SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in xa celo leto $ arg. 6.—; i.a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. Dirección y Administración: GRAL. OESAR DÍAZ 1657, V. T. 59 - 3667 - 1 Bs. Aires. I AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 13 DE SEPTIEM BRE (SEPTEMBRA) DE 1940 Núm. (Štev.) 178 POSAMEZEN IZVOD: 10 ©tvs. Obrisi nove Evrope V zgodovini človeštva sta v večnem boju dve načeli: svoboda in avtoriteta. Tisti, ki vladajo, radi poudarjajo veljavnost avtoritete, tisti pa, ki so vladani, poveličujejo blagodati svobode. Modra vladavina Pa je tista, ki ume najti pravi odnos med obema počeloma: ki tako uredi družabno življenje, da je oblast spoštovana, ne da bi se ljudstvo v svojih opravičenih težnjah in delovanju čutilo prikrajšano. Imamo pa tudi cele dobe, ki so bolj naklonjene zdaj počelu svobode, potem zopet načelu avtoritete. Liberalna doba, ki se je politično in gospodarsko Uveljavila z veliko francosko revolucijo, je svobodi pripomogla do naj širne j šega razmaha. Možje, ki so bili idejni voditelji francoske revolucije, so izhajali iz počela, da je človek po svoji naravi dober in nepokvarjen. že prej so ga osvobodili vseh vezi in ozirov do Boga in krščanske morale, imel pa naj bi tudi vso svobodo v političnem in gospodarskem življenju. Iz te miselnosti se je politično porodila takozva-na formalna demokracija, ki je uči- ¡ la popolno enakost vseh ljudi, in pai gospodarski liberalizem, ki je prepu sčai slehernemu, da gospodari kakor noče, ker je bil prepričan, da se bo svobodne gospodarske tekme še najprej porodila splošna blaginja, i Liberalizem je kljub tudi mnogim dobrim sadovom v glavnem vendarle povzročil veliko zla in je eden glavnih krivcev za sedanjo drpüp.b , no in gospodarsko zmedo v svetu. Toda sedaj gre njegova doba h kon-Cu in jih niti ne vidimo veliko, ki bi njim žalovali. Ko bi še pred nekaj leti zapisali, da se je liberalizem ^di politično preživel, bi vsaj pol ®vrope skočilo na noge, da ga bra-^ A danes so se že tudi njegovi vče rajšnji zagovorniki sprijaznili z milijo na njegov pogreb — tako hiter Je njegov propad, ^oglejmo nekaj dejstev! Sovjetska zasedba Karelijske oži-ki jo je vzela Fincem, postopna 2asedba baltskih držav, zlasti pa okupacija Poljske, Besarabije in Bu-kovine je v mnogih evropskih kro-^ ki so se prej prištevali k liberalnim, naprednim, demokratičnim, °ua sprejeta ne le kot razmah ruskega imperializma, temveč kot po- Nemčija se pripravlja za napad na Anglijo VZTRAJNO BOMBARDIRANJE LONDONA IN DRUGIH ANGLEŠKIH MEST — VELIKO ŠTEVILO ŽRTEV — ANGLEŠKO LETALSTVO NAPADA NEMŠKA IN ITALIJANSKA MESTA hod 'odrešilnega komunizma" pro- . . ------- ""O JJJ. V 11 evropskemu osrčju. Komunizem kakor znano, ne pozna demokra ClJe, ampak je diktatura. Drugič so se zrušile pod nemškim ^čem države, ki so veljale kot šolski zgled formalne demokracije: Norveška, Danska, Holandija, Bel-^ja in zlasti Francija. Pri tem se »asti Francozom deloma opraviče-110 očita, da je slabo demokratično upravljanje države in napačno razu-^evana politična svoboda, ki se je Prevrgla v igro političnega klikar-Va, doprinesla dobršen del k zlo-^U republike. Gotovo je, da franco-narod v svoji globoki nesreči °lp) ne bo hotel slišati o kakšni po-°bni demokraciji, brez ozira na to, a bo vlada po sili razmer prisiljena ®ci p0 ukrepih, ki bodo brez veliko v^lamejvtarnega debatiranja, naro-u naložila trd režim in bridka bre-^na, da se dežela čim prej dvigne francoski narod spet uvrsti na n-°->e Pravo mesto v evropski narod-j družini. Francoska vlada razmiš-vJ„a 0 obliki vladavine, ki bo imela ^ neP«sredne oblasti in bo hitro Poslovati, ki bo torej v nekem 8ni,J?lu avtoritarna, tretjič so države, ki so že leta po-® formalno demokracijo v tej trd i(io8egle izredne uspehe. Ne lm°> da so jih dosegle ravno zato, Uiih nÍS° bile demokratične, čeprav ^ ovi glasniki navajajo med vzro-Sv°jega uspeha tudi strumno po- Letalska vojna med Nemčijo in Veliko Britanijo se je v zadnjem tednu silno poostrila. S posebno ihto so Nemci začeli bombardirati London, nad katerega pošiljajo ne samo dan za dnem, marveč takorekoč uro za uro, velika krdela svojih bombnikov, ki jih spremljajo in varujejo hitrejša lovska letala. Napade vodi sam Goering, ustvaritelj nemškega vojnega letalstva, in vsak dan je v Londonu mnogo žrtev. Nemci nič ne izbirajo, marveč bombardirajo London vsevprek. Kamor pade pade. In tako so bombe zadele že mnogo stanovanjskih hiš, cerkve, zavetišča, bolnišnice in šole ter seveda pobrale svoje žrtve tudi med nedolžnimi otroci, ženskami, starčki in bolniki. Obnavlja sesedaj nad angleško prestolnico ono, kar so morala v bližnji preteklosti prestati razna španska mesta, kjer so se nacistični letalci i-ežbali; kar je morala prestati Varšava, kjer so nemške bombe zrušile dobro tretjino hiš; kar je moral prestati Amsterdam in še marsikatero drugo mesto, kjer so Nemci hoteli streti odpor, ne izbirajoč sredstva. Samo človek, ki je to že preizkusil, more vedeti, kaj pomeni, če nevarnost v obliki bomb ali granat neprestano grozi človeku. Mnogi od :.wlj'.'UC3v s; te- preizkusili v svetovni vojni in si to morejo predstavljati. Tako je danes v Londonu: komaj mine en letalski napad in si ljudje nekoliko oddahnejo, že se po- ¡ javi novo krdelo sovražnih letal, ki j prinašajo nove bombe. V Berlinu napovedujejo, da bodo odslej pošiljali nad London vsak dan po 10.000 letal. Oči vidno hočejo terorizirati prebivalstvo glavnega mesta Velike Britanije in s tem ustvariti predpogoj za napad na angleške otoke, za katerega se baje sedaj vneto pripravlja nemška vojska. Sam Churchill, britanski ministrski predsednik, je narodu povedal, da je treba tak napad pričakovati, ker zbirajo Nemci v vseh pristaniščih vzdolž holandske, danske, belgijske in francoske obale ladje in velike motorne čolne, s katerimi bodo skušali prepeljati svojo vojsko v Anglijo. Priprave se vrše tudi na Norveškem, tako da grozi Angliji nevarnost od vseh strani. V Londonu se tega do- bro zavedajo in ker so Angleži mir-jiih živcev, pravijo: Naj le pridejo, Nemci! Sprejeli jih bomo, kakor se spodobi. Prepričani so, da bodo nemški napad odbili že na morju, pripravili pa so tudi veliko vojsko za slučaj, dabi se Nemcem končno le posrečilo izkrcati čete na Angleškem. Kar se bombardiranja Londona tiče, in njegovega civilnega prebivalstva, Nemci razlagajo, da so to samo represalije za napade angleških letal proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Angleži že več mesecev sistematično bombardirajo razne nemške vojaške objekte v laj-hu, na Francoskem, v Belgiji, Ho-landski, na Danskem in Norveškem, toda Nemci jim očitajo, da padajo njihove bombe premnogokrat na civilno prebivalstvo in da so samo zaradi tega tudi oni postali brezobzirni v svojih napadih na London. Resnica ja je ta, da se med Nem- čijo in Veliko Britanijo bije boj na življenje in smrt. V tem boju sc Nemci manj izbirčni, kar se tiče sredstev, ki naj zlomijo odpornost sovražnika, Angleži pa so bolj preudarni in spuščajo svoje bombe na objekte, ki so v vojaškem oziru važni, ker računajo, da morejo samo takšni napadi oslabiti nasprotnika ter da bosta blokada in čas storili svoje. Če se Nemci, kakor izgleda, res pripravljajo, da pošljejo svojo vojsko čez morje na angleške otoke, se bodo morali, kakor je povedal angleški ministrski predsednik, brž odločiti. Ladje, ki so jih zbrali v pristaniščih ob Atlantiku, so vsak dan izpostavljene napadom britanskega letalstva in odlašanje bi Nemcem utegnilo pokvariti načrte. Zato je verjetno, da se nahajamo pred važnimi dogodki, ki bi mogli odločilno vplivati na nadaljnji razvoj vejne in na usodo Evrope. Kralj Karol se je odpovedal prestolu Sklep dunajske konference, da mora Romunija odstopiti Madžarski velik del Transsilvani.je, je izzval na Romunskem nerede in veliko zmedo. Skoro v vsej državi so se vrnile burne demonstracij vite posebno na Sedmograškem so mnogi zahtevali, da se dunajski diktat odbije in da se Madžarom z orožjem v roki prepreči okupacija enega dela države. Vlada, ki se je bila pokorila nem-ško-italijanskemu sklepu, ni bila kos položaju ter je podala ostavko, ežlezna garda, ki jepri demonstracijah imela najvažnejšo vlogo, je zahtevala, da sevodstvo države izroči krepki roki, in tako je kralj Karol ponudil sestavo novega kabineta generalu Antonescu-ju, ki