ekipe Koroškega radia (najbrž zato, ker je ona spikerica). Zagotovila mi je, da je šla na izbor iz čiste radovednosti, da se vzdrži komentarja o konkurenci, in dala vedeti, da se lahko spremeni tudi njena kariera na radiu. In nikar naj Vinko Šimek - Šrauf... (kako že?) ne pametuje, da je Irena Fasvald najlepša na Koroškem radiu. Uradno je to Andreja, Irena pa ima adute, ki so morebiti celo boljši. Hej, pa brez zamere!
In potem sem se prvič v svojem življenju peljal po celi Mežiški dolini ob tako nenavadni uri. "Njih" ni bilo nikjer, še vedno pa je bila v ospredju lepota.
Rok Tamše
Koroški medijski bum
"Medtem, ko piha veter sprememb, je postal Boštjan Polutnik utrujen. Želi vam lahko noč, kolegom v studiu se zahvaljuje za lep večer, vam, spoštovane poslušalke in poslušalci, pa za sodelovanje in družbo. Imejte se lepo in prisluhnite tudi zadnji rubriki..." V ozaadju je bilo slišati pesem Wind of change skupine Scorpions, s tem besedilom pa se je prvi spiker in voditelj Koroškega radia poslovil od nadaljnega dela v tej hiši, kjer sije v sedmih letih pridobil ogromno zvestih poslušalcev in tudi oboževalk. Da pa je bilo presenečenje še večje, so lahko Boštjanov glas privrženci frekvence 97,2 že naslednji večer slišali v Programu ALFA.
• Ob tem dogodku sem v prvi vrsti pomislil	na	prestope
nogometašev. Ti si prestopil iz ene radijske hiše v drugo, ki je šele v nastajanju. Kje tiči vzrok za takšno odločitev?
Če to primerjaš s prestopi nogometašev, naj bo. Vzroki... Najprej ti bom povedal, da je bil tu res čuden splet okoliščin in izpadlo je sedanje stanje. V meni se je vse skupaj nabiralo že res lep čas. Pred dvema letoma smo štrajkali - in nič. Spet smo delali normalno. Lani smo spet poskušali nekaj podobnega, vendar je na koncu ostalo le na dogovarjanju in vsi smo bili zadovoljni.
Honorarci, katerih nas je (bilo) približno trikrat toliko kot je profesionalcev na Koroškem radiu, smo takrat res verjeli, da smo se dogovorili. Še zdaleč tu ne gre samo in edino za boljše honorarje, kot si predstavljajo ljudje, ki nas poslušajo in predstavljajo javno mnenje. Mi smo vedno vztrajali na boljših odnosih na relaciji profesionalci - honorarci, želeli smo, da se naše delo objektivno ovrednoti in da se točno ve, kdo kaj pomeni in velja. Ne pa klasična delitev na honorarce in profesionalce. Vedno je obstajal prepad med redno zaposlenimi in honorarnimi sodelavci, ki naredijo ogromno programa. In, da me ne bi narobe razumel, prav z nobenim redno zaposlenim na radiu nisem skregan. Z vsemi sem imel dober odnos, v prvi vrsti korekten pri delu.
Tako je to vrelo in vrelo. Zadnje leto sem bil tudi član v strokovnem kolegiju kot zastopnik honorarcev. To mesto v kolegiju smo si morali dobesedno iz-
boriti. Venomer sem opozarjal na napake, dajal predloge, toda vedno je ostalo le pri zabeleženju problema. Ko se je pojavil radio ALFA, je bila to direktna konkurenca, na katero sem skupaj z ostalimi opozarjal že prej. V
Boštjan Polutnik
prvi vrsti sem se obračal na direktorja Franja Murka in odgovornega urednika Marka Vrečiča, ker pač imata onadva tudi največ kompetenc, vendar naši pogovori v večini primerov in pri najbolj bistvenih problemih niso bili plodni. Dolgo se je nabiralo v meni in še letos sem bil pravi upornik, ko sem bil pripravljen delati samo en program na teden in nič več. Potem se je vse skupaj spet umirilo, pričel sem delati normalno in morda je bila moja odločitev o odhodu še bolj presenetljiva.
• In nedvomno še toliko bolj zato, ker si zdaj pri Alfi?
Jaz sem nekaj dni prej vedel le to, da bom odšel. Bilo pa je vprašanje časa. Prav v tistih dneh so me povabili na razgovor z Alfe in mi ponudili sodelovanje. Čisto po naključju, saj o mojih razmišljanjihnikomur nisem pravil. Povedali so svoje pogoje, predstavili razmere in odločil sem se takoj. To sicer zame ni značilno, saj vedno celo stvar pretehtam in prespim, šele potem se odločim. Tokrat ni bilo tako in prav zadovoljen sem, sa je tako izpadlo. Ena odločitev se je pokrila z drugo.
• Kako se počutiš ob vsem tem?
Vesel sem, po drugi strani pa zaskrbljen..., ne, bolj žalosten, da se je to moralo zgoditi na takšen način. Po sedmih letih bom s saJ>o odnesel tisto lepo in dobro. Slabo človek pozabi, ostalo pa bom rad ohranil v spominu. Res je bilo na Koroškem radiu veliko lepih in veselih trenutkov, tam imam precej dobrih kolegov, tega pa ne moreš kar tako izničiti.
•	Tu pa so še številni poslušalci in med njimi precej takih, ki ti ob tem ne bi ravno čestitali.
Res, da je Koroški radio priljubljen in da sem preko tega etra imel na svoji strani ogromno ljudi. Ampak ti ljudje ne poznajo ozadja, ne poznajo razmer znotraj hiše. Navzven izgleda vse res dobro, kar je tudi prav, toda ne za dolgo. Problemi se morajo rešiti, tako, da bo tudi znotraj vse super. Na Koroškem radiu vlada anarhija v odnosih, vedno so prisotna trenja in pred tem si nima smisla zakrivati oči. Zdaj izgleda, kot da pljuvam po moji nekdanji hiši. To ni res! Prav v tem tičijo razlogi za moj odhod in morda še tudi za odhod koga drugega. In zakaj govorim vse to? Ker iskreno želim mojim kolegom, nekdanjim sodelavcem, da imajo pogoje za delo, ki so jih že zahtevali, si jih želijo in si jih tudi zaslužijo.
In ko si že omenil čestitke. Ko sem odhajal, mi je marsikdo od honorarcev in tudi od redno zaposlenih čestital za mojo potezo. To najbrž že nekaj pomeni in res upam, da se bodo razmere na Koroškem radiu izboljšale. Veliko ljudi, lahko rečem, vsi, ki poznajo ozadje, odobravajo mojo odločitev. To je njihovo mnenje in to mi veliko pomeni.
•	Prvi vtisi v novi hiši?
Doživljam vzdušje malega kolektiva.
Tako kot svoj čas na Koroškem radiu. Voditeljski program, ki ga delam, je naporen. Tri ure resnično dinamičnega vodenja je pravi "feeling". Prej tega nisem doživej. Na Koroškem radiu sem delal že z rutino, ni bilo posebnih želja, postajalo je monotono, bil sem tudi brez pravega motiva iz že navedenih razlogov. Zdaj sem praktično "pripravnik", vendar mi vsi veliko pomagajo in so zelo korektni. Navsezadnje smo stari kolegi, saj smo skupaj delali že na Koroškem radiu in se tako poznamo. Marko Zupančič je na primer prvi delal z mano, ko sem se uvajal za spikerja. Se posebej pa mi je všeč to, da so mi na pogovorih o sodelovanju predstavili tudi slabe plati in niso samo trosili rožic in gradili gradov v oblakih. Res korektno od njih.
•	Kaj si dobil s tem prestopom v Alfo?
Ha, ha, ha... Še vedno se vozim s starim avtom, to je Vugo. Hiše še tudi nisem pričel graditi... Ha, ha, ha... Šalo na stran. Res je, da se počutim duhovno bogatejšega. Zakaj? Ne vem, čutim neko zadovoljstvo, ponovno sem na začetku neke poti, spoznavam nov posel in tudi
tega bi rad popolnoma spoznal. Po naravi sem radoveden in ko se česa lotim, grem do konca. Tako želim tudi tu do konca spoznati in obvladati svoje delo. Program Alfa je novost, tu je veliko dobre glasbe, ki mi odgovarja, potem je tu reklama, ki jo v živo pripoveduješ... Res je veliko reči, ki jih na novo spoznavam. Opažam, da veliko ljudi že sprejema ta program in verjamem, da jih bo še več. Mi smo tu za njih in njihovo dobro počutje, zelo daleč zadaj pa so honorarji. Niti slučajno nisem odšel k Alfi zaradi boljšega honorarja.
• Misliš, da bo tvoje dejanje sprožilo še kakšen odhod med honorarci Koroškega radia?
Ko sem se zadnjič pogovarjal z direktorjem Murkom, mi je dejal, da bi ga moral opozoriti, da je stvar že tako resna. Ampak jaz sem jih vse skupaj opozarjal prav lep čas in to na drug način. Ne vem, zakaj bi moral izsiljevati določene želje in zahteve z mojim odhodom. Odločil sem se in poti nazaj ni. Zdaj slišim vse mogoče.
Sicer ne vem, kaj je res in kaj ne, ampak vseeno se ne počutim ravno najbolje, ko slišim, da so bojda vrata Koroškega radia zame za vedno zaprta in da tam nimam več kaj iskati. Po drugi
Boštjan Polutnik
■	Rojen: 14. 7. 1971
■	Višina: 182 cm
Teža: 80 kg
Izobrazba: srednja policijska šola
Največji uspeh v radijski karieri: povabilo Radia Alfa Največja želja: veliko privatnih radijskih postaj, ki bodo zdrava konkurenca, obstale pa bodo le najboljše Hobi: kup papirja na pisalni mizi (pisanje,...)
Stan: samski
strani pa naj bi zdaj dvignili honorarje za 30 odstotkov in tako zaenkrat umirili vso zadevo. Lahko, da to ni res, vendar se je v preteklosti dogajalo prav tako. Honorarji bodo morda večji, še vedno pa bodo zamujali in stari problemi bodo ostali, če ne bodo pričeli delati drugače. Tega se na Koroškem radiu zavedajo, o tem smo se pogovarjali neštetokrat.
Rok Tamše
050
kosi
TUS - KOSI
podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a
62380 Slovenj Gradec telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YUK0RAF telefax: (0602) 43-795
DEJAVNOST
Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših prizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov
Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje.
