List 21. podarske ? Tečaj XXXI. obrtniške Lsh a i aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold,, za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 21. maja 1873 t Obseg: Živinska kupčija, nje težave in goljufije, in kako jim v okom priti. (Kon.) — Čbeloreja na Lj ubij anskem polji. Šolska Nanavadna bolezen na spolovih goveje živine. Gospodarska skušnja. Gospodarska novica. no- vi ca. Mnogovrstne novice. Finančně homatije na Dunajski borsi. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. ce ni ti dala, in Živinska kupčija * če je ona res še manj kot pol vredna, gré kupčija ali menja nazaj, ali pa mora prodajalec Po postavi da toliko odplačati, je čas za take pritožbe na je cena prava leta določen; al bolje Je> nje težave in goljufije, in kako jim v okom da se kupee kmalu oglasi, sicer bi mu utegnil pro- priti (Konec.) Al s temi poglavitnimi boleznimi ? ktere v • zi- vinsko barantijo razderó, ni še vsega konec; cesarska postava skrbi še po drugih postavah, da živinski kupci ne trpé škode po krivici. Treba tedaj, da povemo našim ljudém tudi te postave, in jim rečemo: zapomnite »i jih dobro na svoj dobiček, kajti dostikrat se m orete z eno a drugo teh postav resiti ) ko vam um „poglavitni tadli" ne pomagajo iz zadrege. Pažljivo tedaj berite , kar vam bomo zdaj še povedali. Vsaka, naj je ktera koli bolezen, razdere kupčijo ali menjo, ako kupec v 24 urah potem, ko je kupljeno ali zamenjano živino prevzel, zapazi, da je živina bolna, in to brž poprejšnjemu go-spodarju samému vedeti dá, ali pa od gosposke potrje-nemu zdravniku, ali županu svojega kraja ali pa na-ravnost svoji cesarski gosposki. Ce v 24 uran kupljena ali zamenjana živina tudi pogine, zadene vsa a 1 i poprejsnjega gospo- škoda prodajalca darja, ker se smé misliti, da je živina že pri njem zbolela. Tako veleva §. 924. cesarskih postav-nih bukev. Le takrat, ko bi prodajalec izpričati mogel lela ali poginila, tedaj mora on sam škodo trpeti. > da je kupee sam kriv, da mu je živina zbo- zato 7 ker ni Marsikteri kupec je že v škodo prišo vedel te postave, ktera za-nj dobro govori. Dalje gré kupčija ali menja nazaj, če je prodajalec vpričo dveh prič ali pa po pismu se zave-zal, da za vsako napako ali bolezen dober stoji toliko in toliko dni. Ce kupec izgovorjenega časa ne zamudi, bo gosposka v tacih okoliščinah vselej za-nj pravico razsodila, ako bi prodajalec z lepo ne hotel vine nazaj vzeti in če ne more izkazati kupee živino pokvaril. V • Zl- ; da Je v se po iz Razen vsega tega je pa še ena postavna pot, kteri se more goljufani kupee zadrege rešiti, ktere ga ne rešijo ne „patentni tadli" pa tudi ne po- ta pot je po §. 934 cesarskih po- stava u za 24 ur u stavnih bukev tista, če kupee more dokazati da je kupljena ali zamenjena živina čez polovico predraga ali zavolj starosti ali zavolj kake druge napake. daj aie c marsikaj podtakniti, da se je v njegovih rokah živina popačila. Kakor pa varuje postava kupca, tako pa varuje tudi prodajalca, da se mu krivica ne godi. Treba ne bo praznih tožbá tedaj, tudi ktere te postave vedeti, da mošnjo koljejo, pa nič ne pomagajo i Čujte iedaj še te postave! Kupee se ne more pritožiti, če se je pri kup-čiji ali menji sam vpričo mož zavezal, da kupi ali zamenja živino kakoršna je, ima naj „tadle" ali bolezni kakoršne koli. daj ale Kupec se n pri kupčij more pritožiti, če mu je pro-menji očitno (vpričo dveh mož) mu povedal, da ima živina to ali uno bolezen m da njo dober ne stojí, kupec jo je pa vendar-le kupil Kup kazat gubi p povračila, ako pro more da je živina bolezen dajale kupcu dobila Kupec n s kakim drugim blagom ali s celo kmetij pa vse počez (eno reč v drugo) kupil in tedaj pri m P povračila o tudi ako Je živino 7 vina ni bila posebej cenjena Kupee nima p živino na očit kupil gosposka napraviti dala dražb se pritožit i (licitirengi) ako 7 ki je J° J® To so poglavitne postave pri živinski kupčij si jih vsak dobro zapomni, da se ogne škode » tudi dragim pravdam pa Naj uide H koncu se kot dolga pravda" nekaj je Ker je selej bolj 77 kratka sprava bolj 7 z lep (zglihati) se, kakor pa pravdo začeti. Ce je kup pravdnem času zapazil bolezen, ktera po post poravnati v ki kupčijo razdere, in če prodajalec sam dobro ve 7 Kl* » * w - ~ , .u ~ da ima od njega prodana živina res to napako, ali če mu to zatrdi zveden živivozdravnik raji se z lepo trošk , naj jo vzame nazaj 7 plačal sicer bo pravdo zgubil in vrh tega Čbeloreja na Ljubljanskem polji. v>e se kupee tako goljufanega misli, ima pravico se pri panj, gv^f A gosposki pritožiti: ona bo po izvedenih možéh živino ki je po vnanjem naš stari Kranjski ul v podolgasto Sentvida pri Ljubljani 10. maja. Naša kmetijska družba je tudi meni izročila čbelni po gosp. Porentovem nasvetu podzirdzonova 162 četverovoglati zaboj složen. Ta na vnanje 7 palce v visok, 1 čevelj širok, dolg m 67« palca novi „slovenski ul" je čevlja v slili ta bolezen najprej spoznala, in brž smo mi ; dolgi v svitlobi se je da je dobila to bolezen" pri gori omenjenem biku. s premakljivimi satniki, ki so 11 palcev Se tišti dan sva zato šla z gosp. županom gledat bika m še sebi. voglat. ; — — P° —— — *—— v «xi Satnik je 10 črtic širok in po Sumperjevem tri- bil zdrav