8TEMA MESECA 30AKTUALNO 6VELIKI INTERVJU DEMOGRAFSKE MATEJ ORAŽEM, ŠPORTNI MATEJ PRIMOŽIČ, VODJA OBMOČNE SPREMEMBE DIREKTOR NK DOMŽALE IZPOSTAVE JSKD DOMŽALE gl asilo občine do m žale 27. januar 2017 | letnik lvii | številka 1 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html 27. pustnikarneval na Viru Povabilo k udeležbi Pustna sekcija Striček z Vira pri Dom­žalah bo v letu 2017 organizirala že 27. tradicionalni pustni karneval. Z dobrim in vestnim delom so postali znani po vsej Sloveniji in tudi medijsko prepo­znavni prireditelji. Tudi v letošnjem letu se nam obeta pestro pustno doga­janje z bogatim programom, ki bo Vir spremenil v pravo pustno deželo. S po­vabilom k sodelovanju želijo nedeljski karneval razširiti in obogatiti z domači­mi, okoliškimi in gostujočimi maskami. Vabljeni v svet norčij, smeha in zabave! Prijavite svojo masko na njihovi spletni strani w ww.stricek.si in sku­paj z njimi očarajte obiskovalce ne­deljskega velikega karnevala. Že sama izdelava maske je lahko zelo zabavna. Člani pustne sekcije vam z veseljem priskočijo na pomoč ali pa vam ponu­dijo že narejen kostum ali masko. › 3 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 24. februarja 2017. Foto: Freepik.com Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 9. februarja 2017, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, pod-pis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur od­ date v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com Kakšna starost čaka današnjo domžalsko mladino? Starši, ne spreglejte! Razpis skupnega javnega vpisa no­ vincev v Javna vzgojnovarstvena V Domžalah imamo danes, v primerjavi s celotno Slovenijo, sicer mlado prebivalstvo, a že čez 30 zavoda Vrtec Urša in Vrtec Domža­ le za šolsko leto 2017/2018. › 18 let bo slika precej drugačna. Struktura naše družbe se spreminja, nismo vsako leto mlajši, je pa vsako leto manj delovno aktivnih, ki 'skrbi­jo' za tiste, ki so si svojo pokojnino že prislužili. Seveda za to nismo sami krivi, razlog je jasen – kvaliteta bi­ le na zdravstveno oskrbo (da, res so čakalne vrste, a smo tudi druž­ba napredka, zato se danes ozdravi marsikaj, kar se v preteklosti ni), pa sodobne tehnologije, vse to, kar nam omogoča, da je naše življenje v veči­ni manj naporno, kot je bilo nekdaj. va je v tem, da se države in družba prepočasi odzivajo na demografske spremembe, ki zelo hitro vstopajo v naš življenjski prostor. »Včerajšnji čudeži so današnje običajnosti,« je dejal Nikola Tesla, in to je res, ko gle­damo na hiter razvoj, v katerem smo bodo težko verjeli, da so bile pokoj­nine njihovih starih staršev v odstot­kih precej višje, kot so njihove, če jim tega ne bomo ustrezno razložili. V tokratni temi meseca v Slamniku se bomo sprehodili skozi današnje demografsko stanje, preverili smo, vanja. Moramo si priznati, ne glede na to, da so v naši okolici socialno šibki, je naša kvaliteta bivanja višja kot nekoč. Osredotočimo se lahko Naša življenjska doba je vse daljša, to pa pomeni, da nekaj moramo delati prav in predvsem drugače. Težava pa ni v tem, da mi živimo dlje, teža­ se znašli. Po drugi strani pa bodo jutri včerajšnje običajnosti lahko predstavljale čudeže, ko pomislimo na našo pokojnino. Današnji otroci kakšne so napovedi, kaj se na tem področju pripravlja na nacionalnem nivoju, predvsem pa smo strokovnja­ke povprašali, kako poskrbeti, da bo OBRAZI DOMŽAL