S G P KOGRAD DRAVOGRAD
GRADBENO PODJETJE d» .
SLOVENJ_________GRADEC
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE
850
letnica Radelj -finale
Osrednje prireditve ob 850 letnici Radelj bodo na koncu meseca, od 24. do 27. septembra. V okviru zadnjih prireditev bodo odprli radeljski sejem, na katerega so povabili obrtnike, gospodarstvo, predvsem pa tudi razstavljalce iz zamejstva. Zelja tli, da bi se tudi tako poslovno spoznali in nadaljevali s poslovno -gospodarskim sodelovanjem.
Ob tem bo tudi promocija turističnega znaka občine Radlje, degustacija jubilejnega vina, napolnjenega ob 850 letnici kraja in še nekaj ■* drugih prireditev, ki bodo imele bodisi turistični ali zabavni značaj.
V soboto, 26. septembra se bodo srečali jadralni padalci Slovenije in modelarji lahkih motornih letal, tu bo še hmeljarski likof, srečanje in tekmovanje lovcev in seveda koncerti godb na pihala, domačih in gostov iz Deutschlandsberga, rogistov in podobno.
Nedelja (27.) bo posebej slovesna. Blagoslovili bodo predvsem obnovljeno cerkev Sv. Mihaela v Radljah, v dvorcu "M" bo srečanje oldtimerjev in tudi slavnostna seja občinske skupščine - slavnostni govornik pa bo dr. France Bučar, nakar bo ljudsko zborovanje in veselica. Pod posebnim šotorom pa bodo vse dni na razpolago dobrote kmečkih kuhinj in kulinarične posebnosti Dravske doline in tega območja sploh.
k. vaiti
Traktoristi iz Radelj, v glavnem zares mladi fantje, bodo zastopali vse koroške traktoriste na letošnjem državnem prvenstvu traktoristov v oranju in spretnostni vožnji. Prva ekipa iz Radelj je namreč zbrala največ točk v izredno izenačeni konkurenci ekip iz koroških občin.
Najboljši so prejeli v trajno last pokale, trije prvouvrščeni pa še hranilne knjižice, s katerimi jih je nagradila Hranilno - kreditna služba Koroške.
Pa dobro se držite v Novem mestu na državnem prvenstvu!
k vam	Ekipa in mentor najboljših v Radljah
BOLJ ZARES KOT NE...
... bolj zares kot ne vprašujem, kako to, da ob pomanjkanju stanovanj in ob velikem številu prošenj za dodelitev le - teh lahko nekateri v radeljski občini (to prav gotovo ni problem samo te koroške občine) pustijo prazna stanovanja tudi po leto, dve ali več...
To se recimo dogaja na Muti. Tovarna Muta, ki je verjetno lastnik velike večine stanovanjskih površin, je v stari stavbi (kjer je bila nekoč tudi policija) pred leti nameravala narediti svojo banko. Stranko, ki je v tem stanovanju stanovala, so izselili v blok, potem pa je načrte pokopal čas in verjetno tudi pomanjkanje denarja.
So pa za tovarniškimi zidovi nekoč Gorenja Mute brezbrižni tudi do lesa. Odločili so se - tudi tega je že lep čas, da razširijo prostore kovaškega muzeja in pričeli z delom. Postavili so stene, v parku pred gasilskim domom so tesarji naredili ‘rušf, potem pa, morda spet zaradi denarja, na vse pozabili.
Celo tako pozabili, da ne vedo niti tega, da jim bo les kar lepo razpadel, ker ga iz dneva v dan uničujejo dež, sonce ter nagajivi otroci...
TOVARNA MERIL ,
POSLOVNI INŽENIRING, ii.o.0 SLOVENJ GRADEC I
Francetova ib telefon: (0602) 341-231
Na novo odprta prodajalna v prostorih Tovarne meril in Poslovni inženiring (odprta v času od 7.-15. ure)
Iz svojega obsežnega rednega programa nudimo:
-	galanterijski program (kuhinjske deske, kopalniške sete, pohištvene elemente, gozdarske mere, lesene metre in libele)
-	merilni program (libele, metre, kotnike in precizna merila; pomična merila)
-	šolski in pisarniški domači in uvožen program
(trikoti, ravnila, tehnični svinčniki, kemični svinčniki, flomastri, keramic peni in kalkulatorji)
Iz dodatnega programa vam nudimo:
AKUSTIKO
-	TV aparati, radio aparati, video rekorderji, tekstil in razni tehnični artikli
Kot posebno in po zelo ugodnih cenah nuciimo trenerke (moške, ženske in otroške).
OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
...bolj zares kot ne vprašujem, kako je mogoče, da nekateri, ki sicer imajo stanovanje v blokih, in jih tudi plačujejo, v njih ne stanujejo. Razumljivo je, da se ne vseliš v letu dni, ker je danes težko nakupiti opremo, da se to lahko dogaja kar več let, tega pa ne razumem! Še manj, ker so to družbena in ne lastninska, kupljena stanovanja...
Tončka Repnik - Vrhnjak
Nova cesta bo razbremenila mestno jedro
ANDRAŽ 92
PELI SO JIH MATI MOJA
Razbremenitev mestnega središča Slovenj Gradca je postala zaradi gostega prometa nujna. Skozi mesto namreč teče magistralna cesta Velenje -Dravograd. Kolone vozil, predvsem tovornjakov, naloženih z lesom, se bodo že letošnjo jesen ognile središču mesta po novo obvoznici, ki jo gradijo graditelji SCT GRADNJE Maribor. Investitor gradnje je občina Slovenj Gradec.
Mestna obvoznica bo dolga 2.720 metrov, vozišče pa bo imelo dva pasova, široka 3,30 metra. Poleg tega bodo v prvi etapi zgradili tudi 1.500 metrov priključnih cest, v drugi fazi pa je načrtovana gradnja še dveh priključnih cest. Na trasi nove ceste gradijo ekipe SCT VISOKE GRADNJE štiri mostove čez reko Mislinjo in podhod za krajane naselja Legen pri tovarni TUS.
Gradnja ceste je stekla 16. marca letos. Gradbeni stroji so izkopali 55.000 kubičnih metrov materiala v neposredni bližini tovarne TUS, na preostali trasi pa še okoli 10.000 kubičnih metrov. Na večjih mestih je bilo potrebno narediti nasipe, za kar so porabili na 80.000 kubičnih metrov nasipnega materiala.
Doslej so gradbinci opravili že več kot 70 odstotkov potrebnih del in na večini trase že začeli z gradnjo zgornjega ustroja ceste, na nekaterih delih pa je položena tudi asfaltna prevleka.
Če ne bo posebnih zapletov s financiranjem In neugodnim vremenom, se bodo v pozni jeseni meščani Slovenj gradca oddahnili. Mestno središče bo postalo bolj mirno in predvsem manj onesnaženo.
Že devetega tradicionalnega srečanja DRUŽINA POJE v Andražu nad Polzelo se je pred kratkim udeležilo osemnajst družinskih pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Pomembna udeležba je bila tudi s Koroške, saj so prepevali Sestre KRUK iz Golavabuke pri Slovenj Gradcu, Družina BREZNIK iz Pameč in Sestre POTOČNIK -DEČVE iz Koprivne pri Črni na Koroškem.
Nastop koroških pevcev je bil izjemno lep, izviren in po svoje kar atraktiven. "Peli so jih mati moja..." npr. Bele cvetice, ledene cvetice, Se spominjaš davnih časov, Trezinka rada v cerkev gre, Tam dov za Dravo, Kmetovski ovčar in druge, so lepo legle v uho tisočeri množici pod goro Oljko.
Pred koncertom so Andraž obiskali predstavniki kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz
Trsta, Porabja in Celovca. Na kmetiji BLAGOTINŠEK v Andražu so se pogovarjali z žalškim županom ter Jasno Vidakovič, urednico radijskega programa Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Srečanja je ocenila kot bogato ljudsko zakladnico, ki jo je potrebno skrbno hraniti in negovati izročilo slovenske pesmi in družinskih običajev na Slovenskem.
Jože Mikla'
Družina Breznik iz Pameč
Povsod lepo sprejeti
Slovenjgraški godbeniki so bili zadnji čas, kljub počitnicam in poletju, precej delavni. Bili so na promenadnem koncertu na Muti in teden za tem še na podobni prireditvi v Deutschlandsbergu. Prav tam so bili deležni izjemno toplega sprejema. Tam so namreč v času turistične sezone imeli predvsem starejšo in kot kaže tudi glasbeno zahtevnejšo publiko, ki je niso razočarali. Slišali smo le pohvalne komentarje!
k. vaiti
FURMANI SO MED NAMI
Furmani so še vedno med nami in tudi na cesto se še podajo. To so dokazali tudi v Razborju, v krajevni skupnosti Podgorje, kjer so letos pripravili že drugo vaško turistično in družabno prireditev "Furmani po cest' peljajo". Prisrčno prireditev je sooblikovalo več vozov, na katerih so prizadevni člani kulturnega društva in krajani prikazali star kmečki običaj steljerajo, mlatiče, poročno kočijo, cvetlični voz, žan-jice in drugo.
foto: F. Jurač


Potegnili so skupaj!
Veliko na Ojstrici
Ribnica na Pohorju je pripravila in izvedla svoj prvi, čisto ta pravi gostinsko turistični dan!
To je bila res lepa nedelja, vse so temeljito pripravili v Krajevni skupnosti in ljudje so nekako skupaj potegnili in premaknili ta svoj tolikokrat načrtovan čudež turističnega voza za Ribnicco.
Ni šala pripraviti kar štirinajst vozov, na katerih so predstavili svojo bogato preteklost in sedanjost. Videli smo, da je tu živela domača obrt, pletenje, krtačenje volne, še živijo oglarji, da o kamnosekih sploh ne govorimo, da ne pozabimo tistih pravih ‘holcarjev", pa še koga.
Tudi ljudi se je kar natrlo v Ribnico in še enkrat potrdilo misel, da je Ribnica že kot kraj sama po sebi vabljiva. Vse je bilo v redu, super, četudi z malimi spodrsljaji, ki so v začetku prav povsod.
Vendar, Ribničani so dokazali, da so našli sami sebe, da jim nihče ne bo prinesel ali zgradil iz doline.