črti na vsakem koncu sak- v ali je zdrav ali ne. Vidělo se je kmalu y da ni Od bika sva šla k tišti kravi, ktera je bila Nad satniki do pokrova je za 3 črtice nad- še pred županovo pri njem. Koj smo videli, da je bo stropja, v kterem vložena latica satnike stalno pritiska, lezen pri njej na veliki stopinji. Potem sva šla še teh slovenskih ulih je vse na lahko in ročno pri- drugi kravi, ktera pa je bila pred t pravno narejeno; vendar bi bilo še bolje, da bi satniki bolezen 9 imela, in našli smo - — — pri —, XV. j zdravo. Iz tega preisko biku ki v zarezah ticali in stranici pri končnicah zvezani bili. vanja se je za gotovo pokazalo Zdaj imam novih naših panjev vže je 18 £JUCiJ AUiUlli au Y 111 UUOIU Y v Cà\j -L y XV kar sem jih sam naredil, satnike v zarezah. kteri ? da bil zacetek Ker dve leti sam skušal, tedaj smem reči, da sedanji imajo, belezni. Od te krave sva šla še ogledat vseh tistih, ktere sem slo- so bile biku pripelj za uno ; pri kteri se je bo u f U IVti UIVUUWl j tVlAMJ ULUULU X \J I y UOí OW/UaUJl jjDIU' IVŠCiVj LI À venski ul" dobro vstreza čbelam; v njih delajo prid- je šest lezen začela. Našli smo, da vse so bile bolne. Bilo jih Ko smo vse to do dobrega vtrjeno imeli, da bole neje, polnijo raje in popřeje rojijo. Jez imam letos 35 plemenikov. Moj ulnjak stojí jia Brežani pod Sentvid- zen živina od živine po spoji naleze skim gradiščem in gleda med Sentvidom in Toškočelom vani bik ni tako dolgo nič več spuščal, dokler se ni po Ljubljanskem polji: ima predv seboj Dravelsko de- ozdravil y se gon imeno belo zemljo in peščeni svet med Šiško in Ježico MV^lV CiV>lLllJ V 111 OTV/U JLUV^U. KJ101W IJU. U KjULKjKJ j Zâidoj je proti severu zavarovan, ker se naslanja na hrib ob- raščen. Ker v tukajšnjih gorah proti Topolu, Tolškem- dami na spolovilih, znotraj v nožnici, s silo ~rdeč-čelu in Polhovgradskim planinam resje raste Kakošna pa je bila ta bolezen? Bila je brez vročnice z mehurceki in vgnji- ki Je letos VA M) a XI 1 II (j vj 1 V t 1 1 1 11 ^ íiUUU Mlj f 1IVLiUiVl y O 011. vy 1 V. kasto žlemnato kožo. Samo tista krava, pri kteri se skoraj vso zimo cvetelo, bile so čbele pripravljene rojiti je najpred bolezen začela, je bila oslabljena in je ne-že velikonočne praznike. Zgodnji pomladanski čas in kako stisnjena stala. Sicer so se krave napenjale tako, pozneje deževno vreme pa je zadržavalo rojenje, vendar kakor da se gonile. Pri oni kravi, ki je prvotno sem imel^ že roj na belo nedeljo. Ko pa sneg začne na- bolezen dobila, se je iz sramnice ocejal nekako smrdljiv letavati in od 25. aprila naprej mrzlo vreme nastopi, in vlečljiv žlem rumeno rdečkaste barve. Kjer se ga so mocni „prvici" svoje stare matice prelegli y m maja se ze og Ta dan sem naredil sam pevci po ulnjaku. je kaj přijelo, je šla zavoljo njegove ostrosti dlaka a« uc*u ov/ixi uaiuuii uuui kj rojov , lu jç j jjico sem matico v nov ul pražen, in dodal jej delalcev to je proč. Sramnica je bila precej otekla. Ko se je ta žlem přestavil popolnoma izmil, so se našle rumeno-rudečkaste vgnjide in j^/ \J JJ v i. u \J i-U (to a Là lu L i j o \j o ^ umoiu i i*, j-u i/u vs i wuv/uaoijtti » ^ lij iuoj velike pa tudi čisto majhne, ne okrogle, ampak raztr- tako sem pri neugodnena vremenu řešil kraljico pretivne gane (razcafrane). Ta krava je bila že bolj shujšana in smrti in obvaroval kraljično zalego. Bučelice so zado- oslabljena. Druge krave so bile pa vse enake, namreč: voljne z novo hišo in ker imajo satovje že pripravljeno, sramnica je bila nekoliko otekla in bolj bel žlem je prvi maja je iz 9 panjev rojilo, kravi*, kamor se je dotaknil, šla je dlaka proč. V nož- tako delajo precej naprej in nosijo méd iz borovnic in tekel iz nje ter razjedljiv, ravno tako kakor pri sadnega cvetja. in ko bi te dni prijazno solnČnato toplo vreme bilo že imel rojev, da bi bilo veselje jih preštevati. ? bi ) nici in sramnici je bila koža silo rdeča in videli so se prav gosti mehurceki manji in veči, tudi kaka vgnjida naši Sentvidski fari nas je 15 čbelarjev. Zore se je sèm ter tjè dobila. Napenjale so se ravno tako iz Podgore in Pu kl ar iz Poljan jih imata po 50 do kakor je bilo od une zgoraj rečeno. Drugih bolestnih 60 čez zimo. Gulbov Janez Dolnic ima pa tudi že znamenj pri njih še ni zapaziti. Bolezen je šla naprej nove slovenske ule, ktere je po svojem sam dobro se- precej naglo. Dva dni potem, ko je bila krava pri stavil. biku, bila je že znotranja koža silo rdeča in sramnica tukajšnji bližnji okolici imamo po navadi okoli 500 nekoliko otekla. Četrti dan so bili že mehurčeki in v plemenikov, ki dajo po 1000 rojev 7 in ko pozneje pn- Polhovgradca in Anžonovec iz peljeta Stirmožiz Polján svojih čbel po 200 panjev na pašo na našo ajdo, je poprejšnjo iskrenost in za skakanje ni imel veselja dneh so se vgnjide prikazale. Pri biku pa se je kazala bolezen tako-le: Zgubil je polje Ljubljansko vse živo pridnih živalic. tako Res pripravna bi bila naša kakor popred. Dlaka okoli popka se je bolj kmetijska družba že namenjeni svoj izgledni ulnjak na Ljubljanskem polji. okolica, da postavi naša skupaj vila, kakor da bi bila z neko sokrovico nama- zana. Žila od znotraj se je videla rdeča. Pri preisko- vanji je naznanjal boiečine. Po želodu in od konca po