ga je bila prejšnja vlada dala aretirati, ker je baje pripravljal oborožen odpor proti Madžarom. Antonescu je predložil kralju svoje zahteve, ki jih je Karol sprejel, ter je potem vladarju prisegel zvestobo, toda čez noč se je premislil in poslal kralju pismo, v katerem je zahteval, da se odpove prestolu v korist svojega sina Mihajla. Karol najbrž ni imel druge izbere ter se je tako — že v tretje — odpovedal romunski kroni. S posebnim vlakom in v spremstvu gospe Lupescu ter nekaterih dvorjanov, se je odpeljal skozi Jugoslavijo in Italijo v Švico, odkoder namerava kreniti v Portugalsko, kjer se bo menda nastanil. Preden je vlak I zapustil romunsko zemljo, so člani železne garde streljali nanj menda z namenom, da bi Karola ubili. Antonescu je postal diktator Romunije ter je začel vladati z železno roko. Razpustil je kronski svet, odstavil celo vrsto generalov in dal zapreti mnogo bivših ministrov in politikov. Vso krivdo mečejo sedaj na bivšega kralja in njegove dvorjane ter pripravljajo proti Karolu baje celo proces. Antonescu je brž po prevzemu oblasti izjavil, da se bo njegova zunanja politika naslanjala na os Rim-Berlin in preuredil bo' državo po totalitarnem kopitu. Kako se bodo stvari dalje razvijale, je težko predvidevati. Izgleda, da bo Antonescu imel še velike težave z Železno gardo (romunsko fašistično organizacijo), ki se zaveda svoje moči in se ne da krotiti po ukrepih in prošnjah novega evropskega diktatorja, ki bi rad predvsem ohranil red v državi. litično in gospodarsko discipliniranost, kateri so podredili vse javno in zasebno življenje. Dejstvo je, da so uspele in da sedaj že tudi druge države razmišljajo o tem, kako bi bolj disciplinirale politično in gospodarsko življenje in se tako tudi po svojem političnem in gospodarskem sestavu. priličile. avtoritarnim, režimom. četrtič navajamo kot zanimivost nedavni članek v londonskem "Ti-mesu", ki pravi, da se bo po vojski moral dobiti drugačen temelj mednarodnega sožitja v Evropi, kakor pa je bil v veljavi dosedaj. Tudi v gospodarstvu negre več, da bi vsaka državica gospodarila po svoje, eksperimentirala s samopreskrbo in se obdajala z visokimi carinskimi obzidji. Z drugimi besedami je tudi po angleškem mnenju konec one absolutne suverenosti, ki jo je liberalizem razglašal tako za poedine kakor za posamične narodne države. Javlja se torej klic po socialni vezanosti, ki mora usmerjati in določati tudi način medáfebojnega državnega sožitja. Tako se nam torej kažejo obrisi nove Evrope, pa naj bo zmagala katerakoli stran že, razen boljševizma: Pripraviljajo se večje politične in gospodarske skupine, v katerih bo avtoritarno voditelj sko načelo izvedeno tudi v državnem in narodnostnem pogledu. Manjše države in narodi bodo politično in gospodarsko vključeni v gotove politične in gospodarske sisteme, v katerih jim bo odkazana gotova naloga. Samo po sebi je umevno, da se bo tej zunanji strukturi moral prilagoditi v posamičnih državah tudi njih notranji režim. Družabno življenje bo bolj podrejeno državnemu nadzorstvu, v gospodarstvu pa plovemo počasi, a gotovo proti nečemu, kar do skrajnosti poudarja socialno vezanost slehernega gospodarskega delovanja. Prihaja nov čas, ki bo pomedel ne le s tem, kar je bilo dobrega. Prihaja druga skrajnost, ki spet ne bo v vsakem slaba, ampak prinaša gotovo tudi marsikaj dobrega. Vse bo odvisno od ljudi, ki bodo krmarili v nov čas. Vse je odvisno od duha, v katerem se bodo reforme izvajale. Ne dvomimo, da se bo tudi tokrat potrdila stara resnica, da je človek tisti, ki kroji usodo in ji gospoduje in le brezmočni slabiči priznavajo nasprotno načelo. Italijani pripravljajo napad na Egipt Italijani imajo že dolgo zbrano v Afriki precejšnjo vojsko, a napredovali pa so prav malo. Zasedli so sicer angleško Somalijo, ki za Angleže ni imela več pomena ter so jo takorekoč Italijanom brez boja prepustili. Napredovati mnogo tudi ne bodo mogli, ker tam so puščave posute s peskom ter ni pravih potov. Italijanska vojska že sedaj občuti veliko pomanjkanje. Primanjkuje ji vode in živeža. Mnogo ovira napredovanju tudi silna vročina. Sploh pa je dovoz teh nujno potrebnih stvari tudi drugače zelo otežkočen, ker je podvržen bombardiranju angleških letal.' Če bo tedaj Mussolini hotel uresničiti svoje sanje o rimskem imperiju, bo moral osvojiti Egipt. In ?a to se Italijani tudi vneto pripravljajo. Če pa vzamemo za resna>poročila, iz Rima, je maršal Graziani, poveljnik italijanskih afriških čet ze pričel z napadom. Sploh pa mora Mussolini kaj po- Odkritje spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani V petek 6. septembra je naša Bela Ljnubljana doživela velik dan. Proslavljala je rojstni dan našega mladega kralja Petra II., ki je sedaj dovršil 17 let in odkritje spomenika njegovemu blagopokojnemu očetu kralju Aleksandru. Spomenik je odkril sam kralj Peter. Takšnega dneva, kakor je bil ta dan, Ljubljana še ni bila deležna. £z vseh krajev dravske banovine so prihajali ljudje, eni peš, drugi na vozeh, avtomobilih in z vlaki. Vozilo je 30 posebnih vlakov. Vse ceste in poti, ki vodijo proti Ljubljani so bile natrjane naroda, ki je hitel v mesto. Preko 60.000 ljudi se je zbralo v naši slovenski prestolici, ki je bila vsa okinčena z državnimi in slovenskimi zastavami, da vidi in pozdravi svojega mladega vladarja in prisostvuje odkritju spomenika. Prav posebno je bila okrašena "Zvezda", kjer stoji spomenik, lelo našega kiparja Dolinarja. Vse na okrog Zvezde so bili postavljeni 20 metrov visoki stebri vsi ozaljšani s cvetjem in zelenjem, na katerih so vihrale državne zastave. Točno ob 10 uri se je na trg pripeljal kralj Peter II„ oblečen kot letalski častnik. Spremljali so ga: knez Pavle s kneginjo in otrokoma, princema Alkesandrom in Nikolo. Visoke goste so sprejele mestne in ban vinske oblasti. Nato so se vršili razni govori, nakar je predsednik odbora za odkritje spomenika dal znamenje za odkritje. Kralj Peter je nato potegnil za vrvico in odkril spomenik, V tem pa so vse godbe in vsa pevska društva iz Slovenije intonirale državno himno, kateri se je priključila vsa množica. Pomemben je proglas, ki ga je ob tej priliki na narod izdal odbor za povzdigo spomenika, ki se glasi: "Ta današnja slavnost naj bo jasen opomin in znak vsem sovražnikom našega naroda in naše skupne domovine Jugoslavije. Mrtev je kralj Aleksander, ali Jugoslavija je ostala močna in bo taka tudi ostala." * Spomenik kralja Aleksandra je lepo delo in je Ljubljana ž njim na krasoti mngo pridobila. kazati, kajti v Italiji silno narašča gibanje proti vojni. Med nezadovolj-neži pa ni samo preprosto ljudstvo, ampak celo visoke osebnosti kakor n. pr. prinfr Torlonia, kakor tud' Balbovi sorodniki in drugi, ki pravijo, da se Italija vojskuje za nemške interese. Argentinske Vesti i SARMIENTO Argentinski narod je ta teden obhajal spomin smrti svojega največjega sina in učitelja Dominga Sarmienta. Sarmiento ni bil politikar, ampak pošten državnik, radi česar ni imel prijateljev. Toda to ga ni odvrnilo od dela za narod. Rojen je bil Sarmiento v San Juanu. Star komaj 15 let, je ustanovil v San Juanu prvo šolo. Radi nasprotstev in preganjanja je moral to kulturno delo opustiti. Da se preživi, je opravljal v trgovini deio vajenca, nakar je poznejé postal tudi trgovski pomočnik. A tudi med tem časom je vneto delal za svoj narod. Zopet so ga začeli preganjati. Pobegnil je v Chile, kjer je nato bil jaki ne prejmejo nobenega pisma. Nasprotno pa iz Jugoslavije dospejo pisma in časopisi. Ker tedaj pisem iz Italije ni, je vse mogoče, da jih na poštah zadrže. nastavljen kot učitelj. Pa je moral tudi to mesto opustiti ter se je zopet začel pečati s trgovino. Nesrečni Sarmiento je moral okusiti tudi trdo delo rudarja. Za rudarja je bil v ru-dokopu okraja Copiapó. Leta 1855 se je Sarmiento vrnil v Argentino. Postal je ravnatelj šolskega vodstva. Dve leti pozneje je bil izvoljen za senatorja, a leta 1862. je bil izvoljen za guvernerja za San Juan. Leta 1865 je bil poslan v Washington kot poslanik, od koder pa se je kmalu vrnil, ker je bil izvoljen za predsednika republike. Sarmiento je radi nepoštenosti, oziroma nevednosti ljudi, ki niso ra zumeli njegovih poštenih namenov, moral v prostovoljno izgnanstvo. Nastanil se je v mestu Asunción, v Paraguavu, kjer je v največjem siromaštvu tudi umrl. INDIJANCI DOBIJO ZEMLJO Okrog 200 