Tudi v malih korakih je lahko lepša prihodnost ali vrnitev v nekdaj tako priznan, turistično razvit in prijazen kraj! Naj popolnoma shodi Ribnica na Pohorju!
k. vaiti
Na Ojstrici, na tamkajšnji farni cerkvi, so zadnji mesec opravili zares veliko dela. Temeljito so obnovili ostrešje, vse, kar je bilo dotrajano in celo naredili novo fasado na visokem stolpu.
Za delo so poprijeli domala vsi, mnogi tako in drugače prispevali denar in dali še lepši sijaj temu lepemu objektu, cerkvi, ki zasluži še mnogo pozornosti zaradi svoje bogate zgodovine in se bomo k njej še povrnili.
Za sedaj le na kratko, opravili so veliko delo, pa tudi sreča jih je spremljala, kar za dela na višinah sploh ni zanemarljivo!
k. vaiti
Prav živahno je bilo v Ribnici na Pohorju
Tako so Ojstričani delali na stolpu svoje cerkve

PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
(§) lek d.d. IpIbUpinia
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d.
61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517
trgovsko podjetje PECA COMMERCE, doa
industrijska
prodajalna
V NASI PRODAJALNI LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE:
•	AKUMULATORJE VSEH VRST
•	ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL
•	BARVE IN LAKE
•	ORODJA
•	ČISTILA
•	ŠPORTNE ARTIKLE
NA VAŠO ŽELJO NAROČIMO MATERIAL VSEH VRST
OBIŠČITE NAS!
RUDNIK MEŽICA, 62390 Mežica, Polena 5, Tel. 0602/35-110,
Telex 33124 rudme, Fax 0602/35149,35203
Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne na Koroškem
v svoji poslovalnici pohištva "OPREMA" na Prežihovi ulici nudi izjemno ugoden nakup pohištva določenih proizvajalcev, in to:
■	6 mesečni kredit - 11% obresti za blago določenih proizvajalcev,
■	8 mesečni brezobrestni kredit za blago določenih proizvajalcev,
■	25 -50% popust za gotovinska plačila po predračunu,
■	prodajo na čeke.
V vseh špecerijskih poslovalnicah pa zbiramo naročila za
OZIMNICO.
OPREMA
VAM V MESECU AVGUSTU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ.
Informacije:
Nova Oprema, Slovenj Gradec, Stari trg 304, tel.:0602 44-185, 41-144
KAKO "PRIŠPARATI" MILIJON MARK?
"Kafe šalco na glavo in dva svinčnika v nos," si je zapel Rihi Ranta, doma nekje iz Mislinjske doline, nakar se je potegnil vase in odločil, da bo napisal bestseller: Kako prišparati prvi milijon mark.
Najevska
Predsedniku ravenske občinske vlade Maticu Tasiču so pri lipi zastavili tudi to neprijetno vprašanje: "Zakaj na srečanje niso bili vabljeni bivši občinski župani?” Z njemu lastno nonšalantnostjo je Matic mirno odgovoril: "Kaj se sekirate, stg še sedanji župan ni prejel vabila.”
Pa Kučan menda tudi ne?
MISSICE, FRIZERJI IN LIČARJI
Na Koroški izbor miss so povabili oziroma naprosili za urejanje frizur tudi najbolj znano frizersko družbo Jurgec iz Mežice. Bojan in Marija sta se z dekleti trudila na vse pretege, vendar nekaterim niso pomagale niti vešče frizerske roke.
Včasih bi kakšen izbor potreboval v zakulisju tudi kakšnega ličarja, ki bi nanesel malo kita in rahel špric...
CITE GALIČ TOŽBA
Ansambel Cite Galič je pod Najevsko lipo godel do poznih popoldanskih ur in vmes si je Cita vzela čas tudi za razgovor z ex premierom Lojzetom Peterletom. Potožila mu je, kako grdo so jo v Dravogradu postavili na cesto, vendar se tožba bivše kulturne animatorke Peterletu ni ravno globoko vsedla v dušo. Takoj ji je vrnil s svojo tožbo: tudi on se je na podoben način znašel na cesti...
RUDI IN PETERLE
Če bo gospod Lojze Peterle uspel z namero, da bi slovenski davkoplačevalci segli v žep še za .njegov drugi opozicijski TV program, potem ima Rudi Pogladič iz Črne zelo velike možnosti, da bi na tem programu postal glasbeni urednik za govejo muziko. Če se ne motimo, sta gospoda Lojze in Rudi vsaj že dvakrat godla na fraj-tonerce in se kar lepo ujemata.
Agencijska vest
Direktor TRO Prevalje je na razgovoru s podpredsednikom slovenske vlade Hermanom Rigelnikom vneto zatrjeval, da so lažna vsa natolcevanja o problematiki in neuspešnih poslovnih potezah v tovarni, pri tem pa pozabil povedati, da zaradi še nerazpakirane računalniške opreme trpi celo občinski proračun.
Pila d. o. o. Press
EN SLOVENEC MANJ
Nikar pretiranega strahu. Nihče ni umrl, le podjetnik Miran Kert je odjavil dnevnik Slovenec. Torej en Slovenec manj. A smo našli drugega (sedaj edinega) bralca na Koroškem, sliši pa na ime Marjan Berložnik.
KOROŠKI
BORDELI
Že nekaj časa se po lepi naši Koroški govori, da se ponekod v regiji tudi kaj za denar dobi: gre za hrano, pijačo, posteljo in še nekaj v njej. In kakšnih sto mark bo kar veljala takšna ponudba.
Tudi znani koroški poslovnež Uši fon Gimpl je hotel ubežati neznosnemu vsakdanu ženine tiranije in poizkusil to posebno ponudbo. Kobila Suzi (na našem posnetku levo) je presenetila vrlega poslovnega moža, ki jo je nato skušal nagovoriti, da bi se pri njemu zaposlila kot tajnica
i
V
Črno na črno - občina Ravne
Črna gradnja garaž na Čečovju je v razgretem poletnem vsakdanu na Ravnah dvignila precej prahu. Na vse strani letijo očitki, grožnje in hude besede, napoveduje se še ena burna "črnograditeljska" seja občinskega parlamenta...
Pri Prepihu se bomo zaenkrat zadovoljili z ugotovitvijo:
• Graditelji so peklenski vročini navkljub pokazali takšno delovno vnemo in storilnost, da se za perspektivo Železarne pravzaprav sploh ne bi smeli bati.
PSSSSST
"Pssssst," pravi Janez Komljanec svojemu desnemu krilu (desnica nikakor ni mišljena v političnem smislu), ki ga na tej fotografiji sestavljata župan Ivan Uršič in podpredsednik vlade Viktor Mravljak. "Drugi naj se kregajo, mi bomo pa gradili in odpirali. Danes novo šolo, jutri obvoznico, pojutrišnjem trgovski center.
SLABA SEZONA ZA FRIKE
Vso dolgo in vroče poletje so si Koroški triki zalivali in pazili na 608 stebelc indijske konoplje, nato pa prihrumijo kriminalisti, vse skupaj požanje-jo in spravijo v črne vrečke. Z lastno, koroško marihuano, k bi letos imela kar precej kanabisa, tokrat ne bo nič (al pa zelo malo) in naš trg se bo moral oskrbovati s travo iz drugega konca Slovenije. Pa še Karbo-fixa je v zadnjem času na slovenskem tržišču zelo malo...
PREPIHOV KVIZ
Vprašanja so tri, možnih odgovorov pa je veliko več. Če boste na vsa vprašanja odgovorili najmanj z enim ali več odgovorov, so vaše možnosti zelo velike, da vas sprejme v stranko gospod, ki je bil v zadnjem času na zadnjih straneh slovenskega časopisja.
1.	Kakšne narodnosti so osebe, ki imajo slovensko državljanstvo zapisano v cirilici?
2.	Katera oseba, ki se tu in tam še vedno pojavi na Koroškem, nikoli ne bo dobila slovenskega državljanstva?
3.	Kaj odgovoriti, če vas sosed zgodaj zjutraj pozdravi "Kako ste spavali"?
Lepota d. o. o.
Lojze Kos, direktor podjetja	Lepota
d.o.o. in doživljenjski predsednik vseh komisij za lepotna tekmovanja na Koroškem, je že najavil, da bo prihodnje leto Miss Koroške - Korošica. Letos mu ta podvig še ni uspel, čeprav je (kot vidimo na sliki) v komisijo povabil znane koroške playboy e in poznavalce vsega lepega, kar hodi po dveh nogah po naši prelepi deželici Koroški.
1I§
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
BLAGOVNI CENTRI SALON SLOVENJ GRADEC NUDIMO:
VSE VRSTE POHIŠTVA KERAMIKO PREPROGE TALNE OBLOGE PARKETE IN LAKE PLINSKO TEHNIKO
Prepričajte se o bogati ponudbi,posebnost pa so tudi ugodni kreditni pogoji.
Za obisk in nakup se priporoča SLOVENIJALES BLAGOVNIC ENTRI SALON POHIŠTVA V SLOVENJ GRADCU.
TO JE
ŠPORTNA REVIJA
■KIPA
IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU!
*TEPPSA* d.o.o.
IZDELAVA PREHRAMBENE EMBALAŽE IN STORITVE SL. GRADEC TeL 44-06
Izdelava prehrambene embalaže zunanja, notranja trgovina - zastopstva zaključna gradbena dela
Heroja Vrunča 8, Slovenj Gradec Tel. 0602 - 44-065
*TEPPSA* d.o.o.
Kmetijska zadruga "SENIK"
prodajno skladišče Otiški vrh 46, (pri železniški postaji) tel.: (0602) 85 437
NUDI V SVOJIH PRODAJNIH PROSTORIH VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA IN KMETIJSKEGA MATERIALA PO KONKURENČNIH CENAH
Odprto imamo vsak dan od 8. -12. in od 14. -18. ure, v soboto od 8. -12. ure.
Poleg solidne postrežbe in nizkih cen, nudimo tudi strokovne nasvete iz kmetijstva in gradbeništva.
Obiščite nas in prijetno boste presenečeni!
ADAM - PRVI PREGNANEC
Begunec je tisti, ki beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo, pregnanec pa oni, ki je prisiljen zapustiti določen kraj ali prostor; brezdomca postaneta oba. Beg in pregon sta stara natančno toliko kot človeštvo, saj je na koncu 1. poglavja Geneze zapisano, da je Bog izgnal Adama in Evo iz raja; torej sta bila že prva dva človeka pregnanca. Druga knjiga Svetega pisma se imenuje Eksodus -odhod (Izraelcev iz Egipta). Stoletja kasneje so bili celi rodovi izgnani v babilonsko suženjstvo, splošno znana je končno diaspora, ko so Rimljani po zmagi razpršili uporne Jude po vsem svetu. Predvsem stara zaveza pa ima večkrat dokumentirana tudi genocidna etnična čiščenja, ko so bila z ognjem in mečem iztrebljena cela plemena drugovercev.