PRETEKLOST OKOLJE naše življenje vredno človeka tudi ta­krat, ko bo današnja delovno aktivna generacija prišla do zaslužene pokoj­nine. Roko na srce, večina teh, ki so Klemen Svetelj, župnik Mačkova slamnikarska družina Vreme v letu 2016 danes na začetku ali sredini svoje de­lovne aktivnosti, ne verjame več, da jih bo pokojnina še pričakala. Zato je čas, da 'vzamemo stvari v svoje roke', kolikor je to pač mogoče. › 8 Odlikuje ga odprtost, rad dela z mla­dimi in ima izostren čut za sočloveka. Zanj je zaupanje sveta stvar. Pravi, da ni večje stvari, ki bi jo lahko prejel od nekoga, kot da mu drugi zaupa in ga s tem sprejeme kot vrednega, da je lah­ko del njegovega življenja. Pogovarjali smo se o njegovi vlogi v župniji, izzi­vih, s katerimi se srečuje, o tem, kaj lahko Domžalčani dobijo pri njemu in v župniji in kaj lahko dajo. V Domža­lah je že tri leta kot župnik ljudem na razpolago za pogovor, spoved, spre­mljanje ... › 13 V množici spominov na nekdanje sla­mnikarske Domžale preveč poudarja­mo velike tovarne slamnikov, ki so jih ob koncu 19. stoletja v Domžalah in deloma v Mengšu ustanavljali in gradili Tirolci iz vzhodnotirolske doline Defe­regentall. Pri tem nekako pozabljamo družine, ki so se v Domžalah, sicer na pretežno obrten način, ukvarjale s sla­mnikarstvom ter z njim, morda celo bolj kot Tirolci, zaznamovale tradicionalno domžalsko obrt. Mednje zagotovo spa­da družina Maček, ki vam jo predsta­vljamo v tokratnem Slamniku. › 22 Po predlanskem 'zdravem' letu smo v letu 2016 dobili nekoliko pestrejše leto, ki si ga bomo najbolj zapomni­li po koncu aprila, ko sta vse šokirala močno sneženje in snegolom. V veči­ni nižinskih postaj so bili vsi meseci nadpovprečno topli – z izjemo maja, oktobra in decembra, medtem ko je bil avgust popolnoma povprečen. Sneg je ležal vsega 14 dni in seveda smo spet imeli zelen božič. Padavin je malenkost primanjkovalo, saj smo v Domžalah pridelali približno 90 odstotkov dolgo­letnega povprečja. › 40 VPISI V JEZIKOVNE TE»AJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 / 721 69 13, 01 / 729 24 86 GSM: 041 / 317 444 dude@dude.si www.dude.si aktualno ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 24. februarja 2017. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 9. februarja 2017, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fo­tografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-na­slov: urednistvo.slamnik@gmail.com V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, konč­no odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredni­štvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu. Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 15. februarja 2017, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 14. februarja 2017 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. Za mlade po letih in mlade po srcih Čarobni december v Domžalah N e bomo se z besedami vračali v 1. Otroške želje za konec leta so na otroškem prejšnje leto, ker je čas, da gre­ silvestrovanju spustili mo naprej. Vseeno pa moramo z v zrak s pomočjo vami deliti nekaj fotografij iz pe-biorazgradljivih balonov. strega programa drugega dela Čarobnega (Vido Repanšek) decembra, ki povedo več kot tisoč besed. 