Jaz nasvetujem svoj ulnjak in darujem rad lep žili so se videli mehurčeki in belkast gnoj. Kedar je prostor v občni prid. Jožef Struke 1. scavnica od njega šla, se je tje in sem prestopal, kakor da bi ga bilo sklelo. Zivinozdravilske stvari. Kaj neki je bil pri kravi vzrok prve bolezni? Težko je to, za gotovo odlociti. Naj tedaj po vem kako je bilo. Ko je zadnjikrat teletila, se je močno prehladila, zato iztreba (postljica) dolgo ni šla od nje. Lastnik Da se pri kobilah in žebcih včasih nahaja na spo- pa se zato ni nič změnil. Morebiti da po gnjilobi po- Nenavadna bolezen na spolovih goveje živine. lovih kužna bolezen ktero luviu rvu/iiio, uviwcu, aiciu „francoze" imenujejo, iu jo onji^ o^ JV> znano vsacemu živinozdravniku. Al da se kaj enacega okoli ležeče dele razjedati, nahaja tudi pri goveji živini, to je redka prikazen. Tako se je morebiti bolezen naredila pri kravi, od Naj tedaj povem, kar sem jez videi in skusil o tej go- krave jo je naležel bik, od bika pa so jo nalezle druge to je stljice se je začel silo oster gnoj ali žlem delati veji bolezni sušca meseca tega leta. Začela se je pri neki kravi v F. Hv Ta krava, ki se je pojala, pri posestniku krave ! biku S. tudi v biku je bilo prignanih potem 7 7 .Ie bila pngnana ki je od nje bolezen dobil. K istemu beno dotiko prišla z druzimi. Ozdravljal sem pa bolna živinceta tako-le: Najpred sem zdrava od bolnih locil, da niso v no- Potem sem izmil vse v se 6 drugih krav in vse bolne dele, od zunaj in znotraj z mlačno vodo, kterej so bolezen nalezle od njega. Pri kravi gosp. župana sem pridjal polovico navadnega kisa (jesiha) ; izmival sem 163 — z mehko omočeno gobo. Dal sem tuđi klištire , tako, da se je popolnoma vse izmilo od znotraj. Ko je bilo vse snažno in dobro izmito, smo v take dele, kjer so bili le še samo mehurčeki, brizgali mlačno vodo, kteri smo dodali polovico svinčenega kisa (Blei-essig); vgnjide pa smo namazali s sledeČim mazilom: pol lota lopatikne tinktuře, četrt lota kafre in dva lota svinčenega kisa; vse to se je vkup zme-šalo in potem pridjalo 6 lotov laškega olja in prav dobro skupaj pomešalo. S tem mazilom smo vsak dan vse bolne dele namazali, ki smo jih popřed vselej z zgoraj imenovano vodo dobro izmili. To smo tako dolgo ponavljali, da so se vsa bolestná znamenja izgubila. Če je že bolezen daleč v nožico segla, se morajo s kakim volnim peresom ti deli znotraj namazati ali pa mazilo s klištiro na te dele pripraviti. Tako sem délai in prav hitro je pomagalo. Po takem ravnanji so se vse te krave v 10 dneh popolnoma ozdravile. Pri biku smo pa ravnali tako-le: Najpred sem okoli popka dlako postrigel, potem ga z zgoraj imenovano vodo dobro izmil in z zgoraj omenjenim mazilom vsa bolna delà dobro namazal. To sem ponavljal vsaki dan dvakrat, dokler je bilo še kaj bolestnih znamenj dobiti. Se vé da ta čas, dokler se nismo prepričali, da je popolnoma zdrav, se ni spuščal na krave. Po takem ravnanji se je že o 7 dneh čisto ozdravil. Ako bi pa kdo rekel, da ta bolezen ni bila nalez-ljiva, tega s tem-le prepričam. Od neke bolne krave sem malo žlema neki zdravi kravi djal na sramnico, in hitro se je prikazalo, da se je v njej bolezen začela. Se vé, da se je tudi potem lahko hitro ozdravila. Tako sem naredil skušnjo, če tudi ni nihče zato vedel. France Polanšek, živinozdravniški pomoćnik in mestni ogleda klavne živine v Kranji. Gospodarske skusnje. * Kako pokonČati ali vsaj odgnati Črve iz vrtne zemlje. Voda, ktera ostane^ pri pranji oblačil, ima v sebi mjilnico (žajfnico). Če to polijemo po zemlji, zlezejo črvi na vrh zemlje in se poberejo. Na Angle-škem rabijo apneno vodo; oni ú napravijo posodo, v ktero vlijejo vode in dodenejo nekoliko apna. Ko se voda včisti, se polije po zemlji ; črvi zginejo. Tudi voda, v kteri se je kuhalo nekoliko orehovega perja, je za to dobra. Gospodarske novice. * Tr gov sko društvo s kmetijskimi pridelki za Pri morske slovenske okrajine na akcije se je ustanovilo v Gorici. Izvolil se je žeizvršilni odsek, ki naj stori vse potrebno in najpred osnuje pravila da začne potem svoje delovanje. V ta odsek so voljeni: gg. R. Dolenec, vodja vinorejske šole na Slapu; V. Dolenec; dr. Žigon, deželni poslanec; dr. Gasparini, advokat; Fr. Krše vani, posestnik v Dornbergu; J. Faganel, deželni poslanec; za predsednika odbora je izvoljen prof. Povšé. Solske novice. * Učitelji Mariborske okolice so se ločili od mestnih gospodov tovarišev, ter si pod vodstvom umnega gosp. učitelja Dominkuša napravili posebno učiteljsko društvo, ktero se je 1. dan t. m. slovesno priČelo. Vsled tega velik razsrd na strani — menda le nekterih mestnih učiteljev, kterim je glasilo „Marb. Ztg.", glasonoša in odvetnik pa — skoz in skoz nemški — Jaksche. — Tako na Stajarskem, kakor pri nas na Kranjskem. Mnogovrstne novice, * Rodoljubi Ptujskega volilnega okraja so v skup-ščini 11. dne t. m. deželnega poslanca in odbornika g. Hermana soglasno postavili za kandidata pri volitvi v državni zbor. To časti kakor rodoljube tako tudi pre-dragega nam Hermana, kteri utegne iz ljubezni do našega naroda tudi še to za-nje darovati, da kandidaturo prevzame. — Tudi mi čestitamo vrlim Ptujskim volilcem k temu sklepu. * Judje v južni Rusiji in Rumuniji u ganjaj