ZGODOVINA JE POLNA IZTREBLJANJ IN PREGONOV
Premalo prostora imamo, da bi lahko našteli celo le glavne zločine proti človečnosti v zgodovini. Omenimo samo, da so ZDA od prvih desetletij svojega nastanka do druge polovice 19. st. preganjale, pobijale in etnično čistile Indijance, Rusija pa je pri osvajanju Kavkaza v prejšnjem stoletju izselila pol milijona Čerkezov. Turki so v letih 1920/21 etnično očistili milijon in pol Armencev na ozemlju, za katerega bi danes malokdo rekel, da ni od vekomaj turško. -Omenili smo le nekaj primerov iz preteklosti nekaterih držav, ki si danes zelo prizadevajo rešiti krizo v Bosni, seveda pa bi se podobni primeri našli tudi za Francijo, Nizozem- ko, Veliko Britanijo, Španijo (konkvis .dorji) ali Portugalsko.
Ko se je število pregnanih in pobeglih Bosancev dvignilo nad dva milijona, so nekateri zgroženi novinarji napisali, da je ta številka najvišja po 2. svetovni vojni. A čeprav je ogromna, žal ne drži ne za Evropo ne za Azijo.
Ideološke zaostritve (rasizem, nacionalizem, komunizem) so
povzročile toliko množičnih pregonov, pobegov in selitev, da so nemški zgodovinarji 20. stoletje imenovali tudi stoletje beguncev.
Natančnejše število pobeglih belih Rusov po oktobrski revoluciji ni znano, bilo pa jih je precej. Po končani grško - turški vojni 1920 - 22 se je iz Turčije izselilo 1,35 milijona Grkov v Grčijo in obratno 430 tisoč Turkov iz Grčije v Turčijo.
(Na Cipru so torej nekaj desetletij pozneje le ponovili že znano prakso). Ko je po 1. svetovni vojni Primorska pripadla Italiji, je precej Primorcev pobegnilo v Slovenijo.
Nacisti so v letih 1939 - 44 selili t.i. "folksdojčerje" (Nemci, ki so že več sto let živeli kot manjšina na tujem) nazaj v rajh. (Pri nas je znana medvojna selitev Kočevarjev na z deportacijami izpraznjeno Bizeljsko).
1940/41 so nacisti na silo naganjali Poljake v t.i. Generalno gubernijo (ostanek Poljske), Rusi pa so dva milijona vzhodnih Poljakov pregnali v severno Rusijo.
Po zimski vojni med Rusijo in Finsko je moralo 400 tisoč finskih Karelcev zapustiti Rusijo.
1941 so Rusi deportirali povolške Nemce in druge “nezanesljive" narode (Estonce, Litovce) v Sibirijo. To prakso so nadaljevali tudi po koncu vojne, ko so pregnali v Sibirijo 200 000 krimskih Tatarov.
POTSDAMSKA KONFERENCA ODOBRILA PREGON NEMCEV
Ob koncu 2. svetovne vojske je nemško prebivalstvo bežalo pred sovjetsko vojsko in partizani tako iz Vzhodne Prusije kot iz Podonavja (torej tudi iz Jugoslavije). Po nemških podatkih naj bi bilo pri tem izgubilo življenje okoli štiri milijone oseb.
Velike sile, zbrane po koncu vojne na potsdamski konferenci, so z novimi mejami vred (Poljska se je razširila na zahod do Odre in Nise) odobrile tudi pregon preostalih Nemcev iz vzhodnih delov njihove nekdanje države, iz Češkoslovaške
(Sudeti), Madžarske in Jugoslavije.
V letih 1946/47 so se selili mnogi Italijani iz Istre in Primorja.
1950 - 52 so bili pregnani Turki iz Bolgarije in Grčije.
Posledice: po 2. svetovni vojni je okoli 30 milijonov ljudi izgubilo svojo domovino (od tega 60 odst. Nemcev).
Po zmagi komunistične revolucije na Kitajskem je na Formozo (Tajvan) pobegnilo prek dva milijona ljudi, dva milijona pa v Hongkong.
Ko se je po osamosvojitvi Indije od nje odcepil Pakistan, se je iz Indije v Pakistan izselilo 8,5 milijona muslimanov, obratno pa približno enako število hindujcev iz Pakistana v Indijo.
Po ustanovitvi države Izrael je iz dežele pobegnilo okoli milijon Palestincev, po osamosvojitvi Alžira pa se je od tam izselilo milijon Francozov v Francijo.
OZN DOSLEJ ŠE NI PREPREČILA MNOŽIČNIH PREGONOV
Vsi ti primeri (našteti daleč niso vsi) vedno znova dokazujejo, da se ob osamosvajanju posameznih držav med večinskim prebivalstvom redno pojavi tako globoka in trajna nestrpnost do manjšine, ki bodisi govori drug jezik, ima drugo vero ali celo drugo barvo kože, da nadaljnje sožitje brez stalnih incidentov (Severna Irska) očitno ni več mogoče. Posledica so nasilne rešitve, ki se praviloma izidejo negativno za šibkejše.
Pojav, ki smo mu priče v Bosni, torej daleč ni prvi, vsa novejša zgodovina pa je doslej žal pokazala en sam izhod: ločitev obeh sovražnih narodov, čeravno to za en narod pomeni pregon z domov.
Kakor se človeku upira priznati, je res, da doslej ne velesile ne OZN niso znale preprečiti množičnih begov ali pregonov, niti niso učinkovito kaznovale povzročiteljev zla (zalivska vojna je pač izjema). V najboljšem primeru so posledice omilile takole:
-	na Formozi so pomagale oskrbeti delo za begunce s kontinenta
-	v južnem Vietnamu so povečale površine za pridelovanje riža
-	v južni Koreji so oskrbele pomoč za razvoj industrije
-	Finci so problem beguncev iz Rusije rešili z zemljiško reformo.
In še nekaj je res. Kakršnekoli kršitve človekovih pravic z genocidi vred ima katera od (velikih) držav v svoji preteklosti na vesti, danes je vse pozabljeno, medsebojno odpuščeno in svet se vrti naprej.
TRAVME OSTANEJO
Od konca 2. svetovne vojne je minilo 47 let, pa vendar se najstarejši takratni pregnanci - Nemci iz Vzhodne Prusije in Sudetov - še zmeraj vsako leto zbirajo na t.i. "dnevih pregnancev", obujajo spomine, si dajejo duška in na neki (zdaj res že) anahronističen način popolnoma nerealno zahtevajo vzpostavitev takratnega stanja, da bi se lahko vrnili - domov.
Čeprav področje brezdomstva s psihološkega vidika ni sistematično obdelano (mnogo več je literarnih prikazov), lahko vendarle povzamemo, da begunec nikoli več ni "cel človek". Ker ima izpodrezane korenine, mu nobena materialna dobrina ne more nadomestiti izgube doma. Kjerkoli je, je tujec med tujci, ki mora spremeniti jezik in navade, torej se mora odreči velikemu delu svoje identitete, če hoče preživeti. To pa seveda ni mogoče brez hudih travm.
Tega se preprosto moramo zavedati, da bomo begunce, ki so med nami, bolje (ali sploh) razumeli.
Marjan Kolar
LITERATURA
•	H. Kinder - W. Hilgemann, DTV-Atlas zur Weltgeschichte 1, 2. Muenchen 1969
•	W. Stein, Kulturfahrplan. Muenchen 1970
•	V. Valentin, Knaurs Weltgeschichte. Muenchen1959
•	Sveto pismo starega in novega zakona. London 1952

V SLOVENJ GRADCU IN NA MUTI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA V NOVIH PROSTORIH
NALOŽBI ZA DESETLETJA
V ospredju letošnjega začetka šolskega leta na Koroškem sta nedvomno dve veliki pridobitvi: nova osnovna šola v Slovenj Gradcu ter prizidek k osnovni šoli na Muti. Časi so takšni, da je gradnja objekta kot je osnovna šola dandanes že pravi podvig in tudi zelo redek dogodek, ki si ob otvoritvi zasluži najmanj godbo na pihala...
Nova, imenovana tudi Druga osnovna šola v Slovenj Gradcu ter prizidek na Muti imata kljub različni velikosti nekaj skupnih točk. Odločitev za gradnjo je padla zaradi velike nuje, prostorske stiske. Na Muti doslej niso mogli organizirati popolne osemletke in tudi letos osmi razredi še hodijo "gostovat" v Vuzenico. In nikakor se ne bi spodobilo, da bi bodoča občina bila brez popolne osnovne šole. In tudi učencev - teh je okoli 400 - je na Muti dovolj.
Prva in edina slovenjgraška osnovna šola je bila doslej pravi kombk'-..? z več kot tisoč učenci, i •[ je bilo težko obvladovati in je motilo pedagoški proces. Tako je v Slovenj Gradcu dolga leta tlela ideja o drugi osnovni šoli, ki jo dandanes obiskuje okoli 650 učencev in je po opremljenosti v samem slovenskem vrhu. Medtem ko je za Muto težko ovrednotiti investicijo, ki
Muško šolo je odprl dr. Matjaž Kmecl (foto: K. Vaiti)
je trajala kar pet let (brez opreme jo cenijo na več kot dva milijona mark), pa je v Slovenj Gradcu cena znana: naložba je veljala več kot devet milijonov mark, (skupaj s prestavitvijo in ureditvijo stadiona). V Slovenj Gradcu je manjši delež denarja prišel od samoprispevka, na Muti pa je večina sredstev za prizidek bila zbrana prav s pomočjo samoprispevka. Tako na Muti kot v Slovenj Gradcu so za nekaj desetletij rešili prostorske probleme za šolajočo se mladino. Ali, kot so zapisali na Muti: boljši pogoji za boljše delo.


MED POČITNICAMI SE LAHKO TUDI UCIS
vXwXnv:vXw:':wxw:\\vx->x-Xw:-:*:\”-:v:w^
Avgusta je na Koroškem okoli 40 učencev obiskovalo
šoli Polus in Happy English
Kot bi si kdo zmislil: avgusta so vendar počitnice, poleg tega pa šol s takima imenoma na Koroškem sploh ni!