2. Božiček v Češminovem parku je otroke prvič nagovoril s strehe. (Vido Repanšek) 3. Rock večer je pripadel Big Foot Mami, ki je dobesedno ogrela in napolnila prireditveni šotor pri tržnem prostoru. (Andraž Gregorič) 4. Okrogli muzikantje so zbrane v prireditvenem šotoru zabavali na najdaljšo noč v letu. 5. Tanja Žagar je navdušila in zažigala na Božični petkovi 1 pumpi. (Vido Repanšek) Spominska slovesnost v Rudniku Njihov spomin bomo najbolj ohranili tako, da bomo spoštovali to, za kar so se oni borili in padli. V knjigi Pomniki revolucionarnega svobodo ter mir izbojevale borke in bor­delavskega gibanja in narodnoosvobo­ ci med drugo svetovno vojno in zatem dilnega boja v domžalski občini lahko smo si svobodo izbojevali še leta 1990. preberemo, da je na območju nekdanje Poudaril je, da je danes naša naloga, da občine in širše pozimi 1944/45 poteka­ spoštujemo njihov boj in ohranimo, kar la nemško domobranska fenziva. »Še so nam borke in borci plačali s krvjo pred koncem ofenzive je sklical sekretar V nadaljevanju je posebej poudaril OK KPS Kamnik Edvard Peternel - Tinko pomen miru: »Mir je naša želja in vsak funkcionarje, ki so se med boji premi­ dan moramo narediti nekaj zanj. Zanj kali z enotami, v Rudnik pri Radomljah, se moramo truditi in si prizadevati ves kjer naj bi se dogovorili o obnovi poli­ čas.« Spomnil je, kako se župani vsak tične dejavnosti. Toda 6. januarja 1945 dan s svojimi ekipami trudijo, da po­je verjetno zaradi izdaje neka nemška skrbijo za čim večjo varnost v naših kra­enota odkrila okrog 30 političnih delav­ jih – na vseh področjih, tudi s preven­cev v treh bunkerjih. Večina jih je v boju tivni ukrepi, ki jih izvajajo vsak dan ter padla, ujete funkcionarje pa so Nemci z njimi povečujejo varnost in ohranjajo ustrelili v Vrhovljah. mir ter zadovoljstvo. Z delovanjem ter s Pred obeležjem v Rudniku je v spo­ spodbujanjem društev in financiranjem min na dogodek 6. januarja 1945 vsa­ gradnje športnih ter drugih objektov za ko leto spominska slovesnost, ki jo iz­ prosti čas krepijo druženje občanov in menično pripravljata združenji bor­ gradijo zaupanje ter lojalnost. V novole­cev za vrednote NOB Domžale in Ka­ tni želji si je zaželel, da bi bila tako Ob­mnik. Letos, 7. januarja 2017 je bilo go­ čina Domžale kot sosednje občine re­stitelj Združenje za vrednote NOB Dom­ snični prostor zadovoljnih ljudi. žale, padlim pa so se poklonili prapor- Ob koncu je poudaril, da bomo spo­ščaki in člani častne enote Območnega min na padle žrtve 6. januarja 1945 naj­združenja slovenskih častnikov Domža­ bolj ohranili tako, da bomo spoštovali le. Med številnimi udeleženci na slove-Slavnostni govornik Toni Dragar, žu-našo državo po vojni in morda bi doča-to, za kar so se oni borili in padli. Vsem snosti so bili tudi župani občin Domža-pan Občine Domžale, se je po pozdravu kali leto 1990, in se veselili, ko bi po sto-prisotnim je zaželel lepo leto 2017, da le Toni Dragar, Kamnik Marjan Šarec in udeležencev vrnil v januar 1945, v zad-letnih naporih naš narod postal nacija, bo srečno, veselo, zdravo in mirno, Moravče Martin Rebolj, poslanca Držav-nje mesece vojne vihre na naših tleh, torej narod s svojo lastno državo. Pred-predvsem pa, da nikoli ne izgubimo nega zbora RS mag. Julijana Bizjak Mla-ki niso bili nič manj kruti in neizprosni vsem pa bi lahko živeli – uživali v vsak-upanja in zanosa, da nadaljujemo naš kar in Kamal Izidor Shaker, ter predse-kot prej, lahko bi celo rekli, da je kru-danjih malenkostih, preživljali čas z naj-boj – za svobodno domovino, za naš na­dnika združenj borcev