o čudno trgovino z ženskami. Oni si najamejo mlade ljudi pri kristijanih na Turškem, kteri s Turškimi popotnicami v Besarabijo gredó, ondi mlado žensko za „ženo" vza-mejo in po ženitvi se s to svojo „ženo" domů na Turško vrnejo. Tje pripeljana uboga žena se potem ondi za sužno prodá. Isti člověk gré s potnim listom pod družim imenom kmalu spet v Besarabijo in odtod pri-pelje spet drugo „ženo". Meseca sušca letos so na ruski ladiji „Juno" nekega takega juda zgrabili, ki je več lepih Ruskih žensk iz Besarabije odpeljati hotel. Po-klican pred sodnijo ni mogel tajiti svoje kupčije z ženskami; dokazano mu je bilo, da je vsako leto več mladih žensk tudi iz Ogerskega in Erdeljskega na Turško živinsko-pohotnim turčinom prodal. In vendar judovski narod gospoduje dandanes nemške liberalne Avstrijske časnike in borso Dunajsko! * Prve Češnje Goriške ali Vipavske so dobili na Dunaj že 10. dan t. m. Slane pa so bile zeló , kajti funt se je prodajal po 80 krajc. Al ker je na Dunaji zdaj vse tako silno drago, zakaj bi tudi slovenske češnje ne bile? Narodno-gospodarske stvari. Finančně horaatije na Dunajski borsi. *) Omenili smo v zadnjem listu, da med denarne ba-rantače na Dunajski borsi je vdarila strahovita finančna strela, ktera je na kant djala sto in sto tacih ljudi, ki so si svoje žepe polnili od denarne igre na borsi, ti pa so za sabo potegnili toliko druzih po več krajih, da se dandanes še ne vé, koliko nesreće bode iz vsega tega. Na kant je prišlo mnogo velicih in bogatih špe-kulantov; na kant so prišle nektere Dunajské banke, da ne morejo plaćati, kar bi imele; na kant gre zapo-redoma vsak dan po sto druzih ljudi, ki so bili v kaki zvezi z unimi. Zato se je že nekoliko nesrečnežev vstřelilo, zaklalo ali zavdalo, nekteri so znoréli itd. Tako, na priliko, se je vstřelil vitez Gustav Boschan, véliki trgovec in bankir, zavdal se je neki branjevec itd. Samo iz teh dveh nasprotnih izgledov (véliki trgovec in branjevec !) bralei naši lahko sodijo, v kako različne kroge sega rèsk in trèsk borsni ali „Krach", kakor mu nemški časniki pravijo. In tolika nesreća je maslo one hvalisane liberalne dôbe, v kateri go s po duj ej o nemški centralisti! Naj tajijo to, če morejo, zdaj oni časniki s svojimi privrženci, ki so podkopali ministra H o-henwarta in Schàffle-a, katera bi bila že davno v okom prišla neizmerni vrtoglavnosti spekulantov na borsi. Ta , ta neomejena špekulacija gospodujoče nemške ko- #) Kaj je bor s a (Borse, bourse), tega marsikak. bralec naš, ki se živi od žulov svojih rók, še ne vé, in dobro je, da ne vé. Ime ,,bonrseu, pravijo, da izvira od neke žlahoe rodovine z imenom „van der Beurse" iz Briigge-a, kupČijskega mesta na Flander»skem, ki je del Belgiškega kraljestva; v njeni hiši so se 1. 1530. trgovci zbirali in kupčije dělali. Prva oČitna borsa se je ustanovila v Amsterdam-u v Holandiji; nad njenimi vratami so bile vsekane tri mosnje (trois bourses, drei Beutel). % 164 terije je kriva vseh teh nesreč , katerih ne bi nikakor obžalovali, ako ne bi s krivimi trpeli tudi nedolžni. Zdaj se dr. Giskra lahko smeja, ki je v par letih si pri-gospodaril milijone, in ravno tako dr. Schindler in dr. Čujmo zdaj , kaj o teh homatijah jako mirno piše veljavni Dunajski list „Tresor" pod naslovom: „das Ende der Finanzepoche" in „zur Suspendirung der Bank etc.". „Vsaka rec — pravi — le nekaj časa trpi.. Kar se je zdaj zgodilo na Dunaji, to so vsi misleći ljudje davno vedeli, da se zgoditi mora. Apostoljni borsni so sicer zasmehovali vsacega in za krivega preroka proglasili, kdor jim je pravil, da mora priti hud polom. Zdaj imamo ta potres. Že danes se tacih, ki na borsi plačati ne morejo, šteje na stotine, — tacih, ki velike zgube trpijo, na tisočine, — vsa zguba skupaj pa na milijone in milijone. Vsi pošteni opomini zvedenih mož bili so bob v steno, — pridigovalo se je gluhim ušesom. Zakoni narodnega gospodarstva so se z nogami teptali, — zdaj se ta nečimurnost maščuje grozovito ! Kaj pa je krivo teh nesrečnih homatij, o tem se je govorilo in pisalo že veliko. Razuzdana špekulacija je sama sebe v jedla, kajti zadnje čase se je vrgla celó na tako stran, ki od nekdaj veljá za najnevar-nejšo. Za svét, kjer se imajo hiše zidati, se je plače-vala taka cena, da so se norci smejali, iu kupovali so se na špekulacijo po silni ceni taki prostori, o kterih se je vedelo, da se še veliko let ne bode moglo nič zidati. Plačevalo se je pa vse to s delnicami (akcijami), katere imajo papirnato vrednost, ki je danes taka, danes taka. Tako se je narastlo in po vseh krajih in na vso moč razširjevalo grozno velikega tacega delnicarskega pa-pirja, če je pa treba bilo, plačati z denarjem ta papir, pa ga ni bilo. Vse to je prav veliko pripomôglo k današnjim borsnim zadregam. Poleg tega pa je tudi znano, kako so nekteri ustanovniki bank (Griïnder) in njih opravilniki (Verwaltungsrâthe) gospodarili in se mastili z bogatimi dohodki. Kakor gobe po dežji so pretekla leta rastle iz tal banke, katerih je dozdaj že nad 120 v Avstriji. Ministerstvo je s polnimi rokami kar sipalo banke po deželah mnogim bankinim ustanovni-kom ni bilo mar za korist ljudstva, ampak le za mastne dohodke lastne. Pošast, katera ima svoje gnjezdo na Dunaji, pa