indijanskih družin v Chaku, bodo dobili v last državno zemljo. Ta zemlja je v okraju El Palmami ter je pripravna za vse pridelke. Zemlja jim bo takoj oddana. Ravnateljstvo državne zemlje pri-pralja in meri zemljo tudi že za druga indijanska plemena, ki nimajo dovolj zemlje ali so celo brez nje. Skrajni čas je že bil, da so se nekoliko pobrigali za te siromake. Koliko ljudi je vsako leto umrlo radi lakote, ali si pa radi pomanjkanja nakopalo raznih bolezni. Kakor se vidi so argentinske oblasti resno vzele v roke to važno vprašanje, ki se tiče obstoja Indijancev, ki so potomci prvotnih gospodarjev te zemlje. GIBANJE PARNIKOV Nemška in italijanska poročila vedno pravijo, da je Anglija blokirana. To pa nikakor ne more biti res, saj vozijo potniški parniki celo v London in tudi odhajajo. Tako sta odplula iz tukajšnjega pristanišča proti Evropi, namenjena v londonsko pristanišče, 2. sept. "Iligh. Patriot", tri dni pozneje pa še "Ilighl. Chieftain". V ponedeljek pa je priplul sem iz liverpulskega pristanišča "Ilighl. Monarch". Na morju pa je še "Ilighl. Brigade". Ta mesec, najbrže 21. in 26. pa prispeta dva španska parnika in sicer "C. B. Esperanza" in "Ciudad de Sevilla". Ta dva parnika bi imela pripeljati tudi pošto iz Italije. Toda zadnje čase, kolikor nam je znano, naši ro- LETOŠNJI PRIDELEK KORUZE KUPI DRŽAVA Ker se je bati, da radi vojne v Evropi Argentina ne bo mogla izvažati koruze, kar bi povrzročilo veliko bedo pri poljedelcih, ker ne bi mogli svojega pridelka prodati, oziroma bi znali pasti v roke brezvestnim špekulantom, je izvršna oblast sklenila pokupiti vso koruzo, ki jo bodo imeli poljedelci na prodaj. Radi te važne odredbe izvršne oblasti, so poljedelci rešeni skrbi, ki jim je belila glave. S pokupom koruze se bo pričelo že ta ponedeljek. Kaj pa naj se napravi s toliko koruze, ki jo bo imela država? Kakor se namreč računa, bo ostalo kakih 6 milijonov tega zrna, ki se ne bo moglo izvoziti. Dr. Amadeo y Videla, pravi, da ga bo treba porabiti kot živež za ljudi in za živali ter v druge svrhe. Bomo pa več polente in koruznega kruha jedli. Saj primorski izseljenci smo tega že navajeni. NOVI VOJNI MINISTER Prejšnji vojni minister general Carlos D. Márquez, ni hotel prej podati ostavke, dokler se je obravnavala tudi njegova zadeva radi palo-marske kupčije. Sedaj ko je zanj stvar končana je pa mesto vojnega ministra odložil ter je bil na njegovo mesto imenovan brigadni general Juan N. Tonazzi. ČASTNIKI NEMŠKE VOJNE LADJE UBEŽALI Posadka pri Punta del Este potopljene nemške vojne ladje "Admiral Graf von Spee", je bila nazadnje internirana na otoku Martin García. Iz tega otoka, je bila oblast mnenja, da ne bodo mogli pobegati, kar se je dogajalo prej. Toda kakor je razvidno iz poročil, tudi otok García nemških mornarjev ne drži, kajti ubežalo je te dni kar 15 častnikov. Če bodo hoteli držati te ljudi, bodo pač morali bolj strogo na nje paziti. Čudno je pri tem, da so se oblasti šele zdaj zganile in začele preiskovati zadevo, dasi je že dva tedna, odkar so ti mornarji ušli. Med tem, ko bo trajala preiskava bo razrešen svojega mesta topniški major, Miguel Benvenuto, ki je bil poveljnik posadke na otoku ter ga bo nadomestil drug častnik, fra-gatni kapitan Raúl Ariaga. Mnogo preglavic delajo oblasti interniranci ne samo radi pobega, ampak tudi radi preživljanja. Prvotno je bila določena vsota 250.000 oziroma 500.000 pesov. Sedaj pa so vsoto zvišali na 1 milijon pesov. ljence pripelje predenj radi zaslišanja. Namesto, da bi pripeljali pred sodnika Filetija, so javili, da ga je zadela kap. Vsa zadeva pa se je zdela sodniku že na prvi hip sumljiva ter je odredil, da truplo preišče celotni sodniški zdravniški zbzor, ki šteje dvanajst zdravnikov. Ti so pozneje Filetija res preiskali in dognali, da nesrečnež ni umrl radi kapi, ampak od številnih udarcev, kakor smo že zgoraj omenili. Na podlagi te preiskave je sodnik dr. Rodríguez Ocampo dal prijeti vse policiste od najvišjega do najnižjega, ki so imeli 48 ur pi-ed nje govo smrtjo kaj opraviti z njim. In kakor je sodnik dr. Rodríguez Ocampo v torek odredil, bo pod procesom 17 policajev, med njimi tudi nadzornik Raúl Ayos. dela pri istem gospodarju več kp pet a manj ko deset let), dvajset dni (če je pri isti tvrdki zaposlen več ko deset let), oziroma mesec dni (če dela pri istem delodajalcu več ko dvajset let) pred iztekom svojega službenega leta, naj uslužbenec kratko-malo javi delodajalcu, da je šel na počitnice. Delodajalec ga ne sme odpustiti, oziroma, če bi ga odpustil, mu mora plačati odpravnino, ki jo predvideva člen 157 istega trgovinskega zakonika. Izvajanja dr. Pitta so povsem logična. Če delodajalec, kaerega je nameščenec prosil, mu določi počitnice, tega ni storil prej, tekom službenega leta, pomeni pač, da je neposredno odredil za počitnice zadnje dneve v službenem letu, ker drugega časa, v katerem bi uslužbenec mogel na počitnice, ni. Sodnik je s to utemeljitvijo razsodbe razčistil dvom, ki je mučil mnoge uslužbence. Sedaj si bodo na jasnem, kaj jim je storiti. pobiralec Josip Zlobec. Poleg omenjenemu pa se zamore plačati naročnino in druge prispevke za Slov. list tudi še Josipu Šva-gelj, Francu Lakner na Banki Ger-maniki, Andreju Škrbcu na Banki Holandés ter Janezu Hladniku, izseljenskemu duhovniku. NAJDENA OSEBNA IZKAZNICA Našlo se je osebno izkaznico (Cédula de Identidad) glaseča se na ime Žnidaršič Franc. Imenovani jo zamore dvigniti v naj uredništvu Slovenskega lista. IZ UPRAVE NAZNANILO ROJAKOM Rojakom v ROSAfelU in CORDO-BI se sporoča, da jih bo v kratkem obiskal izseljeniški kaplan Janez Hladnik. Naročniki Slovenskega li- sta pa imate tem potom priliko, da Ni pa še razčiščen dvom, za kak- Pri njemu poravnate naročnino. Osemdesetletnica Mohorjeve družbe Mohorjeva družba je dne 3. julija t. 1., na praznik sv. Cirila in Metoda obhajala 80 letnico svojega obstanka. Ustanovil jo je slovenskemu narodu svetniški slovenski škof Anton Martin Slomšek. V teh 80 letih je razdelila po slovenskih vaseh in mestih med ljudstvom že nad 21.000.000 knjig v slovenskem jeziku. Kje bi bili Slovenci danes, ko bi ne imeli Družbe sv. Mohorja. Ali ste že naročili letošnje knjige? Za $ 4.— dobite pet lepih knjig. Poleg koledarja sta dve pripovedni za odrasle in ena pripovedna knjiga za mladino. Naročite se takoj pri Francu Lakner, Warnes 2215/2. Buenos Aires, ali pa pri g. izseljenskem duhovniku Janezu Hladniku. Ne odlašajte! Knjige dospejo okrog Novega leta. V- Kdor se želi naročiti, mora tudi takoj vplačati potrebni znesek. šne uslužbence velja zakon štev. 11.729, katerega besedilo ni dovolj jasno. V glavnem mestu republike je večina sodnikov edina v tem, da velja omenjeni zakon za vse uslužbence, tako trgovske kakor industrijske, tako za uradnike kakor za delavce; drugače pa je, če dela človek na primer na drugi obali Ria-chuela. Sodniki provincije Buenos Aires pravijo, da velja zakon 11.729 samo za trgovske nameščence in da nevelja za take, ki so zaposleni pri industrijskem delu. Dočiin sodniki iste države na tako različen način tolmačijo isti zakon, se v parlamentu nabirajo prošnje raznih organizaciji da bi se zakon tako spremenil in pojasnil, da bo za vse razumljiv in za vse enak. Prijatelj, stori svojo dolžnost! Teh par vrstic velja tebi, prijatelj "Slovenskega lista", ki še nisi izvršil svoje dolžnosti napram našemu glasilu in si zaostal z naročriind. Spomnijo naj te, da je že čas, da na- Mislej Dominik, Mendoza. — Naročnino prejeli v redu. Pomoto bomo popravili. Novak Juan, Mar del Plata. — Vaše naročilo izvršili. Jan Fran, V. Ballester. — G. Skrbeč izrožil naročnino za dve leti, plačano imate do 31-12-1941. Sirk Leopoldo, Rosario. — Pošiljko prejeli, plačano imate sedaj do 30-11-1941. Vaiss Franc, Las Breñas. — Poštno nakazilo prejeli. Radi knjig Vam odgovorimo, ko nam da pojasnila o tej zadevi bivši urednik, ki je vašo prošnjo prejel. Simonič Ivan, Las Breñas. — Prejeli poslanih 5 pesov kot naročnino. * V tiskovni sklad "Slovenskega losta" so prispevali: Furlan Pepea............$ 1.— Klinkon Ivan............„ 1.— G. P.................„ 1— Cerkvenik Franc ... „ 1.