za vrednote NOB tost prav v zadnjih vojnih izdihljajih bil dražjimi, sanjali in izpolnjevali svoje sa-rod, za mir in blagostanje. Kamnik Matevž Košir in Domžale Marija na vrhuncu. Spomnil je na vzrok dogod-nje. Vendar pa jim je bilo vse to onemo-V kulturnem programu, ki ga je po­Majhenič, ki je v pozdravnem nagovo-ka – izdajo, in poudaril: »Če ne bi prišlo gočeno in ne zaradi ‹poštenega boja› na vezovala Nataša Belle, so nastopili: Mo­ru obudila spomine na dogodke pred 72 do izdaje, bi prav morda preživeli teh za-fronti, če beseda pošteno sploh spada v ški pevski zbor Radomlje s pevovodjem leti ter posebej poudarila, da je bil tudi dnjih par mesecev in dočakali mir. Veseli-vojno, temveč zaradi izdaje nekega dru-Primožem Leskovcem, trobilni kvar­takrat na delu domači izdajalec, ki je li bi se skupaj z vsemi ostalimi, ki so ime-gega posameznika oziroma več posame-tet Godbe Domžale pod vodstvom Da­pomagal pri odkrivanju skrivališč. De-li to srečo, da so dočakali srečen dan, ko znikov, saj navsezadnje ne vemo točno, mjana Tomažina ter učenke in učen­jala je: »Padli so odšli na pragu svobode. se je morija na naših tleh končala. Lahko kaj je bilo.« Spomnil je, da danes, toliko ci Osnovne šole Preserje pri Radomljah Svoja življenja so žrtvovali za svobodno bi nadaljevali svoj boj v vojni in še zatem. let pozneje, živimo na naših tleh v miru, pod mentorstvom Toneta Brezarja. domovino, za nas, za boljši svet. Ne po-Lahko bi uživali v miru, saj so bili tudi oni za kar smo ter moramo biti srečni in ve-Vera Vojska zabimo jih. Zato kličem Smrt fašizmu!« zaslužni zanj. Lahko bi pomagali graditi seli ter ne smemo pozabiti, da so nam Foto: Vido Repanšek SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla­mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domža­le / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. 4 | slamnik štev i lk a 1 |januar 2017 |l e t n ik lv ii iz urada župana Mednarodno sodelovanje občin Danes se nam zdi popolnoma sa­moumevno, da imamo na držav­ni ravni institucije, ki se uk varja­jo z zunanjimi zadevami države in mednarodnim sodelovanjem. Ko pa govorimo o mednarodnem sodelovanju občin, pa so mnogi izjemno skeptični, če je to sploh potrebno in se sprašujejo, kaj nam to pozitivnega prinese. Naj za začetek omenim, da je naša občina mednarodno aktivna že dolga leta. Mednarodno sode­lovanje ne sega zgolj v čas pred vstopom v EU, ki je še pospešil sodelovanje znotraj unije, temveč dejansko že v čase pred nastan­kom samostojne RS. Že leta 1977 smo se pobratili s Koprivnico, nato pa po osamosvojitvi leta 1998 obudili sodelovanje. S Koprivnico imamo redne stike, podpisali smo tudi sporazum o sodelovanju in prijateljstvu, pobrateni pa so tako gasilci PGD Dom žale – mesto in DVD Koprivnica kot naši planinci PD Dom žale in PD Bilo Koprivnica. Leta 1982 smo se pobratili z Rüti v Švici in nato še 1994 z Euclidom, Ohio (ZDA). S Švico se trudimo ohranjati tesne stike, saj tam živi veliko Slovencev. In prav februar­ja se odpravljamo na obisk v Rüti, kjer bomo praznovali 40-letnico slovenskega društva Slovenija Rüti in 35-letnico uspešnega sode­lovanja društva z našo občino. Mednarodno sodelovanje z evropskima občinama je tako že dobro utrjeno in ga redno obnavljamo. Mnoge druge občine naše velikosti imajo veliko več pobratenih občin in mest, vendar pa mi vztrajamo na kvaliteti in ne na kvantiteti. V prihodnosti