Pa sta bili! Ne običajni, pač pa poletni, tako imenovani alternativni šoli učenja tujih jezikov. Potekali sta po teden dni v avgustu na Rimskem vrelcu v Kotljah.
Happy English je vodila prof. Mira Cajnko s Srednje šole v Slovenj Gradcu, pomagala pa sta ji študenta anglistike iz Gradca. Tako so delali v treh vzporednih skupinah. To je bila bivalna šola, kar pomeni, da so udeleženci - bili so iz vse Slovenije - na Rimskem vrelcu tudi stanovali, ob učenju pa še igrali tenis, se kopali v Ivarčkem jezeru in
hodili na sprehode.
V šoli Polus je mag. Silvija Borovnik, lektorica na graški univerzi, poučevala nemščino. V tej šoli je bilo 10 učencev, a so bili le iz koroške regije, zato na Rimskem niso stanovali, pač pa so po petih urah učenja in kosilu hodili domov.
Naprosili smo mag. Silvijo Borovnik, da je predstavila pomen poletnih šol tujih jezikov in svoja zapažanja o prvi takšni šoli na Koroškem. Besedo pa smo dali tudi nekaterim učencem, da so povedali, kako so bili z učenjem na Rimskem zadovoljni.
Mag. Silvija Borovnik:
"Čeprav so oblike alternativnih šol v svetu in že tudi v Sloveniji močno uveljavljene, jih na Koroškem doslej še ni bilo. Happy English in Polus sta bili namenjeni konverzaciji oz. pogovoru. Jezika smo se učili iz situacij, na osnovi igre in z video posnetkov z najrazličnejših področij, ki so slušatelje zanimala. Vključili smo tudi najbolj uporabno slovnico. Delo je bilo sproščeno, brez vsiljevanja snovi.
S kolegico Cajnkovo sva za ti poletni šoli pripravili izrazita avtorska, ustvarjalna programa, kar pomeni, da sva si le malo pomagali z učbeniki.
Takšne šole za začetnike niso
Mag. Silvija Borovnik (tretja z desne) s svojo skupino
primerne, ker so zaradi časovne omejenosti zelo skoncentrirane, in začetniki premalo odnesejo.
Ker se nemščina na koroških osnovnih in srednjih šolah poučuje v glavnem le kot drugi tuji jezik, je znanje tega jezika v primerjavi z angleščino nekoliko bolj skromno, kar pa ne pomeni, da se tega ne bi dalo razvijati. Menim, da pomena nemščine ne bi smeli zanemarjati, ker mejimo na nemško govoreče območje.	?
Poletne šole učenja tujih jezikov niso konkurenca redni šoli. Gre za dopolnilno delo, za program za tiste, ki se za to zanimajo.
Žal sta letošnji šoli pokazali, da je Koroška za alternativne šole še dokaj nezainteresirana, mogoče malo osveščena. To se je najbolj pokazalo pri angleščini, kjer je bil prav s Koroške najmanjši odziv. Pokazalo se je, da so starši raje dajali izobraževat svoje otroke kam daleč. Najbrž malo zato, da so zamenjali okolje, menim pa, da tudi zaradi nezaupanja; češ kar je doma, ni čisto v redu.
Moram reči, da je izobraževanje v tujini zelo priporočljivo, pa čeprav je dražje, a marsikaj se da, zlasti v zgodnjih letih, naučiti tudi doma. Kajti - več s seboj odneseš, več nazaj prineseš; če greš kasneje na tečaj v tujino. Tudi pri meni osebno je bilo tako: še danes sem hvaležna svojim dobrim učiteljem; tudi zaradi njih se mi je svet odpiral, kot se mi je.
Rimski vrelec je za take oblike dela idealen; to je eden lepših krajev v Sloveniji, ki se lahko s tem ukvarja. Zelo zadovoljni smo bili tudi z odnosom osebja do nas."
Teja Rojnič, Dravograd; 1. letnik ravenske Gimnazije:
Teja Rojnič
"Za sabo imam že dve poletni šoli, v Celovcu za nemščino in v Fiesi za angleščino. Privatno se učim tudi italijanščino.
V letošnji šoli sem se veliko naučila, le prekratka se mi je zdela. Všeč mi je bila skupina.
Ker imam rada jezike, se mi ni zdelo škoda počitniških dni za učenje."
Andrej Beliš, Slovenj Gradec; 2. letnik Gimnazije Ravne:
Andrej Beliš
"V takšni šoli sem bil prvič. Všeč mi je h ilo, da sem jo lahko obiskoval med počitnicami, saj je to ponovilo/ snovi, hkrati pa si pridobiš nova spoznanja.
Vsa pričakovanja, ki sem jih imel pred šolo, so se mi uresničila. Ker je bila skupina majhna, smo se sprostili, kar je velika prednost pred učenjem v redni šoli."
Helena Kop, Slovenj Gradec; 3. letnik ravenske Gimnazije:
"Za sabo imam že pet let nemščine. Ne zdi se mi škoda počitnic, če jih porabim za učenje jezikov.
Zelo všeč mi je bil učiteljičin pristop. Na začetku smo bili še malo zadržani, potem pa smo se sprostili in se tako veliko naučili."
Helena Kop
Maša Kolenbrandt, Dravograd; 1. letnik ravenske Gimnazije:
"Bila sem že v Angliji, nemščino pa sem se učila privatno. V šoli Polus mi je bilo zelo všeč, ker smo se predvsem pogovarjali in gledali video filme. Tako smo prišli v stik z živim jezikom, medtem ko se v redni šoli učimo le slovnico in veliko tistega, česar Nemci niti ne uporabljajo."
Maša Kolenbrandt
Helena Merkač
ZÀ10IM MARIBOR		žAr
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) Tel.: 0602/41-595, 41-813		B Abanka d. d. Ljubljana
PREDSTAVNIŠTVO: -	RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 -	RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL. 24, -Tel.: 0602/21-346 -	DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 V MS DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI!		61000 Ljubljana, Titova 40 / tel. 061 112 112 / fax. 061 314 535 ABANKA P.E. MARIBOR AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolska 5 / tel. 0602 42-116, 42-117 fax. 0602 41-012 BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI		
Tokrat v Sesljanu pri Trstu:
LIKOVNA
KOLONIJA MLADIH
Ravnatelj vuzeniške osnovne šole Lojze Gobec prejel AŽBETOVO PLAKETO ZKO in Združenja likovnih skupin Slovenije
"Draga mami, tako je prečudovito, da si ne moreš predstavljati," se je glasil pozdrav mlade udeleženke likovne kolonije mladim staršem, ki je bila letos v Sesljanu pri Trstu, v občini Devin -Nabrežine.
Govorimo seveda o likovni koloniji mladih, ki je zadnji avgustovski teden vseh 20 let potekala v Vuzenici in so jo sprva obiskovali le otroci iz avstrijske Koroške. Tokrat je bila že dvaindvaj-setič. Od ustanovitve kolonije, pred 22. leti, so v Vuzenico zahajali koroški Slovenci, od 75. leta so se je udeleževali tudi otroci iz Porabja, pred 5. leti pa so se ji pridružili otroci iz Trsta. 20 let je imela likovna kolonija domicil v Vuzenici, lani pa se je začela seliti - bila je na avstrijskem Koroškem na Radišah, letos pa v Sesljanu na Tržaškem. Prihodnje leto bo v Porabju. Doslej se je kolonije udeležilo preko 1200 otrok, likovnikov in kiparjev, ki so skozi vsa leta spoznavali najrazličnejše in vedno nove likovne tehnike.
Likovna kolonija mladih pa pomeni seveda veliko več kot samo spoznavanje novih likovnih tehnik, pomeni topel stik med vrstniki štirih držav: Slovenije, Madžarske, Avstrije in Italije, stik s starši, vzgojitelji, umetniki in likovnimi pedagogi. Ustvarjena likovna dela so odlikovala mlade talente, kramljanje v slovenskem jeziku pa je utrjevalo znanje materinščine. Učinki kolonije, katerih vrednost je gotovo večplastna, so organizatorje vedno znova silili v ponovitev, nastajali pa so pristni stiki tudi med najrazličnejšimi kulturnimi ustanovami in inštitucijami. Prišlo je do povezovanja in sodelovanja s Slovensko prosve io zvezo, Zvezo kulturnih or-ganiz cij in občino Radlje ob Dravi, celo iz leta v leto se je kolonija trdneje vg aUvala v program delovanja vseh sodelujočih inštitucij in še posebej udeležencev.
Letos se je 22. kolonije v Sesljanu udeležilo 14 otrok iz Vuzenice, likovni pedagog na tamkajšnji osnovni šoli,
mentor kolonije g. Emil Košič, pa je povedal: "Strokovno kolonijo spremljam že več let in lahko rečem, da se iz leta v leto poglabljajo. Letos v Sesljanu so otroci doživeli posebno vzdušje in delovno vnemo, ki je značilna za to italijansko področje. Delali smo v treh skupinah, prva je tiskala grafike, to je bila letošnja novost - grafična tehnika suhe igle in lepljenke; druga je tkala, tretja pa je bila na terenu. Vsak udeleženec se je vsake skupine po enkrat udeležil. Vsaka je bila za otroke nova izkušnja."
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje likovnih skupin Slovenije
sta letos v Sesljanu za dolgoletno uspešno delo pri širjenju likovne kulture podelili Ažbetovo plaketo ravnatelju vuzeniške šole , g. Lojzetu Gobcu, ki je bil vseh 22 let gonilna sila in duša kolonije, pravzaprav pa njen idejni oče. Ob priznanju, ki je najvišje priznanje Sloveniji za to področje likov-
no - pedagoškega udejstvovanja, je Lojze Gobec poudaril: "Čeprav je priznanje naslovljeno name, je za njim nad 100 udeležencev, je veliko staršev, gostiteljev, še zlasti otrok iz Vuzenice in Mute, so mentorji, so učitelji osnovne šole Vuzenica in širok krog prijateljev naše kolonije, kajti brez njih gotovo ne bi bilo tega priznanja. Osebno sprejemam to priznanje za življenjsko priznanje, za neko prepričanje dela, ki sem ga opravljal v teh 22. letih."
Bo kolonija živela še v bodoče? Ob slehernem slovesu se pojavlja to vprašanje. Če bi vprašali otroke, bi v en glas zavpili: "BO!" Organizatorji in
sodelujoči pa pravijo: "Če so mladi za to, bomo tudi mi, ki nam je kolonija pri srcu, storili vse, da se jim ne bomo izneverili!" Srečno drugo leto v Porabju!