— ročnino poravnaš. Saj vemo, da imaš Naročniki iz notranjosti, torej ti-j dobro voljo in da dolguješ naročni-sti, ki želijo knjig« prejeti po pošti no samo zato, ker ti je nerodno ho na svoj dom, doplačajo za poštnino diti na pošto, kupiti nakazilo in na FILETI NI UMRL NARAVNE SMRTI Vsa argentinska javnost je pod utisom nasilstva policije nad File-tijem. Kakor znano, je policija na ovadbo nekega kaznjenca aretirala tri moške, da so umorili Dominga Dato, ki je imel tudi eno hišo v ulici Espinosa na Paternalu, kjer je bil na grozen način umorjen. Med aretiranimi je bil tudi Stefa-no Filetti, star 56 let. Kakor vsi drugi je Fileti tajil, da bi imel kaj opravka pri umoru. Policija pa je hotela na vsak način, da prizna ter je v to svrho vporabljala razne načine. Dočim sta druga dva, med tema je bil tudi njegov sin, priznala dejanje, kar pa sta pozneje pred sodnikom zopet preklicala, je Fileti vztrajal pri svoji izjavi, da ni kriv. Ta njegova trdovratnost pa ga je spravila ob življenje. Policija, ga je namreč silovito pretepala ter mu prizadela nič manj kakor 34 poškodb, katerim je Fileti v strašnih bolečinah podlegel. Tako poročajo pač tukajšnji časopisi. Po tem dogodku, mogoče dan ali dva, je zahteval sodnik, da se osum- še 50 cts. Vsi tisti, ki se sedaj priglasite, dobite knjige po udninski ceni, pač pa ne bo njih imena med seznamom udov v tetošnjem koledarju. Rok za naročila — zamudnike, poteče dne 30. t. m. Franc Lakner Zanimiva razsodba pisati pismo. Ampak, potrudi se, prijatelj, vsaj enkrat na leto, pa opravi tudi to sitno reč! Če se drugi potrudijo, zakaj bi se ti ne? Zakaj bi moral biti vprav ti bolj komo d en s samim seboj ter manj točen in manj pravičen napram listu, ki si končno prizadeva biti tvoj prijatelj v tujem svetu? HIŠI Dva in dvajset uslužbencev tvrd-ke Herrera-Carceresi je pred mirovnim sodnikom dr. Tomásom Pittoir. začelo tožbo proti svojim delodajalcem. Uslužbenci so zahtevali, da jim tvrdka plača počitnice, ki jim pritičejo po členu 156 trgovinskega zakonika (spremenjenega z zakonom štev. 11.729), ker jim podjetje počitnic ni dalo. V razsodbi, ki jo je izrekel dr. Pitt, so bila sledeča zanimiva izvajanja : Počitnice mora uslužbenec zahtevati tekom svojega službenega leta in ne tekom koledarskega leta. Dan, kdaj bo službenec nastopil počitnice, določi delodajalec. Če uslužbenec počitnic ni zahteval tekom svo- g: jega službenega leta, je pravico do počitnic (za dotično leto) zgubil in nima pravice zahtevati odškodnine, ker ni bil na dopustu. Javna tajnost je, je povedal sodnik, da se delodajalci branijo odrediti uslužbenecem letni počitek oziroma odrediti dneve počitnic, ker v zakonu, ki govori o pravici uslužbencev do letnega oddiha, ni nobene določbe, ki bi delodajalce prisilila, da ga morajo dati. Velika večina uslužbencev, ki ne marajo sitnosti, sporov in tožb z delodajalci, se radi odpovedo pravici do počitnic, nego da bi se pravdali. Vendar pa prav-danje ni potrebno, kakor pojasnjuje dr. Pitt. Uslužbenec, ki je tekom svojega službenega leta brezuspešno zahteval od svojega delodajalca, da mu določi, kdaj bo smel nastopiti počitnice, si sme vzeti dopust sam. Deset dni (če je pri podjetju zaposlen manj kot pet let), petnajst dni (če VESEL DOGODEK V DR. KJUDRA V soboto je štorklja obiskala našega znanega rojaka, dr. Viktorja Kjudra ter prinesla njegovi ženi Mari prav srčkano punčko, ki so ji dali ime Ana Marija. Hčerka in mlada mati sta v najboljšem stanju. Dr. Kjudru in Mari, ob tem veselem dogodku, prav iskreno častita-mo! SPREJEMANJE NAROČNIN ZA SLOVENSKI LIST Po sklepu odbora S. D. in konsorci-ja, določen je za pobiranje naročnin in denarja za oglase, dosedanji POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE Buenos Aires — Avenida de Mayo 1370/in. Kr. jugoslovansko poslaništvo poziva in prosi naj bi se radi važnih zadev, ki se njih tičejo, javili naslednji izseljenci: Deučman Martin iz Zagreba. Leta 1933. se je nahajal v: Colonia Pedro Luro, F.C.S.. 1930. leta pa v José B. Casas F.C.S. Lipanovič Nikola iz Korog-a, srez Vukovar. Stanoval je baje v mestu Ramos Mejía, F.C.O., calle Cordoba 972. Djerassi Elija iz Sarajeva. 28. marca t. 1. se je zadnji krat javil iz Mar del Plata, F.C.S. Erqeg Jožo pok. Ivana iz vasi Du-sine, op. Vrgorac. Leta 1929. se je javil iz Rosaría. Nahaja se sedaj baje na Dock Sudu. Čuljak Petar, do 1938. leta se je javljal-iz province San Juan. Če bi kdo izmed rojakov vedel za naslov katerega zgoraj navedenih je naprošen, da to javi poslaništvu- aor aoR 30D0E EL BANCO MUNICIPAL Tiene el más Ventajoso servicio de CUENTAS CORRIENTES ABRA USTED SU CUENTA Y LO COMPROBARA Los depósitos ganan interés, a partir de $ 1.000 y puede girarse en descubierto con garantía de: TITULOS DE RENTA COMODIDAD, ESMERO Y RAPIDEZ Horario para depósitos y cobro de cheques 11 a 17 hs. Sábados 9 a 12 hs. Casa Matriz: SUIPACHA y VIAMONTE BUENOS AIRES 0 O 8 8 IOE IOC 3 OI Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 22. SEPTEMBRA bo v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 DOMAČA ZABAVA. V NEDELJO 20. OKTOBRA bo velika PRIREDITEV za "Slovenski-list" v'ulici Alsina 2832. V NEDELJO 1. DECEMBRA, ka j terega dne praznujemo "Izseljenski! dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov tudi v ulici Alsina 2832. Domača zabava "Slovenski Dom" bo priredil dne 22. SEPTEMBRA t. 1. lepo domačo zabavo, na kateri se bo podalo igro "STARINARICA". Ta dan bo zopet nastopil poleg mešanega zbora tudi mladinski zbor, ki se je že tako zelo prikupil našemu občinstvu. Mladinski zbor bo zapel sledeče pesmi: "Oglar", "Dekle moja" in "Venček narodnih", kar pomeni, da pač dobro napreduje. Po sporedu bo prosta zabava in ples. Ker je slovenski orkester "Istra" zaposlen ta dan drugod, bo pri tej domači zabavi igral "češki" orkester. Rojaki in rojakinje! Posetite v velikem številu to domačo zabavo, kjer se boste počutili kakor doma in boste deležni obilnega razvedrila in užitka. .......Kratek opis igre....... Hiša doktorja Dolnika je pravi muzej. Nakopičenih je v njej kar cela skladnica starinskih reči. Dol-nik, z ženo Amalijo, imata pod po- kroviteljstvom šestnajstletno nečakinjo Slavko. Živahno dekle, ki sanjari med vso to šaro o romantičnem življenju in ljubezni. Vedoč, da bi ji stric gotovo delal zapreke zamolči celo teti, da ima ljubčka in tako tuhta kako bi se mogla ž njim skrivaj sestati. Dogovorila sta se, da ji on za izgovor pošlje kot na ogled zlati nakit in po istem slugi mu bo pa ona sporočila, če je sama. In res je zgle-dalo, da bo šlo vse po sreči; stric je odšel k nekemu bolniku in teta se mudi na vrtu. Pa je že tako, da človek obrača a Bog obrne. Stric Dolnik se namreč vrne pred časom in zagleda na mizi nakit katerega spozna za istega, ki ga je njegovi ženi, predno se je z njim poročila podaril njen bivši oboževalec. Takoj ,je ogenj v strehi! Ljubosumje in zmešnjava. K sreči se pa stvar razjasni in v največje veselje Slavkino srečno konča. Načelnik PRIREDITEV ZA 'SLOVENSKI LIST" V NEDELJO 20. OKTOBRA v ulici ALSINA 2832, bo imel "Slovenski Dom" za sklad "SLOVENSKEGA LISTA", večjo prireditev s sodelovanjem tudi drugih društev. Na sporedu bo poleg moškega in meš. zbora, tudi en duet in solospevi, nakar že zdaj opozarjamo vse rojake in rojakinje. Naročniki in naročnice agitirajte že sedaj za to prireditev. Od vas je mnogo odvisno, da bo prireditev dobro izpadla. V interesu je to tudi vas samih, ker boste v tem slučaju pripomogli k rednemu izhajanju lista. Dekleta, ki bodo nastopila na prireditvi Slovenskega doma. "Slovenska Krajina" VABI na svoj o PRVO KULTURNO PRIREDITEV, katera se bo vršila v soboto 28. SEPTEMBRA ob 20.30 v salonu "Cosmos-bar", ulica Fac. Quiroga 1465 na Dock Sudu. Spored: 1. Burka v dveh dejanjih: Trije tički RAZDELITEV VLOG: Gostilničar Jarm .. ..........Martin Kustec Spela, njegova žena............Angela šeruga Krojač IglaČ..................Jože Gelt TJrar Zaje..................Martin Gjorek Piskrovez Strmencelj............Joža Ivanič Sodnik................Adalbert Preininger Peter, sodni sluga..............J°žko Ivanič Stražnik..................Ivan Balazič 2. Zbor zapoje nekaj pesmic. 3. žrebanje z lepimi dobitki. 