bo zato segla še dalje po druzih mestih, kajti tacega papirnatega akcijskega denarja se veliko nahaja tudi drugod. Ko se je ta rèsk in trèsk prigodil na borsi, kar brž so ustavoverski časniki začeli vpiti: naj država pomaga nesrečnim igralcem na borsi, in kako? — Da se predrugačijo pravila (štatute) Dunajské banke tako, da sme še čez tista2 milijona banko vcev izdati, ki niso pokriti z žalogo srebra ali srebernega denarja , ki ga banka hranuje v svojih hramih. In ta njihov krik je res vslišalo ministerstvo. Silno važno vprašanje je zdaj to: ali sme Avstrija zavoljo za-drege nekterih špekulantov svoje denarstvo razpostavljati nevarnosti? če je sila, s ktero se zahteva predrugačenje bankine postave, jasen dokaz za to, da bor sa v Avstriji dandanes na prvih goslih gode vladi, moramo vendar prašati, po kteri pravici imamo tak nenaraven stan v Avstriji? Res, da tudi druge države so segle po taki silni pomoči takrat, ko so korenine narodnega gospodarstva, to je, davkeplačevalci dežele, v nevarnosti bile. Al kakošen pomen pa pri nas za državo imajo borsni igralci, če tudi so taki, ki zraven denarnega igranja na borsi tudi kako fabriko ali kupčijo imajo? Ali so mar oni, ki državne blagajnice polnijo z davki? Ali mar oni stoterim in tisučerim ljudém dajejo zaslužka? Ali niso nasproti oni tišti troti, ki na borsnem polji samo in edino samo za svoj žep grabijo dobiček; če pa njim igra spodletí in kurzi njihovega vrtoglavega papirja padej o, kako smejo klicati državo na pomoč? Ce si ti igralci sami ne morejo pomagati v zadregah, v ktere so po svoji lastni* krivdi zabředli, naj konec vzamejo v svojih špekulacijah, ne pa, da državno denarstvo in njegov kredit v vna-njih državah ob zaupanje devajo! Mi smo tega prepri-čanja, da po predrugačeni bankini postavi, to je, po narejanji novih banko vce v na milijone in milijone bi ona nesreča, katera je zdaj prostovoljne igralce na borsi zadela, se raztegnila čez celo državo Avstrij- sko z 35 milijoni prebivalcev, kajti cena srebra in zlata bi zopet poskočila, veljava bankovcev in državnih obligacij pa bi se znižala silno z vsemi hudimi nasledki, ki izvirajo iz tacega denarja, ki druzega ni nego papir. Ministerstvo, ki odgovornost za gori omenjeno predrugačenje pravil Dunajské banke na-se vzame, si mora v svesti biti, da bode to reč moralo pred novim državnim zborom z jako tehtnimi razlogi in dokazi opra-vičiti". Tako je pisal časnik „Tresor" — osterreichische Zeitschrift fiir Capital in Rente — 14. maja, še predno je predlog ministerski, da Dunajska banka sme kolikor hoče novih bankovcev narediti, bil od cesarja po-trjen. V istem listu kaže „Tresor", kako so kurzi obligacij in druzega papirnatega denarja na Dunajski borsi od 5. do 10. maja vsaki dan padali. Naši dopisi. Iz Dlinaja 12. maja. — Razstava še zmirom ni v redu, in če dež gré, morajo obiskovalci na več krajih po mlaki koračiti. Ta nered in pa silna dragina delata slab vtisek na občinstvo. Pomoč najti zoper presilno dragino, je minister notranjih zadev 9. dne t. m. sklical skupščino različnih mož , ter jih vprašal za njihovo mnenje. Predno se je začelo posvetovanje, je magistratni svetovalec Wenzel popisal ceno živeža in stanovanja. Navadno kosilo, obstoječe iz juhe, mesa in močnate jedi z maslicem vina in koščekom kruha stane v 18 gostil-nicah mestnih od 64 kr. do 1 gold. 7 kr.; če pa kdo isto vžije v kaki gostilnici v razstavi, veljá 2 gold, in še več. Za eno sobo stanovanja se mora plačati od 2 do 30 gold, na dan; gostilnica „hotel imperial" je naj-dražja: za eno sobo na dan se plača od 3 do 35 gold. So pa tudi borne gostilnice, kakor gostilnica „pri zlati raci", in vendar za eno sobo na dan se zahteva 8 gld., „pri belem volku" po 12 gld. na dan. To se pač pravi „ljudi dreti"; zato je magistrat povabil druge Dunaj-najčane, naj ponudijo, če imajo prazne sobe, za stano-vališča tujcem, in naznanilo se mu je 2683 stanovanj z 3180 sobami; od teh pa je dozdaj le 117 sob oddanih. Dragina straši ljudi, da ne gredó na Dunaj. To se vidi iz tega, da 9. dne t. m. ni bilo več kot 540 tujcev na Dunaji, Čeravno je v 140 gostilnicah s 740 sobami za 11.000 ljudi prostora. Iz tega se vidi, da so zdaj še skoro vse gostilnice Dunajské prazne. Prav se godi oderuhom ! Iz Trsta 16. maja. (Nasledki Dunajskih borsnih pre-kucij. Lakonski prefekti v okolici. Letina. Direktne volitve.) Prekucije na Dunajski borsi so tudi pri nas napravile velik strah; trgovci tožijo, da se je kupčija ustavila, kredit je skoraj popolnoma zginil in že se pri-čakuje mnogo falimentov. Ko bo ta moj dopis tiskan, bode se že marsikdo lase iz glave pulil, zgubivši na milijone. Da je kredit pádel, preprical sem se iz tega, da je prijadral neki Anglešk parabrod ravno v tej katastrofi, da izloži blago; toda ker vsak, tako trgovci tukajšnji kakor dalnji, pričakuje, kaj prinese prihod- 165 no st zato ne izloži niti enega zaboja na kraj, dokler logo uuoij u ma Gorice. (Tudi Goriški Slovenci) ne maramo za homa so bile zopet treh posestnikov hiše z vsem drugim dr. Vošnjakov „centralni volilni odbor'^za vsedlo- poslopjem v plamenu prav v sredi vasi; velika sreča venske okraj ne; vsaj je 120 odličnih rodoljubov ki se 15. dne t. m. zbrali v prvi občni