Irena Fasvald
KOLOINI O ZBOROVSTVU:
OHRANITI MNOŽIČNOST? POVEČATI KAKOVOST
Konec avgusta je bil na obisku na Ravnah predsednik Slovenske pevske zveze in dirigent pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine gospod Klavdij Koloi-ni. Po sestanku z glasbenim odborom ZKO Ravne na Koroškem je povedal, da je prišel na Koroško z namenom, da bi spoznal probleme zborovstva v tem predelu Slovenije in da bi organizatotjem zborovske dejavnosti pomagal zarisati na-daljno pot.
"Precej koroških zborov poznam," je povedal v pogovom,
"nekajkrat sem že bil na sklepni reviji Koroška poje, in menim, da predstavlja Koroška pomemben del v slovenskem pevskem proštom. Se posebej so mi ostali v lepem spominu nastopi Vresa na tekmovanjih Naša pesem v Maribom.
V današnjem pogovom sem spoznal, da se koroško zborovstvo ubada s podobnimi problemi kot v drugih slovenskih
pokrajinah. Naša skupna skrb bi morala	pesmi, množica pevskih zborov, naklon-
biti, kako ohraniti tolikšno število pevskih	jenost poslušalcev v tej zvrsti glasbe so
zborov, kot smo jih imeli doslej, hkrati pa vrednote, ki jih moramo ohranjati, a na jih bo treba dvigniti na višjo kakovostno preživelih oblikah ljubiteljske dejavnosti
ne smemo vztrajati, če nočemo postati folklorni rezervat Evrope.
Hvalevredno je, da so vaši organizatorji glasbene dejavnosti začeli razmišljati o novih oblikah in vsebinah pevske revije Od Pliberka do Traberka. Tako bo še naprej ostala najpomembnejša pevska prireditev na Koroškem in bo prispevala h kvalitetni rasti slovenskega zborovstva."
flfigll |
iiB
Klavdij Koloini, predsednik Slovenske pevske zveze
raven. Zavedati se moramo, da bo slovensko zborovsko petje lahko reševala le kakovost, ki bo primerljiva z dosežki v Evropi. Bogastvo slovenske ljudske
Na sestanku so govorili še o možnostih ponovne oživitve dela Koroške pevske zveze, zatem pa so člani ZKO Ravne z gostom Koloinijem obiskali še grob glasbenega pedagoga in skladatelja Luka Kramolca v Šentanelu.
Mojca Potočnik
ilill
lil

w
-J*	_


L
■
V Kotljah je bil ustanovni občni zbor kulturnega društva, katerega predsednica je postala Anita Valentar. Občni zbor je pripravil iniciativni odbor pod vodstvom Nine Krebs, predsednice krajevne skupnosti Kotlje, udeležili pa so se ga tudi predstavniki krajevnega turističnega društva in predsednik ZKO Ravne Stanko Arnšek.
Na sestanku ni bilo velikih in
visoko donečih besed. Navzoči so bili soglasni, da je treba oživiti kulturno dejavnost v kraju, kjer je več let vladalo mrtvilo. Za letošnjo jesen so pripravili okvirni program prireditev, za naprej ga bodo oblikovali potem, ko bo jasno, na katere skupine in zvrsti kulturne dejavnosti bo mogoče računati.
Skupno s Turističnim
društvom Kotlje bodo v oktobru uprizorili steljerajo, ljudski delovni običaj, ki ga je v svojih delih podrobno opisal Prežihov Voranc - ta besedila bodo tudi podlaga za scenarij, ki ga bo pripravil Mitja Šipek.
Ob 625 - letnici župnije Kotlje bo kulturno društvo pripravilo proslavo, proti koncu leta pa se nameravajo posvetiti predvsem prireditvam za otroke. Zanje
želijo pritegniti v kraj tudi predstave lutkovnega abonmaja.
Prihodnje leto bo Kulturno društvo Kotlje sodelovalo pri proslavljanju Prežihove stoletnice in si bo prizadevalo k sodelovanju pritegniti kar največ krajanov.
Mojca Potočnik
PREPIH
Studio Linija A
pripravlja v sodelovanju z Ljubljansko fakulteto (oddelek za oblikovanje) - pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije -razstavo na temo Koroško oblikovanje / Kàmtner Design (KOD), ki naj bi zajela dosežke oblikovanja na vseh področjih gospodarstva, ustvaijenih na Koroškem - z obeh strani meje.
Izpeljava razstave temelji na razpisu natečaja, ki zajema tri razrede oblikovanih izdelkov:
1.	industrijsko oblikovan izdelek,
2.	grafično oblikovan izdelek,
3.	unikatno oblikovan izdelek.
Razstava bo postavljena od 6. 11. 1992 do 15. 11. 1992 v Umetnostni galeriji v Slovenj Gradcu; zadnji rok za prijavo je 10.10.1992.
Vse informacije o pravilih natečaja in prijave STUDIO LINIJA A, Podjetje za oblikovanje d. o. o., Mariborska 64, 62370 Dravograd, tel.: (0602) 83-080, fax: (0602) 83-521.
Panasonic
LAMBDA d.o.o.
Francetova 6,62380 Slovenj Gradec tel. & fax: (0602)41-917
UGODNA PONUDBA PANASONIC
TELEFONI		Cena SIT	+20% PD
KX-T2310	26 spominov	7.714,-	9.257,-
KX-T2315	26 spominov, speakerphon	10.208,-	12.250,-
KX-T2365	26 spominov, ekran	11.310,-	13.572,-
KX-T3165	48 spominov, dve liniji	17.226,-	20.671,-
TAJNICA			
KX-T450	avtomatska tajnica	13.746,-	16.459,-
XK-T455	avtomatska tajnica	18.328,-	21.994,-
TELEFON-KX-T2395	TAJNICA 12 spominov, speakerphon	21.982,-	26.378,-
KX-T2632	26 spominov, ekran	26.796,-	32.155,-
BREZŽIČNI TELEFONI - domet 500 m KX-T 3621	10 spominov, gumi antena		15.544-	18.652-
KX-T 3720	10 spominov, mterphon	19.662,-	23.594,-
KX-T3731	10 spominov, speakerphon	26.796,-	22.330,-
KX-T4300	16 spominov, tajnica	33.988-	40.785,-
KX-T3771	10 spominov	23.246,-	19.372,-
KX-T4001	10 spominov, interphone	28.942.-	34.730,-
KX-T3911	16 spominov, interphone	25.636,-	30.763,-
KX-T3861	10 spominov, ekran	30.450,-	36.540,-
TELEFAKSI KX-F50B	tajnica, telefon	85.782-	5% PD 90.071-
KX-F90B	tajnica, telefon, displej	103.182-	108.341-
VSAK DAN OD 8-12 IN OD 15-19 URE TER OB SOBOTAH OD 9-12 URE GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA!	SE PRIPOROČAMO!
Panasonic
Ker ži vij en/e potrebu/e varnost
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
Slcvenj Gradec Vf . rančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843
PREDSTAVNIŠTVI:
Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025
- Z GRADBENIM MATERIALOM
RADLJE, Koroška cesta 57 tel.: 0602 73034 pri Prodajalnem centru Hmezad
PONUJAMO VAM VES GRADBENI MATERIAL PO UGODNIH (KONKURENČNIH) CENAH:
* CEMENT * APNO * ARMATURNE MREŽE *
* IZOSKOK 6/1 * SIPOREX * RADIATORJI *
* JUGOTERM * BAVALIT * VALIT * ...
OBIŠČITE NAS!
NA DEBELO IN HOOBNO, d. O. O.
PREPIH
Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP » VORANC « d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. Kolar.
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje Toni Pogonevčnik.
Naslov uredništva : Ravne na Koroškem. Čečovje 5. tel. št.:(0602) 22-999.
Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za infomiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
KOROŠKI ALPINISTI IN ŠPORTNI PLEZALCI SO SE PREBUD Ll
Pred kratkim ste lahko v Prepihu brali o vzponih koroških plezalcev v ameriških Yosemitih. V juliju in avgustu so bili aktivni tudi v domačih gorah in plezališčih. Po kar precej dolgem mirovanju se je v gore spet podal Slovenjgradčan Sašo Prosenjak. V juliju je pričel na Raduhi, kjer je z Vezonikom preplezal Desno (ocena VI) v eni uri. Zatem je opravi] vrsto vzponov z Ravenčanko Zalo Zaže v Kamniških in Savinjskih alpah. Skupaj sta premagaja naslednje smeri: Zmaj (VI+), Centralna (VI, AO), Centralni steber (VI+), Šimenc - Škarja (VII+) in Igličeva (V), pri kateri se jima je pridružil Vezonik. Z njim je Prosenjak preplezal še Bregarjevo (VI, AO). Tudi v avgustu je Prosenjak plezal na Raduhi in sicer s Tomažem Skralov-nikom iz AO Kozjak. Preplezala sta Kovačevo (VI), DD (VI+), Levo (VI-) in Edijev steber (VI+). Pri plezališču
Kotečnik v Libojah je Prosenjak splezal še približno 15 smeri na pogled (ocene do Vlil-).
Zala Zaže je prav tako v avgustu splezala Bregarjevo in sicer s Tomažem Skralovnikom. Brane Vezonik z Raven je bil zelo aktiven v plezališčih Ribčev laz (Bohinj) in Kotečnik (Liboje). V prvem je splezal Kozji rog (VIII+), Luknjico (Vlil, na pogled), Raz rumenega slona (VIII+), v drugem pa Evropo 92 (IX-), Ovulacijo (Vlil) in Tiho pesem (Vlil).
Člana AO Ravne Andrej Gradišnik in Stanko Mihev sta konec julija plezala v 1100 - meterski SV s;eni Knihspitze (Gran Zebru) v skupv Ortler.
Pričakovati je, da bodo koroški plezalci nadaljevali vsaj s takšnim tempom, Prepih pa bo seveda sproti poročal o njihovih uspehih.
Rok Tamše
TEDEN SPORTA
Za uvod v "Teden športa" je bil v strogo tekmovalen, ampak zvabiti čimveč Strojanski Reki v nedeljo, 6. 9. 1992, že 4. krajanov na igrišče in ob igrišče. Or-tradicionalni turnir mešanih ekip v odbojki. ganizatorice so z zadovoljstvom ugotovile, Sodelovalo je osem ekip, igralo pa se je od da jim je to povsem uspelo, s pomočjo spon-jutra do večera. Namen turnirja ni bil zorjev pa so se prisotni lahko tudi okrepčali.