4. šaljiva pošta. Po končanem sporedu prosta zabava in ples do jutra. VSTOPNINA: za moške $ 1—) za ženske $ 0.50. članice prosto. Ne zamudite prilike gde boste se nasmejali do srca. Vas vljudno vabi ODBOR Desetletnica smrti bazoviških žrtev V nedeljo 8. septembra se je zbralo v društvu "Slovenski dom" veliko rojakov, da počastijo tradicionalni spomin bazoviških mučenikov. Zbrali so se okoli slik teh naših mladeničev, ki so v cvetu svoje mladosti žrtvovali življenje za svoje ideale. Umrli so junaške smrti, s polno zavestjo, da njih smrt bo rodila sad, ki bo prinesel našemu zasužnjenemu narodu svobodo. V ta namen je tajnik "Slovenskega doma" imel sledeči govor: "Pred desetimi leti, 6. septembra, so bili v Bazovici pri Trstu ustreljeni naši štirje mladeniči: BIDOVEC, MARUŠIČ, MILOŠ in VALENČIČ. Zakrivili niso drugega, nego da so zahtevali pravice za naš zasužnjeni narod na Primorskem. "Ti naši štirje bazoviški mučeni-ki so simbol vsega trpljenja in zatiranja našega slovenskega naroda v robstvu, ki je bil oropan svojih kulturnih ustanov in pravic ter gpspo-darsko potlačen, čez stotisoč izseljencev, ki so se razpršili po raznih delih sveta: po Jugoslaviji, Franciji, Belgiji, Egiptu, Avstraliji, Južni Ameriki in drugod, so v pravem pomenu besede pregnanci z rodne zem-Ije. "Kakor nam poročajo, so bili nekateri od teh pregnancev ustreljeni v Belgiji od nemškega fašizma,' ker so branili deželo, katera jim je dala kruha in zavetišča. Ničesar točnega pa še ne vemo, kako je z našimi rojaki v Franciji, kamor jih je večje število bilo prišlo iz Španije. "šele oni, ki bodo pisali zgodovino našega zašužnjenega naroda, bo-ddo točno ugotovili vse velikanske žrtve, ki jih je moral prestati. Naši mladeniči se ta čas borijo in izkrva-vevajo v tujih legijah in to v kratkem razdobju že iretjikrat za koristi, ki niso naše in tudi ne človečan-ske pravičnosti. "Pri vsem tem pa imamo zavest, trdno zavest, da se preko vseh temnih izgledov bliža svoboda tudi našemu toliko preizkušenemu narodu. Naj se nahajamo Slovenci kjerkoli, je naša volja nezlomljiva in naš duh in odpor neodjenljiv ter nas bo končno privedel do zmage pravice. "POTRETI ME MOREŠ A STRETI NIKDAR, USODE SOVRAŽNE BESNEČI VIHAR", je dejal naš goriški slavček. "Zato danes vsi, ki smo tukaj zbrani, kličemo Slava NAŠIM BAZOVIŠKIM MUČENIKOM! in slava vsem, ki so se žrtvovali in se žrtvujejo na oltarju naše svobode. Ivan Cankar bi dejal: žrtvovali so za vas vse: svoje življenje. Kaj naj bi vam še dali?... "Da, dali so nam vse in morda niti vredni nismo tolike žrtve...!" Nato je moški zbor zapel pod vodstvom pevovodje Jekšeta "Oj, Do-berdobm". Peli so izborno. Gotovo so se vsci prijoči spominjali v tistem trenutku na one, ki so tam žrtvovali svoje življenje, — na tisoče trupel slovenskih mož in fantov, ki so padli na doberdobski planoti, na hrib, "grob slovenskih fantov", napojen največ z našo krvjo. Po končanem petju, je tajnik prosil vse prisotne za enominuten molk. Tovariši, tovarišice, kaj ste mislili v tisti minuti? Gotovo na te bazoviške žrtve in na vse one, ki so se žrtvovali za svobodo našega naroda. Pa, ali ste si dali tudi vpraašnjes Sem li vreden, ali vredna, teh junakov? I. Hvala l/BRFTA 'cv/nrA AtnoTi « FAVOfí o £M! T/ APtlUDO <5> ¿¿2 DOM/C/LfO BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL. BUENOS AIR E S CASA CENTRAL.: 25 DE MAYO SI AGENCIA N ® 1: CORRIENTES Í90 0 DIRECCION GENERAL: CURASAO Premestitev pisarne Kr. poslaništva S 28. avgustom bodo uradi Kr. jugoslovanskega poslaništva premeščeni iz ulice Charcas na Avda. de Ma\ yo 1370/III. sobe št. 7 do 12..... U. T. (Rivadavia) 37 - 4551. V teh prostorih se bo tedaj od 28. avgusta dalje sprejemalo stranke, kar naj izseljenci vzamejo na znanje. Opozarja se tudi, da radi premestitve, uradi poslaništva od 25. do 28. t. m. ne bodo poslovali. Uradni sedež poslaništva bo še nadalje v ulici Charcas, samo pisarne in uradi za sprejemanje strank bodo premeščeni v avenido de Mayo. Lepa beseda... Uvodnik v predzadnji številki "Slov. lista" me je spomnil še na drugo slabo stran, ki sem jo opazil pri mnogih naših in drugih ljudeh. To je obnašanje. Večkrat se je pripetilo, da pride nekdo iskat zaradi te ali one zadeve neko osebo na dom. Pride in, ne da bi pri vhodnih vratih potrkal ali | pozvonil, gre naravnost do sobe pri-| jatelja ali znanca. Če sreča na dvo-! rišču ali veži sostanovalca ali gospodinjo, ne pozdravi in gre kar naprej. Če iskane osebe ne dobi doma, kar brez besedice odide. Ko se pozneje vrne iskana oseba domov, mu sporočijo, da jo je nekdo prišel iskat, ne vedo pa navsezadnje nič natančnega povedati o tej osebi, pač pa pripomnijo: "parecía bastante mal educado" ("po obnašanju se je zdelo, da je precej neolikan"). Tudi sam sem se večkrat prepričal o zgoraj navedenem in mislim, da je tudi marsikdo drugi i/zmed nas že doživel kaj sličnega. Mnogokrat je zelo odločilnega pomena za bodočnost vtis, ki ga napravi človek s svojim obnašanjem, ko se prvič predstavi pred neznanimi osebami. Bolje je, alto se takoj dobro razpoloži neznano osebo že zato, ker je mnogo težje popravljati neljube posledice, ki se lahko izci-mijo samo radi prvega slabega vtisa. Naj navedem neko priliko, katero sem čital pred kakimi dvajsetimi leti: V neki veliki dunajski tvrdki so rabili mladeniča za v pisarno. Prijavilo se jih je mnogo in vsak je imel s seboj še priporočilno pismo od kake več ali manj vplivne osebe. Med njimi pa je bil tudi fant, ki ni imel nobenega priporočilnega pisma. Ravnatelj je vsakega posamezno dal poklicati v pisarno in po par vprašanjih odslovil. Ko so vsi odšli je ravnatelj ukazal svojemu tajniku, naj sprejme v službo tega in tega izmed prijavljencev. Tajnik je začuden vprašal rvanatelja, kako to, da se je odločil ravno za onega mladeniča, ki ni imel nobenega priporočilnega pisma. Ravnatelj pa je mirno odgovoril: '' Odločil sem se za njega, ker je imel najboljše priporočilo. Ko sem opazoval prihajajoče, sem opazil v njihovem obnašanju mnogo nedostatkov. Eden je vstopil, ne da bi potrkal na vrata; drugi je stal pred menoj s klobukom na glavi; tretji je bil zanemarjen v obleki; četrti je nejasno odgovarjal na moja vprašanja itd. Pri izbranem pa sem opazil sledeče: Preden je vstopil, je potrkal na vrata in čakal na dovoljenje za vstop; pred vrati si je osnažil čevlje na tepihu; pozdravil je in počakal, da ga pokličem k sebi. Bil je siromašno ampak snažno in skrbno oblečen. Na moja vprašanja je vljudno, jedrnato in jasno odgovarjal in pri odhodu je lepo pozdravil." Tako je zaključil ravnateij in v priliki je bilo še povedano, da je izbrani mladenič z leti postal ravnatelj iste tvrdke, ki je zaposljevala več tisoč ljudi. Vse to sem navedel, dragi rojaki, ker premnogi polagajo zelo malo važnosti na obnašanje, na oliko. Mislim, da bi ne bilo napačno, ko bi se v naših društvih tudi o tem predmetu včasih napravilo kako predavanje. Slabemu vedenju je največkrat kriva slaba vzgoja ali pomanjkanje poduka v tej stvari. Ne bom pa trdil, da je vedno in pri vseh kriva nepoučenost, včasih človek ravna neolikano tudi radi površnosti ali raztresenosti. Pazimo torej malo tudi na naše obnašanje in to ob katerikoli priliki in na kateremkoli mestu in spomnimo se na naše stare izreke, ki pravijo: "Lepa beseda, lepo mesto najde!" in "Kakor se boš obnašal tako te bodo sodili!" S. B. SOKOL DOCK SUD BOCA POSTAVI KRALJU ALEKSANDRU SPOMINSKO PLOŠČO Ob priliki obletnice tragične smrti kralja Aleksandra Zedinitelja, mu bo Sokol Dock Sud-Boca odkril, v nedeljo 13. okt. ob 11 uri dop. v Pan-theonu " Jugosl. društva vzajemne polnoči", spominsko ploščo. Sokol Dock Sud Boca prosi vsa jugoslovanska društva in izseljence, da se tega odkritja v obilnem številu vdeleže. "Slov. Podporno Društvo Slovencev" Villa Devoto VABI Vse cenjene rojake in rojakinje na veliko ZADNJO ZIMSKO PRIREDITEV, katera se bo vršila dne 15. SEPTEMBRA 1940, točno ob 5 uri pop. v društvenih prostorih, ulica Simbron 5148. SPORED: 1) Otvoritev: Godba. 2) Več pevskih točk mešanega zbora. 3) "PTICI", dvo-glasno izvajajo dve mali deklici. 4) DEKLAMACIJA. 5) Prelepa in prvič vprizorjena v Buenos Airesu igra, "BEDAK PAVLE", v treh slikah, katero izvajajo otroci G.P.D.S. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, bogatim sre-čolovom in dobro založenim bufetom. Svira Slovenski orkester "ISTRA". Za obilno udeležbo se vljudno priporoča 1 ODBOR. mmm. mm mm >:♦>.: mm: mm mm mm .