zbor političnega „Tagbiatt" Ljubljanski tnolči, kakor da bi • v nic n e društva „Gorica", enoglasno priprave za direktne vo- vedel o tem se vé da litve na Goriškein izročilo odboru tega društva z na- vmes » ker ni nobaaega ,;klerikalcatc Vred. i 166 zopet 7 da ni bilo.nič sape. Ker se je zdaj za gotovo v svojem imenu za velikodušne darove presrcno zahva- vedelo, da nas nekdo zažiga 7 bile so maja zvecer liti Ob em pa se tudi zahvaljujem našemu skrbnemu krog vasi straže postavljene. Ker po takem ni mogel farm an u, blagorodnemu gosp. Jožefu Zevniku kot hudobni požigalec do vasi priti, je na samem zunaj odborniku kmetijske družbe, ki moje prošnje v odboru vasi en kozolec zažgal. Grozen strah je prevzel vse tako iskreno podp Ant O zimek ljudi, nobeden ni mogel nič delati, vse noči smo bili po konci vsi napravljeni ter smo s strahom pričakovali, Ljubljane učitelj da zopet začne goreti. In res! 10. dan t. m. je zopet kar se na D eno zidanico zažgal prav blizo Mirne; Vse drugo ni zdaj nič proti temu ker Je bila god o denarnih zadevah Drug 9 za velbana in z opeko krita in ko so ljudje ogenj hitro pred veliko denai drugim gré na kant, drug za drugim se sam mori. strah zapazili, obranili so vendar, da ni zgorela. Bog vedi > boli 7 cem vec bod kaj so se ljudje zaměřili požigalcem, da take hudobije cev. To je krona liberalne dob se širi po deželah in to tem Dunajska banka naredila bankov- an- doprinaŠajo; mar nas mislijo popolnoma pokončati! darji res pridno iščejo, da bi prišli požigalcem na sled; al dozdaj se ni še nič gotovega zvedelo. PreČudni glasi ko se elikaši vseh jih držav zbiraj in ravno zdaj Dunaji 7 na nam dobajajo y tako j veliki razstavi ! Prijatelsko pismo iz Dunaja nam pise, da „še bode veČ časa preteklo, predno bode iz borsnega paka D --------- --------O----» J/.WVV.WV, da bi mogel Člověk res obupati vrtinca vse na vrh prišlo, kar je gnjilo nad boljo prihodnostjo. Je mar to kazen Božja za ne- bila je ta, da se je dalo neizmerno veliko ďelničarskih kon marnost in razuzdanost tukajšnjega sveta! Nič skrbi za cesij (v 4 mesecih od 1. januarija t do občni blagor, vsak le sam za se, bezni maj 140!) ni gasilnice ni nikakoršnega gasilnega orodja nikjer kršćanske Iju- in da seje kovtiranje na borsi pripustilo; to je baranta nro «ooî Inûoro A^A/IÎO ŠkemU „Švinđelj""" X"--U " ---- ? akoravno bi si bili že lahko vse omislili brez posebnih hlepeče ljudst stroškov; Mirna ima 2 sej ma v pobira grajšČina Mirnska, v svoj zep svoji vasi, štantnino^pa dobro pa vendar ima ta finančn široka vrata odprlo in po dobičku peljalo v denarne igre na borsi. Eno vihar da ^—? «vuiv »WAV.«* nu« te*« uimu^ui » imxt, uii je mnogo Čudno je to! Zu- ošabnih judovskih milijonarjev z žlahtnimi priimki in panstvo ne stori nič; nobene občinske seje ni in nobe- Ringstrassnimi palačami v prah nega računa; župan po svoje gospodari kakor se mu kar so pred malo časa bili gel ? da bodo zopet 7 77 havzirarji in binkeljudi' 7 i poljubi; nemčurski duh kraljuje, kakor v St. Rupertu Koliko nesreče pa bode po vsem tem zadelo trg 4M m m % â m a A a % A A 1 â ^ A ^ - • n-/ m Mokronogu, tako tudi v Mirni, kajti krmilo župan- stvo druzih mest in sploh državni denarni stan, to se stva imajo možje v rokah, kteri nimajo srca za doma- danes ne dá še previditi". Tako nam piše mož, ki bors čijo in tujstvu ližejo peté. Dokler se pa našim ljudém narstvo od zunaj očí ne nam bo odpró, da v se pela! vidijo, kam pridemo na tej poti, slaba banka „Slovenij a otraj pozná Veseli rečemo, da ni po tem „krah-u" nič prizadeta Gorciiskega 14. maja — (Ali pogojno ali brezpogojnof) to je vprašanje, Za tri naše volilne ktero se te dni razmatruje po Dunajskih časnikih zarad okraje smo si že svojega poslanca izbrali, to je, o njem tega, da se gosp dr. Mull d po ve dal Ljublj 7 se zedinili. Ako bi pa on poslanstva ne bi prevzeti skemu škofijstvu. Mi zopet pri tej priliki ponavljamo hotel, bomo si izbrali druzega; morali bi pa zoper vsako sm<># že enkrat rekli: čemu je vsega tega treba? siljenje kacega nam neljubega poslanca protestirati; tacega ne bomo volili nikakor prej dobro spoznali in „Sloveniji ga kot sprejetega in ^V aÍm* A/^A rnr+đm li À It rv ^Atini Q]/\T?nir\n n ^ Želí. TT Ker pa je tako prišlo, ostanemo pri ne, ako ga ne bomo po- tudi je prečastiti gosp. dr. Muli svojem mnenju, ce dpoved svojo v da ti teh potrjenega naznanili. Ako toraj „Slovenija okrajih kakega svojega moža za kandidata postaviti naj ga popred „Vaterl." s subjektivnimi oziri motiviral, bjektivni oziri vendar-le izvirajo iz razgovora z gosp 7 ministrom če tudi brez odločnih ako nas besedo v razgovorih pogoj Beseda dá pažljivi poslušalec kmalu čuti naj ga popred nam naznani, in potem še le, ako naš besedo v razgovorih, m pažljivi poslusalec kmaiu mož ne sprejme ponujanega mu mandata in mi od kam govornik meri; vsaj kdor noče kam v gostj it 7 7 Slovenije" nam naznanjenega za dobrega spoznamo, bomo zopet „Sloveniji" naznanili da ga sprejmemo in lahko se izgovori, da mora jako zmerne diete se držati tem nas popolnoma potrjuje tudi to, kar je te dni „N. fr. Presse" , ki HJ v ^ ■ 1 v/ mJI v* v y J ř^/ A v/ t v jl A jk j i. jl jb ia M^š jl1 a. jl 4 al J va ^ w ^ j^/ jl ^j * * m ^ ^ • potem naj