ROKOMET
.;. iV:	.	. : :
Konec avgusta so rokometaši Nove opreme iz Slovenj Gradca pričeli s pripravami na novo sezono v elitni slovenski rokometni druščini. Najpomembnejša novost je ta, da je trener slovenjgraških rokometašev postal Tomo Kleč, ki je v minulem prvenstvu bil še igralec tega moštva. K Novi opremi je prišel mladi Celjan Dejan Leskovšek, ki pa še ni registriran za novi klub. Leskovšek je namreč igral za drugo celjsko moštvo Eurodas, ki je letos izgubilo pravico nastopa v prvenstvu.
Uprava Nove opreme že posreduje preko Rokometne zveze Slovenije, da bi se status Leskovška kar najhitreje rešil. Sicer so Slovenjgradčani del priprav opravili v Mežici, pričeli pa so že tudi z odigravanjem prijateljskih tekem. Prvenstvo v prvi državni ligi se bo začelo 3. oktobra, Nova oprema pa bo v prvem kolu v svoji dvorani gostila državnega in pokalnega prvaka, moštvo Pivovarne Laško iz Celja.
Rok Tamše
11
Kuga, vojna, lakota in smrt. To so štirje jezdeci apokalipse, ki so v zadnjih mesecih v nekoliko modificirani obliki prišli tudi na Koroško: julijski umori, julijsko - avgustovska suša, avgustovska strela in ogenj ter septembersko neurje z vetrom.
ludo Korošci smo preživljali poletje "za zapomnit", saj tudi najstarejši prebivalci ne pomnijo tako dolgega, vročega poletja, ki pa je s sabo prineslo tudi - sušo. Ta sicer ni pustošila tako ostro kot v Pomurju, vendar je v vseh štirih občinah Koroške regije škode najmanj za 700 milijonov tolarjev. Ko bo vsa škoda sešteta, se bo verjetno gibala okoli milijarde.
Ker na republiko kaj dosti ne gre računati, bodo verjetno občinski proračuni tisti, ki bodo skušali omiliti to stisko. Mnogi kmetje so namreč imeli samo eno košnjo, drugo je "pokosila" vročina. Čreda se bo močno zredčila, kajti primanjkuje krme in tako bodo posledice letošnje suše dolgoročne.
"Lilo je kot iz škafa in bliskalo je. Z družino smo bili v hiši, nakar je močno počilo. Mož je po tem poku odšel iz hiše, vendar je bila gosta in
nizka megla in ni bilo nič videti.
Kmalu se je izkazalo, da je strela udarila v vrh hiše in razvil se je močan o-genj. Le malenkosti smo rešili iz hiše, ki je pogorela skoraj do tal," je pripovedovala Terezija Prelastnik nekaj dni po udaru strele v vrh hiše.
Danes pa Ute-kovi, kakor se po domače pravi tej kmetiji visoko v Strojni, že bolj optimistično gledajo na bližajočo se jesen. Kmalu bodo vlili že drugo ploščo, na to še "rušt" in streho, s skupnimi močmi
bodo do ostre zime nemara dobili streho nad glavo. Solidarnost družbe, sosedov, občine in drugih tudi tokrat ni izostala.
In na prvi septemberski dan še neurje z močnim vetrom. "Šele potem, ko se je veter polegel, sem opazil, da nam je na novo zgrajenem gospodarskem poslopju veter dvignil ostrešje in ga-prestavil za nekaj metrov. Ostrešje je uničeno, uničena je kritina - in morali bomo znova. Pred dvema letoma smo pričeli graditi nov hlev z željo, da bi lahko povečali stalež živine in se pričeli še bolj ukvarjati s pridelovanjem mleka in pitanjem bikov. Sedaj pa nas je doletela nesreča in nam dveletno delo in trpljenje pri gradnji hleva izničila,1' pravi sin na Pogorevčevi kmetiji na Zelenbregu nad Ravnami Marko Čegovnik. Za poldrugi milijon je
bilo škode na tem objektu, veter pa je pustošil tudi na Prevaljah, v Dravogradu in drugod.
Te Koroške poletne zgodbe pa imajo tudi svoj nauk. Nikakor ne želimo delati brezplačne reklame zavarovalnim družbam na Slovenskem, vendar so koroški primeri pokazali, da zavarovalnice niso same sebi namen. Pogorevčevi svojega gospodarskega poslopja sploh niso imeli zavarovanega, Utekovi pa so svojo hišo zavarovali za 600 tisočakov. Z razpadom današnjih občin na razno solidarnost iz občinskih proračunov ne bo mogoče več računati in kdor si ne bo privzgojil vsaj kanček zavarovalne kulture, lahko čez noč postane revež.
(ek)
foto: F. Jurač
Utekova nova hiša že raste
Trgovina v "smetarniku"
Nekega vročega avgustovskega večera je nas, stanovalce bloka na Čečovju 53, obiskala sostanovalka. Zbirala je podpise za gradnjo trgovine v kolesarnici ("smetarniku") našega bloka. Zaradi zelo čustvenega obnašanja, vsaj pred našimi vrati je bilo tako, je pridobila nekaj pozitivnih podpisov. Na žalost je podpise zbirala s praznim papirjem - vsaj takrat je več stanovalcev videlo takega. Kakšen je sedaj v predalih Stanovanjskega podjetja Ravne, ne vem, saj mi ga niso pokazali, ko sem jih za to prosil.
V veri, da se bomo stanovalci o tej zadevi pogovorili na skupnem sestanku, smo se zbrali teden dni kasneje. Na sestanku je prevladalo mnenje, da je večina stanovalcev proti trgovini v tem prostoru. Zapisnik s tem sklepom smo poslali tudi Stanovanjskemu podjetju Ravne.
Kot strela z jasnega se je nato pojavil na hišni oglasni deski nalog za izpraznitev tega prostora.
Ker sva z ženo lastnika etažnega stanovanja, sva se odpravila k direktorju Stanovanjskega podjetja Ravne. Direktor nama je razložil, da najemniki stanovanj nimajo pravice odločati ter da smo lastniki s svojimi podpisi pristali na gradnjo trgovine. Seveda se s tem nisem strinjal, saj mojega podpisa tudi na papirju ni in ga nikoli ni bilo. Kot naiven občan sem vprašal zakonskega oskrbnika stavbe oz. večstanovanjske hiše, kako naj preprečim neko dejanje, za katerega nisem nikdar dal pristanka. Direktor me je napotil na Referat za drobno gospodarstvo. Ker pač ne poznam upravnih poti, sem seveda nasedel in s pritožbo v roki prišel na občino. Tam so me debelo gledali in vprašali, kdo me je poslal. Vljudno in strokovno so mi razložili, da so pri njih zadnja vrata, tista, na katera se potrka, ko so trgovino že prevzele inšpekcijske službe, ter da izdajajo samo obrtna dovoljenja.
Po telefonu sem se večkrat najavljal direktorju Stanovanjskega podjetja Ravne, vendar zaradi zasedenosti zame ni imel časa. Ko sem čez nekaj dni le uspel navezati telefonski stik, sem mu povedal, da me je prvič prepeljal žejnega čez vodo. Odgovoril mi je, da mora skrbeti za ekonomično poslovanje svojega podjetja in da se bo trgovina gradila, če pa se ne strinjam, se pa
lahko srečava na sodišču v t. i. nepravdnem postopku.
Toliko sem že priseben, da sem ugotovil, da z njim ni prijetno češenj zobati; ampak vdam se pa tudi ne.
Stvari sem se lotil drugače. Ko sem dobil nekaj dokumentov na občini, mi je postalo vse jasno.
Stanovanjsko podjetje Ravne bi z družbenimi sredstvi adaptiralo "smetarnik" v trgovino z mešanim blagom, naša sostanovalka bi se po pridobitvi obrtnega dovoljenja tam zaposlila, pa bi spet imeli eno delovno mesto več. To je vse lepo in prav, kje pa je ekonomika Stanovanjskega podjetja Ravne? Ob pičli najemnini bi se investicija pokrila v 15-20 letih.
Seveda pa je glavni vzrok, da sem proti trgovini, njena lokacija. Bolj zgrešena ne more biti.
Hiša ima približno osem parkirnih prostorov za osemnajst stanovanj, z vseh strani r> obdajajo ceste, glavni dovoz do pnbližno 200 garaž gre skozi naše dvorišče itd. Dodatna obremenitev bivalnega prostora bi bila skrajno neodgovorna. Argumentov proti je seveda še več, vendar bodi dovolj.
To pismo sem napisal zato, ker mi ni vseeno, kje živim, ker bi rad imel v prostem času vsaj malo miru ter v vednost vsem tistim, ki jih lahko takšna dejanja pripeljejo v podoben položaj kot stanovalce Čečovja 53 pri garažah - če si prostor lahko lažje predstavljate.
Srečno!
Gustav Lajmiš Cečovje 53 Ravne na Koroškem
POLJUB
KAMELEONU
Ne bi odgovarjal Albinu Krajncu (Klofuta Zelenim, Prepih št. 13/1992), pa me nekako zavezuje načelo iz rimskega prava: Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est non negare. Zato zanikam vse, kar je v klofuti napisal. Koliko je stavkov in povedi, toliko je tudi laži. (Kako prav je imel oče naroda Janez Stanovnik!)
V bodoče pa naj velja: Vse, kar bi še utegnil Krajnc napisati, bom imel za laž, četudi bi me (nas) utegnil kdaj hvaliti. Na laži in provokacije pa ne bom odgovarjal. Aquila non captai muscas...
M. Gerdej
Odmikanje od resnice
Če bi kdo hotel opisati vse prikrite resnice našega gospodarsko političnega sistema, bi moj članek bil verjetno podoben romanu, ne pa članku, ki sem ga napisal zaradi prikrivanja dejanske resnice pri nas.
Delavci pri nas so menda najbolj prikrajšani. Najbolj se spomnim leta, ko smo z veliko vnemo polni upanja na volitvah izbrali in izvolili pot v demokracijo. Privatizacija, ki je tedaj nastajala, bi morala v veliki meri pomagati, da bi se problem brezposelnosti hitreje reševal. Toda privatniki, ki so se pojavili kar takoj, so nam hitro pokazali, kaj znajo. Veliko število privatnikov je takoj vrglo puško v koruzo, veliko jih je zaposlilo minimalno število delavcev ali pa celo nobenega.