•»>.: m mm. mm 'mm mmmS K« Slovenci doma in '¿mammmi •:♦> •»> •:♦> •;♦> <♦>:. <♦>, :♦>; <♦>.: •:♦> <♦> •:♦> m w •:♦> : <«< . •:♦> >*« & i I 1 B i svetu nkc <♦> •:♦> <♦> •:♦> •:♦> •<♦:<:<♦>: JOKMK) PRIMORSKE VESTI V VOJNEM ČASU MORA BITI CIVILNO PREBIVALSTVO DISCIPLINIRANO To potrebno in umestno pravilo čitamo zadnji teden ponovno v časopisju in v razglasih oblastev. Kolikor se sami lahko prepričamo in kakor uposnemamo po listih, se prebivalstvo Julijske Krajine točno pokori vsem disciplinarnim in varnostnim predpisom. Javni lokali so povsod že ob 11 uri zvečer zaprti. Vsa mesta in tudi podeželje vestno sledi navodilom glede zatemnitve in je ponoči res vsa dežela pogreznjena v temo. Le tu pa tam zasveti bleda lučka kakega samotnega koledarja ali pa motijo temino zastrte luči brzečega avtomobila. Vsa poslopja so do kraja zavita v temo in le po glavnih mestnih ulicah in na važnih križiščih je nekoliko razsvetljave. V jasnih nočeh dela samo lieugnana ponočevalka luna uporno izjemo: ona mirno sveti in je brezbrižna za varnostne odredbe in vojni metež. Trije Idrijcani ustreljeni v Belgiji Dne 11. junija je prinesel "Picco-lo" vest, ki jo je dobil od italjanske-ga konzula v Charleroi v Belgiji, koder je pred nekaj dnevi šla vojna vihra o ustrelit vi treh idrijskih rudarjev. V tem članku italijanski konzulat obtožuje, da so francoski vojaki, ko so se umikali pred nemškimi četami, znesli nad italjanskimi državljani. Kakor je znano, se nahaja v Belgiji in na Nizozemskem precejšnje število jugoslovanski rojakov, ki so po večini zaposleni v rudnikih in v industriji. Po "Piccolovem" poročilu so v Fleurusu v bližini Charleroia bili zaposleni med drugimi tudi idriiski rudarji in sicer Josip Gantar, Hie-ronim Seljak, oče enega otroka in Matevž Velikajne. Ti so pred nekaj leti emigrirali v Belgijo, ko doma niso dobili dela. Bili so v omenjenem kraju zaposleni kot rudarji. Ko je započela vojna v Belgiji, niso z drugimi hoteli bežati, ampak so ostali raje doma, kakor da bi se podali y begunstvo. Francosko vojaštvo, ki je bilo nastanjeno v Fleurusu, je tamkajšnje prebivalstvo nagovarjalo naj se izseli. Ko so se pojavile nemške čete, so francoski vojaki omenjene Idrijčane aretirali in takoj jih ustrelili s strojno puško pred očmi njihovih družin, kakor poroča "Piccolo". da so naše rojake Francozi ustrelili, Po "Piccolovem" poročilu zgleda, to pa se nam zdi nam neverjetno ker "Piccolo' piše najbrž namenoma tako, da bi se ne zameril italijanskim zaveznikom, Nemcem. SMRT ZNANEGA TRGOVCA nik znane tvrdke Savnik & Deklc-va. Bil je izvežban obrtnik in podjeten trgovec, poleg tega pa zaveden narodnjak in prijeten družabnik, ki je zelo rad stresel svoje dov-tipe in skrbel za smeh. Ustvaril si je širok krog prijateljev in znancev. V povojnih letih se je trgovsko malo udejstvoval, zadnja leta se je pa popolnoma umaknil v zatišje svojega doma. Pri svojih kratkih sprehodih je pa skoro do zadnjega bil še vedno dobre volje in je povedal kako šaljivo. V nedeljo 9. junija ga je zadela kap, kateri je podlegel. Naj v miru počiva delavni mož! Naj zaključimo z zanimivo podrobnostjo: Pokojni Nace, tako so ga splošno klicali vsi, je pred desetletji prvi v Gorici prodajal gramofone. ZASAČENA SVETOSKRUNSKA NOVA SV. MAŠA V nedeljo, 23. junija so v Vrtojbi pri Gorici obhajali novo sv. mašo, ki jo je daroval tamošnji domačin g. Kazimir Kumar, ki študira višje bogoslovne šole v Rimu. IZ SPODNJE IDRIJE Zadnje tedne razburja našo du-liovnijo nevarnost, da bi bilo naše pokopališče, ki leži ob farni cerkvi, ukinjeno in bi morali svoje drage nositi zakopavat na oddaljeno novo pokopališče v Idrijo. Uverjeni smo, da odgovorni in odločujoči krogi tega ne bodo zahtevali in ukazali. Če v bližini naše vasi res ni mogoče dobiti primernega prostora za novo božjo njivo, potem nam naj bo vsaj dopuščeno, da sedanje pokopališče primreno preuredimo in ga še za naprej ohranimo. Stroške za to preureditev smo v glavnem že itak prevzeli nase. Časi res niso kar nič pripravni, da bi trpeli zafadi zadev, ki režejo do srca. Zato upamo, da bo našim željam ustreženo! — V Srednji Kanomlji je umrl Franc Velikonja. Veselil se je, da bo v novembru praznoval svojo zlato poroko, pa ga je smrt prehitela in ga odtrgala žalujoči družini. — V Spodnji Idriji je umrl Ignacij Lampe, nekdanji občinski odbornik ; dočakal je 80 let. Obema ranjkima naj bo lahka domača zemlja. MILO NA KARTE Kakor je znano dobivamo milo samo na karte. Za vsako osebo je določenih le 200 gr. mila na mesec. V četrtek, 13. junija, smo v Gorici spremili k zadnjemu počitku gospoda Ignacija Savniga, ki je dosegel lepo starost 85 let. Bil je doma iz Bilj. Po poklicu je bil mehanik in puškar. Svoje obrti se je naučil v Budimpešti in je mnogo potoval. Naselil se je v Gorici in bil družab- UMRL JE ČUDAŠKI SAMOTAR V Kanalu ob Soči je umrl, star 60 let, Anton Magajna. V svojih mladih letih se je veliko potikal po svetu in je s konji mešetaril tudi po Bosni, zadnja desetletja je pa preživel doma, kjer je bil splošno znan kot čudaški samotar. PRVE ŽENSKE SPREVODNICE V TRSTU Te dni so se pojavile na tržaškem tramvaju prve ženske sprevodnice. Na podlagi civilne mobilizacije so bile nekatere ženske sprejete v tramvajsko službo. Pod nadzorstvom uradnikov so se te dni začele vaditi v prodaji voznih listkov. •:«•;. .>:♦:< :>!«< >:♦>• >»xx«>x atom >:«< >:♦:•■ ■ -•:♦>: mmnmr AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že* ske bolezni, bolezn" maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatióne bolezni ŽARKI X — DIATERMIA.— ^ALIZE n Sprejema se od 9 do iS in* od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 TATICA Že delj časa se je opazilo, da na goriškem pokopališču izginjajo cvetlične vaze in razni bakreni predmeti, ki so pjih ljube roke posadile na grobove svojih dragih. Opozorili so na to varuha pokopališča, ki je podvojil svojo čuječnost. Te dni se mu je posrečilo zasačiti osebo, ki je prav načrtno izvajala svoj svetoskrunski posel. Naletel je, na neko Noemi Carniel iz Gorice, ko je z nekega groba ravno odnesla lepo izdelano kovinasto posodo za cvetlice. Njeno tajenje ji ni nič pomagalo in je morala s čuvajem k orožnikom. Ko so jo možje postave ostro prijeli, je skesano priznala svoje nečedno postopanje in naštela lepo vrsto svojih tatvin. POROKA V župni cerkvi pri Sv. Luciji ob Soči sta v sredo, 12. julija t. 1. skle ,nila 'zakonsok zvezo g. Maks Komac, posojilnični knjigovodja v Gorici, in gdč. Jadviga Taljat iz znane mo-starske družine. Poročil ju je ženinov brat g. Vladko Komac, župnik v Ponikvah. Pri sv. maši je ubrano prepeval priznani svetolucijski cerkveni pevski zbor. Mlademu našemu paru obilo sreče in božjega blagoslova !. nih prisrčnih napitnic je treba zlasti omeniti krepke besede čekovniškega domačina Valentina Lapajneta, ki je čestital novomašniku, staršem in vsej soseski. Čekovnikarji so na ta dan res upravičeno ponosni. — G. Felc je imenovan, kot smo že poročali, za župnega upravitelja v Sti-žiščih v Baški dolini, elimo mu obilo uspeha pri delu, katerega bo začel v tako težkih časih. POROKA V Gorici sta se dne 17. junija poročila g. Štefan Kleindienst, fotograf, in gdč. Kristina Hvala, trgovska sotrudnica. Bog daj srečo! PRVI GROB NA NOVEM POKOPALIŠČU V IDRIJI Prvi grob na novem pokopališču v Idriji je dobil 51 letni Franc Ko-ler, mežnar pri Sv. Antonu. Par dni je dobri pokojnik, ki naj počiva v miru, kar sam varoval obsežni miro-dvor, sedaj je pf\ že dobil družbo. Pokojne so pripeljali na novo pokopališče z mrtvaškim vozom, ki ga je občina pred kralčrim nabavila. Vse mesto je mnenja,' da ta voz ni nič kaj primeren za Idrijo in da kaže prav malo okusa. AVTO JU JE POVOZIL IN ENEGA USMRTIL V večernih urah sta se vračala po državni cesti iz Koprive proti Krmi-nu zakonca Alojzij in Marija Loren-zutti, ki kupčujeta z zelenjavo. Spremljala sta svoj voziček, v katerega je bil vprežen osliček. Nenadoma zaropoče za njunim hrbtom avto. Še preden je utegnil preplašeni mož potisniti svoje skromno vozilo na rob ceste, je treščil v nesrečno skupino divjajoči avto, ki je prevrgel voziček z oslom v obcestni jarek, moža in ženo pa sunkoma podrl na tla. Surovi šofer se pa za nesrečo ni zmenil, temveč je oddivjal naprej. Šele drug avto, ki je privozil mimo, je ranjenca naložil in odpeljal v goriško bolnišnico. Tam je uboga žena, ki je imela zlomljen til nik in zlomljene noge, kmalu podlegla, stanje njenega moža, ki ima več poškodb in pretresene možgane je tudi zelo težko. NESREČNA MATI V Prvačmi je 62-letna mati Alojzija Furlani-Feliksova že dolgo trpela na neozdravljivi bolezni. Ko je bil te dni njen sin poklican k vojakom, si je to tako močno vzela k