ga „Slovenija" očitno priporoča. *) Kakega kandidata, pr i p oro can ega od liberalskih Sloven ce v centralnoga odbora bomo pa se še bolj fyanbtungen Dr. 2Rfit(cťS mit ber ŠKegterung tjaBen ftý pisala stavljena na vrata ministerskih sob, rekši : „ ima svoja usesa zmirom na- ®te Unter* bali in ogibali, kakor pa nemčurjev Prav utegne biti, da „Novice" to naše mnenje naznanijo, da da VI V v W 4. A V VL/ A 1/4 ^ vV J s JL 1 ? A V/ V V V/ U PU UJ u X-/ A«v/ m Vv v% aa. v se bodo povsod ojačili ter v tem duhu ravnali f 6Ua 2)ie 9íegterimg erfiiïït nur etnfad) t^re ^fíiét (po takem je imel minister dolžnost, zvedeti in kaj) 7 toentt fcott etner $erfi3níid)feit y tt>eíd)e kako iieutigen bode izid volitev srečen. V našem volilnem okraji vseh S^geS jurn^ Sifdjofe ttonriiren toitt, citte lojale Jpaltung gegen treh glavarstev, mislim, bomo prav lahko vsacega izvo-lili, ako bi ga tudi drugod ne tako lahko. liter ben ®efe£en be8 ©taateê forberť'. Predno dandanes telju službo dá, dene na tanko Zužemberfea. Pri novi volitvi župana je bil dosedanji župan, posestnik Janez Vehovec zopet izvoljen. kme- ministerstvo kakemu sitice njegovo lojalnost ; kako bode čelih tudi popolnom v aklj prav kar in po jih na- kofa kakor mačko kupilo? Po takem ostanemo tudi pri unidan Dobrove 15. maja. (Zahvala,) Slavna naša izrečenem mnenju, kaj bode prihodnji škof Ljubljanski tijsk a družba je naši šoli podělila 50 desetletnih in 6- do 81etnih murbovih drevesec v vrednosti nad 40 gol- dinarjev; poleg tega pa Še zbirko vrtnarskega orodja v vrednosti nad 20 gld. in dvakrat že gosenčnega semena. Meni pa 2 panjova s 4 gld. vred za roje, in pa, kakor mi je naznanjeno, 15 gold, kot Čbelorejcu odločeno dařilo. Akoravno dobro vem, da ona za dobrote, ktere tù ali tam blagovoljno skazuje, ne išče nobene časti, me vendar veže dolžnost, se jej v imenu srenje, kakor tudi po c. dala (c deželna vlada Kranjska) je 19. dne t. m 7 da okrajnih poglavarstvih vsem županom se Je c. znanje deželna vlada Tržaška pritožila živino po da Kranjski lastniki ali barantači govej navadni cesti skozi Sesano gonijo v Trst na prodaj To je po postavi oštro prepovedano, dokler naša dežela spada v vrsto okuženih dežel po 1 7 in sme se v Trst taka živina m za * To isto je bilo in bode tudi vprihodnje vodilo volil- nemu odboru. Vred. kamor koli peljati ktero je lastnik poprej vladno do vol je nj Deželna vlada Kranjska tedaj resno opominja nike živine in barantače z njo , naj kaj tacega nikdar več ne storijo, da se obvarujejo velike škode, kajti po vse dobil last ukazu c. k. Tržaške vlade bode vsaka na prepovedani 167 poti v Sesano ali kam drugam prignana živina lastniku vzeta in je ne dobi več nazaj. — (Z govejo kugo na Kranjskem) še nismo pri kraji, čeravno smo se nadjali, da je bode zdaj konec. V Krški vasi, kamor se je unidan zatrosila, ni ostala samo v enem hlevu ; 19. dne t. m. se je zečela v dru-gem, da je komisija morala 5 goved pobiti dati. To postavi našo deželo zopet za 3 tedne nazaj, da deželna vlada ne more, kakor bi rada, vzdignila oštre naprave, dovolila sejme itd. Eno tolažbo vendar smo našli v Zagrebškem „Obzoru", kteri od 16. dne t. m. piše, da goveja kuga ponehuje na Hrvaškem tako, da se je nadjati, da bode skoro cela zemlja očišćena te pošasti ; ob enem piše, da ne vlada zdaj več ona nemarnost o zabrambi goveje kuge, kakor je vladala iz začetka. Menda ne rečemo preveč, ako trdimo, da v to je pripomogla najveČ vlada Kranjska. — (Obiskovalcem Dunajské razstave) imamo dve reči naznaniti. Eno je to, da tišti, ki se hocejo po z nizani cen i na Dunaj peljati po železnici, naj se ogla-sijo pri c. kr. deželnem predsedniku deželne razstavne komisije grofu Auerspergu, da dobijo dotični certifikat. Drugo je to, da tišti kmetovalci, ki so v skupno razstavo naši družbi kmetij ski kaj dali, imajo po §. 18. dotičnih pravil vstopnine prosti vhod v razstavo. Da pa dobijo spričalo v roke, da so razstavniki, naj se pred odhodom na Dunaj obrnejo do družbe kmetijske v tej zadevi. — Dolžnost je „Novicam" , kterim je gosp. J. N. Feuser, dokler je bival v Ljubljani, mnogokrat kak dober kmetijsk poduk spisal, da povedó svojim bralcem žalostno novico, da ta strokovnjak na polji kmetijskem je 19. dne u, m. nagle smrti v Benetkah umri, kamor se je zdravja voljo podal. Ranjki je bil po rodu Nemec, al poštenjak skozi in skozi je iskreno branil pri mnozih prilikah pravice naroda našega ter se sam nekoliko našega jezika naučil. Bodi mu zemljica lahka ! a — (Slovenski dramaturgi) so v nedeljo 18. maja svojemu regisseurju gosp. Josipu Noll i-ju album sè fotografijami vseh igralk in igralcev v tukajšnji- čital-nični dvorani po starosti igralcev, gosp. Josipu Kocelju slovesno izročili. V daljšem govoru je gosp. Kocelj naštel zasluge, ki si jih je gosp. Nolli v svojem 41et-nem delovanji kot tajnik, regisseur, pevec in igralec pridobil — in pri tej priliki mu tudi zlat prstan izročil. Ta odlika in priznanje je gosp. Nolli-ja tako ganila, da mu je veselje vtopljeno v solzah besedo zaprlo, in po dolgem prenehljeju je še le mogel se presrčno zahvaliti. Nazoči dramaturgi in prijatelji gosp. Nolli-ja in slovenske Talije so bili isto tako ginjeni, videč, da so veselje napravili možu , ki