načrtujemo še bolj poglobljeno sodelovanje in nove projekte. Vsekakor je eden pomembnih dejavnikov sprememba, ki jo je prinesla zakonodaja EU. Pobra­tene občine se tako na podlagi mednarodnega sodelovanja in projektov lahko prijavijo na evropske razpise in črpajo evrop­ska sredstva, kar je vsekakor naš cilj. Prav tako pričakujemo, da se bo novoustanovljeni dom žalski TIC v prihodnosti povezal z na­šimi pobratenimi občinami in še bolj okrepil naše vezi ter pospešil turizem v naših krajih. Poslanstvo mednarodne­ga sodelovanja je predvsem izmenjava dobrih praks občin in dvosmerni prenos znanja. Naš cilj je odpirati meje naše občine navz ven, se modernizirati, a hkrati ohranjati tradicijo in tisto, kar nas dela unikatne. Namen ni zgolj spoznavati tujino, temveč tudi predstavljati Domžale v tujini – tako Občina Dom žale vsako leto financira predstavitev slamnikarst va na dnevih Kopriv­nice. Namen pobratenja je tudi povezovanje ljudi in spoznavanje tujih držav, mest, jezikov, zgodo­vine … V prihodnosti bi si tako želel, da bi resnično naše odnose še poglobili z uresničitvijo novih projektov.. Župan Toni Dragar S pomočjo novega občinskega dvigala prvič v županovi pisarni Invalidka Cvetka Štirn vsako leto pred novim letom obišče župana Tonija Dragarja. Zaradi arhitektonske ovire se je obisk storila tudi na področju preprečevanja po navadi zgodil kar v preddverju arhitektonskih ovir. V sklopu prenove glavnega vhoda v občinsko stavbo. To vhoda v občinsko stavbo smo lani je­leto pa se je Štirnova sama s pomočjo seni dokončali še umestitev dvigala, dvigala povzpela v 1. nadstropje in ki bo invalidom, starejšim in staršem se na kolesih pripeljala do županove z otroškimi vozički omogočilo dostop pisarne, kjer jo je župan toplo sprejel. v obe nadstropji stavbe Občine Domža-Cvetka Štirn je bila nad novim dviga-le in prostorov UE Domžale. Poleg tega lom in županovo pisarno več kot nav-smo tudi pred vhodom v občinsko stav­dušena. bo uredili klančino, ki omogoča lažji Občina Domžale je poleg naslova dostop. Enako prakso nadaljujemo pri najbolj zdrave občine, otrokom prija-drugih investicijah v občini.zne, športne, energetsko učinkovite ob-Urad županačine in podobno zdaj pomemben korak Foto: Vido Repanšek Štirideseti rojstni dan Slovenskega društva Slovenija Rüti v Švici 35-letnica uspešnega sodelovanja z Občino Domžale »Radi smo z vami in za tedanjo Ob­čino Domžale in Slovensko društvo Slovenija Rüti je bila sreča, da smo se spoznali, saj nas je v 35 letih, kolikor sodelujemo, povezalo nešteto prije­tnih in lepih dogodkov, ki so nam vsem dragi ter se jih radi spominjamo,« so besede, ki so bile največkrat izrečene ob skupnih srečanjih med občino in društvom Slovencev v Švici – SD Slo­venija Rüti. Po pesniško bi lahko re­kli, da smo previharili vse viharje ter kljub organizacijskim spremembam, menjavi vodstev občine – vsa leta ostali zvesti prijatelji, ki se vedno radi srečamo. Tako bo tudi v začetku februarja, ko bosta SD Slovenija Rüti in Občina Domžale v Švici skupaj pripravili slovesnost ob 40. rojstnem dnevu Slovenskega društva Sloveni­ Voščilo Našim prijateljem v Slovenskem dru­štvu Slovenija Ruti v Švici iskreno čestitamo ob 40. rojstnem dnevu. Ponosni smo na 35-letnico uspešnega sodelovanja z Občino Domžale, ki naj se nadaljuje.  