srcu, da se je ponoči, ko so vsi domači že spali, vsa zmedena splazila na prosto v temo. Drugi dan so jo našli mrtvo v vodi. NEMŠKI RADIO IN BALKAN Nemški radio je objavil, da je italijanska vlada sporočila vsem balkanskim državam, da so vse vesti, ki so se razširile v tujini in po katerih bi hotela Italija intervenirati na Balkanu, popolnoma neresnične. Nasprotno bo Italija storila vse, da se vojna ne razširi na Balkan. NOVA PUŠKA Poško, ki dovoljuje 120 strelov v minuti, je uvedla Italija v armado. NOVA MAŠA V IDRIJI Idrija je v zadnjih desetletjih doživela lepo število novih maš, toda ta, ki še je obhajtila v nedeljo 2. junija, je bila vendarle edinstvena. Daroval jo je g. Franc Felc, doma iz Čekovnika. G. Felc je dozdaj prvi novomašnik iz romantičnega Čekovnika. Pa so sé njegovi ožji rojaki res postavili. Okrasili so dolgo pot od novomašnikovega doma vrh Bele do župne cerkve na vso moč lepo in udeležili so se slavja v zelo velikem številu. Cerkev sv. Barbare je bila nabito polna. Cerkveni govor je imel idrijski rojak dr. Fr. Močnik, profesor in stolni vikar v Gorici. Jedrnato in lepq, je razložil verni množici pomen katoliškega duhovnika za ljudstvo in za zveličanje duš. Med sv. opravilom je lepo.prepeval znani idrijski cvcrkveni pevski zbor. Po službi božji je bil nič manj prijeten, čeprav ne toliko važen slavnostni del, namreč skupno kosilo v staroslavnem "kánonu" pri Didižu. Poteklo je v najlepši harmoniji in splošni zadovoljnosti. Izmed števil- SMRT JE GOSPODARILA V Dornbergu na Vipavskem je lindo gospodarila smrt. V četrtek, na Telovo, sta v isti hiši ležala na mrtvaškem odru Ivan Cotič, grobokop, ki zapušča ženo in štiri nedorasle otroke — ter njegov sosed 19-lethi Rafael Kavčič. Oba sta podlegla hudi pljučnici. V petek je usahniló mlado življenje 12-letne Perine Ba-ša, a v soboto je umrla po daljši bolezni vdova Amalija Berce-Budič-na. Pretekli četrtek pa je umrla najstarejša žena v fari, 94 letna Ana Cotič-Žefetova. Kaj čuda, če je razpoloženje vaščanov vse te dni bilo precej razglašeno, ako upoštevamo poleg številnih smrti še poslavlja-nje mnogih dnevno odhajajočih fantov in mož, ki odhajajo v vojno. STARA ŽALOSTNA PESEM V Lokvici pri Opatjem selu so trije mladi moški iskali ostanke vojnega streliva. Naleteli so na težko avstrijsko granato, ki so jo v svoji kaznivi lahkomiselnosti začeli seveda takoj odpirati, da bi pobrali iz nje sedaj tako dragoceni baker. Kakor že neštetokrat, se je ponovila zgodba: granata je nenadoma eksplodirala in trije nepremišljeni iskalci sreče so ležali v svoji krvi. Vsi trije so dobili številne in tudi težke poškodbe in jih je "Zeleni križ" odpeljal v goriško bolnišnico, katero bodo najbrže zapustili kot pohabljenci. Ubogi ljudje! SEDEMDESETLETNIK Sedemdesetletnik je postal msgr. g. J van Koršič v Solkanu pri Gorici. »Najmlajši sedemdesetletnik med go-, riško duhovščino je globoko izobražen mož. Obvlada več jezikov in dobro pozna domačo in tudi tuje lite-ratui-e. Svoje znanje in poznanje sveta je pa še močno razširil s številnimi veliki potovanji pri mornarici. Ker svoje širokao obzorje druži z ljubeznivostjo duhovitega človeka, ki razume zdravo šalo, je njegova oseba prikupna in ga spoštujejo in ljubijo vsi, ki ga poznajo. Življenje našega slavljenea je bilo do zdaj posvečeno delu, plemenitemu vzvišenemu delu, temu delu bo posvečeno tudi v bodoče. Zato mu krepko kličemo : Na mnoga leta! Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Kdo proda hišo? Kupim hišo v Villa Devoto na mesečno odplačevanje. — Od 9—12 ure, U. T. 31 -1637. Krojaenica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 Naznanilo! Rojakom sporočam, da sem Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chac;vriti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIO de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od lO^v 12 iu 15—20 ure. * DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Krojačnica Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires £»> •:♦> •:« •:♦:• •:« •»> <«• •»> >:♦:< i v | Dr. Enrique Daniel % I Dauga ^ Zobozdravnik ¿ V 'af od Asistencie Publike / C. M. Box g P Vsalf dan od' 2 do 7 ure pop. S § Fco, Lacroze 3708, Chacarita | Buenos Aires •'•#•• •'♦> i VESTI IZ JUGOSLAVIJE Ljublj ana v številk luči Ljubljansko mestno poglavarstvo je izdalo drugo knjigo Statističnega letopisa, ki vsebuje mestno statistično gradivo za leto 1939'. Delo obsega 114 strani in opisuje v 15 poglavjih naše mesto s čim podrobnejšimi številkami, od meteoroloških prilik do mestnih financ in organizacije mestne uprave. Iz podatkov izvemo povprečni zračni tlak. relativno vlago, temperaturo, vremenske in vetrovne prilike, 1 i so zadnjih deset let vladale nad površino 6536 ha, 90 a in 94 m2, kolikor Merijo tla naše Velike Ljubljane. Glede površine bo vsekakor zanimivo, da ima naše mesto obilo njiv, vrtov, travnikov, gozdov in celo pašnikov. Izmed 17 katastrskih občin ima največ vrtov Št. Peter, največ travnikov Karlovško predmestje, Največ gozdov Zg. Šiška, največ pašnikov pa zopet Moste. Nerodovitnih tal je nad 700 ha, in v to rubriko ter je imelo 56 svoj prvi porod, do-čim je ena rodila že sedmič. Po stanu staršev se je rodilo 179 otrok delavcem, 278 obrtnikom in 189' nameščencem, kar zgovorno priča, kateri sloji imajo največ zaslug, da naš rod ne izumre. Lani je v Ljubljani umrlo 84 otrok v starosti pod 1 letom. Ta številka nekoliko pade od starosti 10 let in znaša v tem razdobju 27, za dobo od 11 do 20 let zraste na 31 ter skokoma raste v naslednjih starostnih letih. Svoj višek doseže v razdobju 61 do 80 let, kar je prirodno, ter potem vse bolj in bolj pada, kajti vrste ljudi nad 80 let so itak že redke. Med smrtnimi vzroki pred-njačijo bolezni srca in žil (133) ter rak in novotvorbe (109), tuberkulo-. za je s 77smrtnimi primeri šele na tretjem mestu. Močno so zastopane tudi bolezni dihal (71), živčne in duševne bolezni (70), ter bolezni prebavnih organov (54). Smrtne nezgode dosegajo visoko številko 29, samomori pa tudi kar 23. Prirodna ostarelost je bila vzrok smrti v .171 primerih. Nalezljivih obolenj je bilo 380, od teh s smrtnim izidom le 3. Hiš je bilo lani zgrajenih 173 s 602 stanovanjema. Za te gradnje jej kov. Zelo podrobno je obdelano socialno skrbstvo in zdravstvo, veliko prostora je odmerjenega našim šolam, od osnovnih do univerze, nato pa pridejo trgovina, obrt in promet. Za konec so statistično obdelana mestna podjetja (voda, plin in elektrika), mestne finance in organizacija mestne uprave. Gradivo je zelo dragoceno in priča o veliki marljivosti mestnega statističnega urada. Podatki bodo v veliki meri lahko služili tudi za razna znanstvena raziskovanja. POSKUSNA EVAKUACIJA MARIBORSKIH OTROK Mestni zaščitni urad v Mariboru, ki ima nalogo skrbeti za otroke, sirote, pohaljence, starčke in bolnike v primeru vojne, je napravil 18. junija prav zanimiv poizkus: evakuiral je 200 mariborskih otrok. Starši so dobili poziv, naj pripeljejo svoje otroke v torek dne 18. junija k popoldanskemu osebnemu vlaku proti Ljubljani. S seboj morajo imeti predpisane predmete, o čemer smo že poročali. Podčrtati je treba izredno discipliniranost staršev in otrok. Vseh 200 otrok je prišlo pravočasno na kolodvor in vsi so imeli za eva- kruavijo predpisane stvari. Odpelja bilo investiranih skoro 63 milijonov j H so sev spremstvu učiteljev -ia za Mariborčane odrejena bivališča v okolici Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah. Otroci so tam ostali mesec dni in so imeli lepe brezplačne počitnice na račun mestne občine. Zato so bilii zbrani samo siromašni in slabotni otroci, ki potrebujejo sonca in zraka. Evakuacija se je lepo obnesla in pokazala, da je bila skrbno pripravljena. TUNIS "Padajo seveda predvsem ceste, uli-trgi ter ona površina, ki jo zajemajo poslopja, ^a tej površini je živelo, živOta-ll°> delalo, se ubijalo in vbadalo, Vsak p0 svoje, 87.425 prebivalce\. ar pomeni, da se bližamo poiasi, in zelo zložno prvi stotiso-<:iCl- V zadnjem desetletju je znašal Mrastek 6470 duš, toda prirodni Prirastek znaša po demografskem ^deksu za desetletje 1921—1931 le ~ duš, vse ostalo je pripisati pričevanju. Porok je bilo lani rav-110 1000, živorojenih otrok 1088, črtnih primerov 863, prirodni pri-*a*tek je bil tedaj 225. V tem pogle-.u.Se je stanje precej zboljšalo, saj 3e imelo mesto še leta 1935 prirodne-ga