je neutrudljivo délai za napredek narodnega gledišča. S tem je zopet dan veselja z zlatimi črkami v anale dramatičnega društva zapisan. Isti danje gosp. Nolli bil tudi za starosta „Sokola" izvoljen na mesto dr. Zarnika. — (Sokolovo društvo) je hotelo v nedeljo pomla-danski izlet napraviti v Lavrico. Al ,,Sokol" obrača, mestni magistrat pa obrne! Dovoljen mu je bil izlet a proti temu, da se zunaj mesta zbere in po koncanem izletu zopet pred mestom razkropí. „Sokol" je po takem mestnemu magistratu pravi „Hanibal ante portas". Kaj bo Brenceljnova „rešpehtarjeva kuharica" o tem rekla, da se si. magistrat „Sokolovega" potovanja tako zeló boji; vsaj on še nikdar nikoli nikomur ni nič žalega storil? In kaj hočejo dru^i o tem reči, ki beró, kako je ravno te dni nemški „Parteitag" v čeških To-plicah glasno postopal s trompetami in pavkami, a nihče ni skrbel ondi zato, da bi veliki nemški šunder ne ško- doval nježnim čutnicam slovanskim! Zmirom tedaj je še v Avstriji dvojna mera! — (Tudi Kranjski „Lehrerverein") je napravil izlet v Polče na Gorenskem zato, da bi z majsko veselico praznoval potrjeni šolski postavi. Ker ta „Lehrerverein" vse bolj na skrivnem delà (dozdaj še svojih udov ni naznanil), tudi o tem izletu nismo nič zvedeli; nadjati pa se smemo, ker je veselica veljala novima šolskima postavama, da je prvomestnik tega društva navdušeno napitnico napravil klerikalnemu deželnemu zboru, kajti on je naredil to postavo — vsaj brez njega bi se ne bili postavi sklenili — če ju on ne bi bil naredil , ne bi bil minister Stremayr kaj imel predlagati višemu potrjenja. • — {Zahvala.) Vsem p. n. čestitim g. g. igralkam in igralcem dramatičnega društva, kteri so mi včeraj naklonili toliko čast, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za njih mene tako časteče darilo , ter jih zagotavljam, da mi dan 18. maja ne bode nikdar izginil iz mojega spomina. V Ljubljani 19. maja 1873. Josip Nolli, regisseur dram, društva. — (Sokolov izlet) bode v nedeljo 25. maja. So-kolovci se zberó na kolodvoru, odkoder se odpeljejo z mešanim vlakom do Laz, kjer bo zajutrek naprostém. Potem gredó na Janče, odtod v Velče, kjer bo obed in razveseljevanje z godbo, petjem in plesom. Zvečer odhod iz Velč. Na celi poti spremlja godba Sokola. ' - — Obe „Pre3si" ste prinesle včeraj iz Ljubljane telegram, da „Slov. Nar." „energično protestuje" zoper to, da bi Hohenwarta izvolili za poslanca. Lejte no! prijateljsko zvezo „Narodovcev" z onim „journalistom", ki střeže naj hujim nemškutarskim časnikom. Radi bi vendar vedeli: kdo da protestuje in zoper česa? — (Odgovor gosp. dr. Zarniku.) Dr. Zarnik je v svojem sicer obširnem, a čisto plitvem odgovoru, s kterem v „Národu" zagovarja svoje prečudno obnašanje pri banki „Sloveniji" proti gosp. dr. Costi, priložnost s trte zvil, da je vpletel v svoje ekspektoracije tudi m oj o popolno nevažno osobico, da-si noben jurist, od najbolj-šega noter doli do dr. Zarnika, ne bo našel najmanjše zveze med menoj in omenjeno banko. Toda v svoji běsnosti omenjeni gosp. doktor maha po vsem, kar ga ne malikuje enako mali pešČici njegovih Častiteljev, med kterimi pa jaz nisem nikdar bil in nikdar ne bodem. In zarad tega mi očita, da za vse, kar delam in sto-rim po slabih močeh svojih, zahtevam place, da mi je toraj — kakor velecenjenemu dr. Zarniku — nagib vsakega delovanja gola dobičkarija ! Kdor pozna mene in moje razmere, hudobno mora imenovati tako očitanje; res da sem sedel in sicer dva meseca vsak dan 24 ur, toda s to sejo nisem si prisedelne enedelnice; tudi vsak pri voditeljstvu slovenskega gledišča, pri ravnateljstvu sokolskih večerov itd. lahko izvé, ali jaz res za vsako reč plače zahtevam, kakor gosp. doktor Zarnik, ki je, kakor pravijo, še celó na tabore hodil s plačano popot-nico. Da bi on dobival za svoj trud tako plačo, kakor jaz, kje bi že bil, morda že spet pri Levinu Rauchu. Zakaj toraj tak srd do moje malenkosti? Ali sem morda jaz kriv, da zvezda njegova od dne do dne vedno bolj bledí in da mu prijatelj za prijateljem od-pada, kakor jesensko listje z drevja ? Ce ima z „Bren-celjnom" kaj poravnati, naj se spravi nad „Brenceljna", ne pa na mojo osobo; jaz mu nisem nikdar še nič žalega storil. — To enkrat za vselej ! Jakob Alešovec. — (Prisiljen odgovor.) Dr. Zarnik je s svojim zadnjim spisom v „Slov. Narodu" popadel memo gredé tudi mene, češ, da se mi sline cedé po tistih de3etakih, 168 ktere on, iz Savla postavši Pavel, s tako poželjivostjo ki na borsi veliki zvonec nosi? In „Montags-Revue" že pri banki ,.Sloveniji" V svoie Žene vtika. Nnp.pm «a 9l rirîrmvprlnip An Dnninftka hanta. Ía avni Hplntrncr banki „Slovenij svoj njim spušcati v daljše besedovanj žepe vtika. NoČem se ž pripoveduje, da Dunajska banka je že svoj delokrog y nemu dohtarju vendar moram zavrniti velikem trudu" in ekaj pa prejezič- razširila na vse delnice in prioritete vseh želez- On 17 še veči „odgovornosti", ima pri banki „Sloveniji". Njegovega „velikega" truda govori o nic, ki so v Avstriji in na Ogerskem zidane in podpírané s pomocjo državno; ker pa je tacih železnic ne- ktero bom sito resnice deval izmerno veliko, zato bode, da vsem zadostuje đa bi malo zrnja v rešetu ostalo daleč sega neki odgovornost — ' j