Toni Dragar   župan Občine D omžale Pogled v zgodovino sodelovanja: Prapor, darilo Občine Domžale prijateljem v Švici, je na prvi skupni slovesnosti 4. septembra 1982 razvil predsednik Skupščine občine Domžale, Karel Kušar; tedanji predsednik SD Slovenija Rüti je bil Jože Lasič. ja Rüti in 35-letnici uspešnega sode-sodelovanju društva z učenci dopol-so njihove korenine v Sloveniji in da pa naj bo to z izdelki kulturne dedi­lovanja ter jo združili s slovesnostjo nilnih šol, in krepitev iskrenih vezi so nanjo ponosni ter ji tudi pripravlje-ščine na tradicionalnih prireditvah v ob slovenskem kulturnem prazniku. med posamezniki. Ob tem rada zapi-ni pomagati. To se je zlasti pokazalo Rütiju, ali z različnimi prireditvami, V vseh desetletjih niti naši rojaki v šem, da je sodelovanje, začeto pred 35 ob osamosvojitvi Slovenije, nepozab-kot so npr. materinski dan, spomin­Švici niti vsi, s katerimi so sodelova-leti, obrodilo obilo sadov, ki se ne ka-no pa je bilo tudi srečanje sorodnikov ska maša za domovino, tradicional­li v občini Domžale, niso pozabili na žejo le v prijateljskih stikih – prijetnih žrtev vojne za Slovenijo, ki so jih naši no novoletno srečanje, pa tudi špor­osnovne usmeritve, ki ostajajo še da-srečanjih v Švici vsake pet let, temveč prijatelji povabili v Švico. tne prireditve, saj so bili zelo dobri nes – povezava v Švici živečih Sloven-so naši rojaki vsa leta sodelovanja s Slovensko društvo Slovenija Rüti kegljači. Med skupnimi aktivnost­cev z domovino, skrb za učenje slo-svojim delom in tudi pomočjo svoji se tudi trudi, da na območju, kjer de-mi, ki so posebej zaznamovali naše venskega jezika, kar se najbolj kaže v domovini vedno znova potrjevali, da lujejo, predstavljajo našo Slovenijo, sodelovanje, pa ne smemo pozabiti na uspešno dolgoletno sodelovanje slovenske dopolnilne šole z Osnov­no šolo Domžale, prijetni pa so tudi spomini na srečanja z domžalskimi kegljači. Osrednja slovesnost ob obeh ju­bilejih bo v začetku februarja. Ude­ležila se je bo tudi delegacija Občine Domžale, ki je skupaj z društvom, ve­leposlaništvom RS v Švici in Uradom vlade Republike Slovenije za Sloven­ce v zamejstvu in po svetu tudi soor­ganizator osrednje prireditve ob slo­venskem kulturnem prazniku v Švici. Slovenskemu društvu Slovenija Rüti še enkrat iskrene čestitke ob 40. rojstnem dnevu, društvu in občini pa ob 35-letnici uspešnega dela iskrena želja: naj se uspešno sodelovanje na­daljuje. Vera VojskaFoto: Vido Repanšek ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 24. februarja 2017. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 9. fe­bruarja 2017, do 12. ure. iz urada župana Projekti in investicije za leto 2017 V decembru smo na zadnji občinski seji 2016 sprejeli proračun za naslednji dve leti, 2017 in 2018. S tem smo zagotovili sred­stva za različne projekte in investicije, ki jih bomo uresničili v letošnjem in naslednjem letu. Kot je dejal naš žu­pan Toni Dragar v velikem inter vjuju za Slamnik december 2016: »Idej za prihodnji dve leti je za pribli žno tri proračune.