Prirastka le 30 duš, leto dni prej *¡aJe bilo število umrlih celo za 21 • eJe nego število živorojenih. Kar j tiče števila porok, je bilo samo jj 1938. bol jše, takrat je bilo sklenje-Ug Hl2 zakonov. Ženini med 26 in let starosti so najrajši jemali ne-.este od 21 do 25 let, sedem nevest r; ,Jilo pod 21. letom, ravno toliko nad 50. letom. Domačini so se v enki večini (776) zvezali z domači-t dekleti, le 20 jih je vzelo za žene ob' -i6 nekak0 'atiia: 145 se jih je šlo ženit na sk> ^ Pa j*'1 življen- e družice med domačinkami. Po (718) indu- ^a,1n je bilo največ ženinov plenih v trgovini, obrti, '•P in prometu. Sv 'v°rojenih otrok je prišlo lani na 1088, od teh 80 nezakonskih. dinarjev, od katerih odpade 14 milijonov na investicije mestne občine. V 602 novih stanovanjih je 361 kopalnic. Vsega skupaj je bilo lani 6665 hiš, ki so imele 21.583 stanovanj tej; 4687 kopalnic. Eno in dvosobna stanovanja so bila v večini, bilo jih je 14.676. Velika Ljubljana je imela lani 403.704 m občinskih, banovinskih in državnih cest ter mestnih ulic. Tlakovanih je bilo ob koncu leta 184.061 m2. Mreža kanalov se je lani pove--čala za 2.484 m in je znašala skupno 78.744 m. Preskrba Ljubljane z živili se kaže v .naslednjih številkah: goved, prašičev in drobnice .jebilo lani zaklano 58.674 komadov; v tej številki je zapopadenih tudi 130 konj. Velike perutnine (gosi, puranov) je mesto použilo preko 20.000 komadov ,male (kokoši, piščanci) pa celo 164.000. Uvoz vina je znašal 4 milijone litrov, mleka 5 milijonov litrov, piva pa 1,100.000 litrov; masla in sira 463.000 kg, moke vseh vrst 10,121.000 kg, testenin 80.000 kg, jajec pa 17,737.919. Od spe;-eri-je ima riž številko 468.650 kg, sladkor 1,641.344, jedilno olje skoro pol milijona litrov. Svežega domačega sadja, jagod, gob in drugih gozdnih sadežev je bilo pripeljano v mesto-preko 3 milijone kg, južnega sadja nad 100.000 kg, krompirja, zelja in repe nad 6 milijonov kg, drv 132.000 m3, ne- NEURJE NAD MARIBOROM IN SLOVENSKIMI GORICAMI Te dni je spet huda nevihta prišla nad Maribor in mariborsko okoMco. Ponekod je padala tudi toča, zlasti na meljski in šentpetrski strani, pa tudi v Košakih, na Pesnici in naprej proti Slovenskim goricam. Toča, ki je padala v Košakih, pri Sv. Petru in v bližnjih krajih Slovenskih goric, jebila izredno debela. K sreči jepadala toča med deževjem, tako da jepovzročila le manjšo škodo. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrrite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 aJVeČ (893) so jih rodile matere M.ar0.sti 21 do 40 let, od teh jih je desj? *odi,° 494, desetič le 3, več ko pa 9. Izmed nezakonskih ma- Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 industrijskega premoga pa 48 in pol milijona ton. Statistični letopis nas tako vodi po vseh mogočih rubrikah in nam kaže življenje mesta Ljubljane z vseh strani in z vseh mogočih vidi- KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razPolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. aruo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis1 Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— ^"dniramo: 0d 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. Q°VORl SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 B Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas Tunis, afriški podaljšek Apeninskega polotoka, je za polovico večji, kot je bila povojna Avstrija, ima dva in pol milijona prebivalcev, in sicer: 2.2 milijona mohamedancev, približno 60.000 domačih Judov, 91 tisoč Francozov, več ko 100.000 Ita- Francija in Italija prevzeli upravo financ. Komaj se je začela Italija pripravljati na to vprav zaradi svojega uspešnega delovanja v Tunisu, da bi si jo prilastila, se je temu uprla Anglija. Bei iz Tunisa je spet priznal sultana za vrhovnega gospodarja in mu je v turško-ruski vojni leta 1877-78 nudil vojaško pomoč. — -JJ h r ;x o o -čiri ionu-1»«™. F5T1 ITflu. KOL. Angl , E3SP1 FURN.« hrom port. > belg. • INDOS*' OSE.^1- Obris Afrike, kjer se vrše boji med Angleži in Italijani, in kjer utegne priti še do hudih"spopadov lijanv, 9.000 Maltežanov, ki so tudi j Leta 1881 je bilo v Tunisu 11.200 ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljdki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. KEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJTTCA: Kašelj, Šibka pljuča. OREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, TTSESA, vnetje, polipi: brez operacije In bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO C B.— NA TEDEN Nag zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPEOIJALISTI Je edini te Trste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedenskn in neplačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE večjidel Italijani, ostali so Grki, Španci in Sirijci. Po zmagi nad Kartago je večja polovica sedanjega Tunisa postala rimska. Tam, kjer je zdaj puščava in kjer živi komaj 1.500 ljudi-noma-dov, to je blizu Kafserina in Sbeitle, je takrat bivalo več ko 50.000 ljudi. Na ozemlju, ki meri 27.000 hektarov, so izkopali skoraj 1.100 stiskalnic za olje iz tistih časov, še dandanes so več kilometrov daleč ohranjeni akvedukti in prekopi in ruševine rimskih severnoafriških mest Dugga in Timgad, Leptis Magna ali Cezarea, ki so najmogočnejša, kar jih je bilo. Dasi Tunis zdaj že zdavnaj ni več tako bogat, kot je bil takrat, ko je bil rimska afriška provinca, pa je vendar še med Tunisom in Efaksom na milijone sadnih dreves, med Tunisom in Hammametom pa 30.000 hektarov vinogradov. Dolina Medžerda in doline okrog Enfi-de, Kairuana in severni Sahel pa dajejo neizmerne množine pšenice, ječmena in ovsa. V Tunisu raste sku-raj 20 milijonov oljk, po puščavah pa se paseta 2 milijona ovac, 80.000 glav druge živine. Več ko 50.000 ton trave liafla iz teh step pa izvažajo vsako leto v Anglijo, kjer izdelu-. jejo iz nje luksuzni papir. Pri Gaffi pa so bogata fosfatna najdišča. Dalje je še obilo cinka, svinca in železa v Tunisu. Za Rimljani so Tunis zasedli Van-dali, leta 533 Bizantinci, slednjič so Arabci zasedli deželo in si izbrali Rairuan za glavno mesto. Križarski pohod francoskega kralja Ludovika XI. leta 1270 se je ponesrečil. Karel V. je osvojil Tunis leta 1535, a čez 40 let je prišel pod nadoblast sultanov, in 1. 1782. se je Bei Hamuda osamosvojil. Kot njegovi predniki, se je tudi on preživljal z morskim razbojništvom. Italijan, cavaÜere Ruffo, je Sini Ahmeda prisilil, da je deželo začel po evropsko urejevati. A potem je Beiz iz Tunisa podpiral Emira Abd El Kadra, ki se je leta 1832 postavil na čelo arabsko-ber-berske obrambe zoper Francoze, m ko je bil Abd El Kader izdan in odveden v Francijo in je bil arabski odpor končan, je postal Tunis s pogodbo v Parizu francoski. Bei ie izgubil Tabarko in moral plačiti visoko denarno odškodnino. Ta odškod nina pa je povzročila finančno razsulo K temu se je pridružilo se razkošno življenje vladarjev in tako so leta 1869 glavni upniki Anglija, Italijanov in le 700 Francozov. Leta 1882 je Italija vprav zaradi Tunisa pristopila k nemško-avstrijski zvezi. V vseh desetletjih, ki so minila med Tunisom in Abesinijo, je obstojal spor zaradi Severne Afrike med Italijo in Francijo. Vidovič Marica, dijakinja: POMLADNI VEČER Vetrič polagoma pojema. Polglasno šelesti z listjem topolov in se do-brikaj da se Kristus ni rodil, da vso zemljo obdaja globoka tema. 162. POGLAVJE Kapelica Bfat Ignotus je moral prekiniti svojo povest, ker je moral posvetiti več pazljivosti konjem. Sedaj sta namreč dospela na 011) del gore, kjer je okolica mnogo boU romantična in divja kakor pa je bil» doslej. Drevje je bilo sedaj bolj gosto» prepadi so zijali na vseh straneh» mesec je pošiljal na cesto le malo svetlobe. Trapist je moral zelo paziti, da ne bi kočija zdrknila v prepad. Ko so se konji zopet privadili nove poti in ko sta pasirala največje ovire, se obrne trapist zopet k caWcl in jo vpraša: — Želi morda moja carica, da o8' daljujem svojo povest? Bojim se, d8 moja preteklost ne zanima Vaše*!* Veličansctva! To je samo enostavna in navadn» človeška usoda! . Gotovo ni človeka, ki bi nioge' pripovedovati iz svojega lastneg8 življenja slično preteklost. — Pripovedujte dalje 1 — odvr»e carica. — Vaša povest me zelo z» nima. t¡ Vi znate izvrstno pripovedovat, — kakor na pr. oni duhoviti Fr8n cozi, katerih dela najcajšc čitam- (Nadaljevanje)