No, če se spustim malo dlje, delavci zaposleni v tovarnah ali, bolje rečeno, še sploh zaposleni vedo v šali povedati, da se danes hitreje dobi delovna knjiga kot pa časopis v kiosku. To je sicer na žalost res, a se vsi motimo, ko trdimo, da delavec nima nobene pravice ah besede več. Še vedno nas ščiti širok krog aktov, od statutov do zakonov Slovenije. Da tega ne vemo, smo krivi sami, saj preveč verjamemo lažnivim besedam predpos-
tavljenih, ki to trdijo v svojo korist in premalo se pozanimamo, če pridemo v težavo, kaj in kako. Nekdo mi je pred kratkim zaupal, da so mu dali delovno knjižico, ker je v resnici alkoholni bolnik in je zaradi tega zagrešil kar nekaj težjih prekrškov. Navidez so res ravnali prav, če se pa zadevi pogleda globje v oči, so naredili veliko napako. Poznam zakon, ki še vedno pravi, da se mora za bolnika alkoholika poskrbeti zdravljenje, saj je družba pred leti zgradila zdravilišča za njih. Niti slučajno pa se ne sme takega človeka odpustiti in ga obsoditi na sigurno počasno smrt.
Tudi kmetje niso prav nič zadovoljni z zadrugami, v katere odvajajo predvsem mleko ali kmečke pridelke. Odkupna in prodajna cena menda še ni stekla tako, da bi bil kmet zadovoljen, da o prodaji goveje živine, predvsem v klavnice, sploh ne govorim.
Malo bom še omenil študente, ki se že zdaj sprašujejo, kam po uspešno končanem šolanju. Diplome se bodo podelile, služb pa morda že tedaj sploh ne bo več. Že zdaj preklinjajo in so zaskrbljeni. In kaj storimo mi? Nič, gledamo in se čudimo, kako se sploh dogajajo takšne in podobne stvari prav pred našimi nosovi. Kar tako naprej, daleč bomo prišli.
Zlatko Škrubej, Šmartno
M
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE PREVALJE
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM - NA FARI PREVALJE
TEL.: (0602) 33-001,33-002
ŽIRO RAČUN SDK RAVNE: 51830-601-20171
d.o.o. ZASEBNO DRUŽINSKO PODJETJE BERLOŽNIK
POZDRAVLJENI!
GRADITE ALI ADAPTIRATE VAŠO HIŠO AU STANOVANJE? PRIDITE V NAŠO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM NA FARI PRI CERKVI NA PREVALJAH IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI PONUDBI IN NIZKIH CENAH.
OKNA "IZOLIR" IN POLKNA; FURNIRANA VRATA “SUMO" V RAZLIČNIH IZVEDBAH IN FURNIRJIH; VHODNA VRATA
SPECIALNA PONUDBA!
PARKET - KLASIČNI IN LAMELNI HRAST, BUKEV, JESEN; SCHIEDEL DIMNIKI; KLINKER PLOŠČICE;
IZOLACIJE - STEKLENA VOLNA; ALU PLOČEVINA; VODOVODNI IN TOPLOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL; MARMORNE OKENSKE POUCE;
NA KRATKO:
PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠO HIŠO
ZA GOTOVINSKO PLAČILO 10 % POPUSTA; JEMLJEMO BONE ŽR; MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 ČEKI)
POKLIČITE NAS:
(0602) 33-001 AU 33-002
VAŠA TRGOVINA JE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM "MEŽA" D.0.0. PREVALJE
mali oglasi
NUJNO ugodno prodam TOMOS avtomatik, COMMODORE 64 ter moško kolo, g 23153
PRODAM garsonjero, 32 m2, v Slovenj Gradcu. V račun vzamem avto do vrednosti 10.000 DEM oz. omogočim obročno plačevanje ali plačilo z bančnim kreditom, ir 0602 41902
DEKLE z otrokom nujno išče sobo s kopalnico ali manjše stanovanje na Koroškem.
0 062 101222
Turistično gostinsko podjetje
KOŠENJAK
Dravograd
V HOTELU KOŠENJAK smo uvedli vsakodnevno ponudbo izbranih
DALMATINSKIH SPECIALITET
(orada, zobatec, morski list, osliči, lignji, škarpina, ribja plošča, solata morskih sadežev,...)
Priporočamo se za obisk !
BERITE PREPIH!
KRIŽANKA
Naročilnica	Naročam časopis PREPIH
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha,	Ime in priimek
	Kraj in poštna št.
62390 Ravne na Koroškem,	Naslov
Čečovje 5.	
	Podpis
tri mesečno vnaprej.	Naročilnica velja za leto 1992 in do preklica.
PRENOVITELJ, OBNOVIT EU
BAHAŠTVO
KEM, SIM. DUŠIK
OSKAR
ROTOVNIK
ZDRARAB
REPUBUKA
PIVSKI
IZRAZ
LUŠČILO,
EMAJL
MESTOV SEVERNI ITAUJI
ANTON
VODNIK
PUNAST
OGLJIKO-
VODIK
DRŽAVA V ZDA
NEAKTIV-
NOST,
LENOST
JUG.
FILMSKA
IGRALKA
NEOSVO-
BOJEM
JUTRANJA
PADAVINA
ZIDOVSKO
ZENSKO
IME
EMIUAN
CEVC
PTIČ
PEVEC
BRENKAL-Nl INSTRUMENT
POKRIV.
KRALJEVI
jG LAVNI STEWIK
SARAJEV PEVKA (NED A)
SLOV.
ALPINIST
VZKUK
PLEME,
PASMA
ŽENSKO
IME
ŠESTA
ČRKA
VRSTA
CVETLIC
VETRNIC
I

JUŽNI
SADEŽ
DRŽAVA
NA
BLZNJlM
VZHODU
SLOV.
PISATEU
(STANKO)
GR OTOK SAMOST
FR FILM IGRALEC
GRŠKA
ČRKA
VRTNE
CVETUCE
KRATICA
NEKDA-
NJEJUG.
VOJSKE
OTOK PRI NOVI GVINEJI
HOTEL
NA
VOGLU
KEM. SIM. ZA
NATRIJ
OSEBNI
ZAIMEK
SESTAVIL F. NOVAK
ŠAMPION
3C
PREPIH
Bacionalle<j	
d.o.o. SLOVENJ GRADEC	
VEDNO NAJCENEJE	
- OKNA-POLKNA-ROLETE	ZA
-VRATA FURNIRANA	
- GARAŽNA IN VHODNA VRATA	GRADITELJE
- FURNIRANE STENSKE OBLOGE	
- PARKETI VSEH VRST	
- LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE	ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE!
- OSTREŠJA VSEH VRST	
-TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC«	KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE
- VSE VRSTE REZANEGA LESA	INFORMACIJE: TEL. 0602 41-160,41-941, FAX 41-063
ZA	
GRADITELJE	
21JL&
rTRGOVSK<M»ODJETjE4 SLOVENJ GRADEC
Nakup ozimnice je pred vrati!
Zakaj se ne bi oglasili v trgovskem podjetju ŽILA Slovenj Gradec?
Tam so vam v vseh živilskih trgovinah pripravili ugoden nakup ozimnice na 4 obroke.
Nudijo vam krompir, zelje, čebulo in jabolka po konkurenčnih cenah.
Pridite, pričakujejo vas!
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI!
AVTOBUSNE PREVOZNE STORITVE
• ZADRAVEC FRANC, ŠENTJANŽ ŠT. 31, NUDI Z AVTOBUSOM PREVOZNE STORITVE ZA VAŠE POTREBE DOMA IN V TUJINO:
•	šolski izleti
•	sindikalni izleti
•	nakupovalni izleti
•	strokovne ekskurzije
•	sejmi
•	kulturne prireditve
•	in druge prevoze po želji
POKLIČITE NA TELEFON: (0602) 85-333
NUDIM
KONKURENČNE
CENE!
OTROŠKA KONFEKCIJA
VAM PONUJA PO UGODNIH CENAH VSA
OTROŠKA
OBLAČILA
MAURIČ LJUBA MEŠKOVA 6
62380 SLOVENJ GRADEC
RTV servis IN trgovina ELEKTRONIKE
Lečnik Zorko Čečovje 6 Ravne na Koroškem, tel.: 23150
Odprto vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Obveščamo stranke, da smo se preselili v nove prostore - Trgovski dom - nasproti kavarne.
Popravila izvršimo v enem dnevu, razen popravila z večjo okvaro.
Skoraj vsi rezervni deli so na zalogi, manjkajočega pa priskrbimo v treh do sedmih dneh.
PRIDITE IN PREPRIČAJTE SESAMI!
		UGODNA AKCIJSKA PRODAJA
		J\	KLAVNIŠKO	-	PREDELOVALNA /1	ZADRUGA	MESNINA z	o.o.
miiuu		S 1	OTIŠKI VRH 168, 62373 ŠENTJANŽ /	PRI	DRAVOGRADU, i -***'^	\	TEL 0602 85062, 85066, FAX. 85247
		
		V MESECU SEPTEMBRU 1992
		JUNČJA PREDNJA ČETRT: SAMO 270.00 SIT/KG
Restavracija NAME VELENJE je		V RAZSEKU:
pripravila posebno ponudbo:		MESU BREZ KOST I	Maloprodajna cena z davkom
Vsem študentom in dijakom nudimo		pleče	395.00 SIT/kg golenica	330.00 SIT / kg vrat	349.00 SIT/kg
pizze in špagete		potrebušina	240.00 SIT/kg podplečje	365.00 SIT/kg
		MESO S KOSTMI
na več načinov po ugodnih cenah ter sobotna družinska kosila samo po 370,00 SIT - četrti član družine ima		pleče	330.00	SIT/kg golenica	165.00	SIT/kg vrat	280.00	SIT/kg prsa-rebra	245.00	SIT/kg
kosilo brezplačno!		podplečje	307.00 SIT/kg
		Akcija velja od 1. 9.1992 dalje!
KDOR IŠČE, TA NAJDE - V NAMI VELENJE!		Nudimo vam tudi široko paleto kvalitetnih
		mesnih izdelkov po ugodnih cenah.
- TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE-
Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo:
■	VSEH VRST PREHRAMBENIH IZDELKOV
■	ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE
■	ČISTILA, PRALNE PRAŠKE, GALANTERIJO
Dejavnost opravljamo v Koroški regiji in izven
Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskim podjetjem in družbenim prehranam.
S U Y <°L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264