« Dokončanje investicij iz leta 2016 Leto 2016 si bomo nedvomno zapo­mnili zaradi začetka gradnje dveh ve­likih objektov in torej izpolnitve dveh velikih projektov, ki bosta prinesla pozitivne spremembe v dva naša kra­ja – Ihan in Studenec. V Ihanu bo ob podružnični šoli Ihan zrasel nov prizi­dek z javno knjižnico in zunanjim igri­ščem. Ihan bo tako pridobil knjižnico za vse občane, šolarjem pa se ne bo treba več voziti v Domžale. Prav tako pa bomo s tem rešili prostorsko stisko na OŠ Domžale. Drugi objekt raste na Studencu pri Krtini – dom krajanov in gasilski dom. Prostori bodo namenjeni vsem okoliškim društvom in PGD Stu­denec. Oba objekta bomo dokončali predvidoma jeseni 2017. V zadnjem decembrskem Slamniku smo pisali o investicijah, ki smo jih začeli v decembru: gradnja pešpoti ob Rači, urejanje poslovilnega objekta na Homcu in v Radomljah. Prvo inve­sticijo smo v tem času že zaključili in zdaj je našim občanom omogočen lep sprehod v naravi, ne le ob naši zele­ni osi regije, torej Kamniški Bistrici, temveč tudi ob potoku Rača. Tudi v prihodnosti nameravamo urediti peš­poti ob drugih potokih v naši občini in tako omogočiti občanom, da se redno rekreirajo v naravi, z jasno vizijo, da bomo tudi v prihodnosti najbolj zdra­va občina v Sloveniji. Obnova poslovilnega objekta v Homcu je v teku in računamo na do­končanje v marcu. Sledi druga faza, v kateri bomo izvedli še obnovo ostrešja. Na pokopališču v Radomljah so bila iz­vedena pripravljalna in zemeljska dela za potrebe izgradnje nove dostopne ceste, urejena pa je bila tudi meteorna kanalizacija za potrebe ceste. Dela se prilagajajo vremenskim razmeram, ki v tem trenutku onemogočajo nadaljnje delo zaradi zmrznjenosti tal. Predvi­deno je, da se z deli zaključi v marcu. Obnova poslovilnih objektov je v letu 2017 načrtovana tudi v Ihanu in Dobu. V lanskem letu se je tudi začela gradnja težko pričakovane telovadni­ce Srednje šole in gimnazije Domžale. Domžalskim dijakom tako ne bo več treba hoditi po okoliških dvoranah in fitnesih, temveč bodo imeli telovadbo v lastni dvorani. Telovadnica bo slav­nostno odprta aprila ob občinskem prazniku. Mlinarska brv Čeprav ste morda poznavalec vseh krajevnih imen pri nas, vam je ta vse­kakor neznan. Brv med Homcem in Radomljami prek Kamniške Bistrice, ki jo bomo prenovili oziroma ponovno zgradili, je namreč dobila novo ime – Mlinarska brv. Ime smo zbrali zaradi dolgoletne tradicije mlinarstva ne le v Radomljah, temveč po več krajih naše občine. Samo na ‹radomeljski› Mlinšči­ci je v preteklosti mlelo kar pet mlinov, danes pa deluje le še Kraljev mlin. Projektna dokumentacija za novo brv je že zaključena in v marcu bomo predvidoma začeli z delom ter končali v sredini poletja. Zaradi dotrajanosti mo­ramo podreti staro brv in zgraditi novo. Cestni promet in infrastruktura ter urejanje vodovoda in kanalizacije Na Viru je bila lansko leto zaključena druga faza rekonstrukcije Bukovčeve ceste, prva faza pa že eno leto poprej. Letošnja sredstva so namenjena za pripravo projektne dokumentaci­je, saj v letu 2019 načrtujemo tretjo fazo, ki bo obsegala urejanje ceste, vodovoda in kanalizacije na sever­nem delu. Poleti bomo predvidoma začeli z rekonstrukcijo Koliške ceste na Viru, kjer bosta tudi obnovljena vodovod in kanalizacija. Vsi projekti, kjer poleg ceste urejamo tudi vodo­vod in kanalizacijo so realizirani v sodelovanju z JKP Prodnik. To zah­teva veliko koordinacije, sodelova­nja in tudi dogovarjanja, kar včasih podaljša termin realizacije projekta. Za letos je v Dobu načrtovana tudi obnova Gubčeve ceste po vodovodu, prav tako pa je v načrtu rekonstruk­cija mostu čez Mlinščico na Podrečju. Večfazno v nadaljnjih štirih letih je načrtovana tudi ureditev pločnika obŠaranovičevi cesti. Nedvomno eden največjih projek­tov na cestni infrastrukturi, ki ga na­črtujemo letos v naši občini, je rekon­strukcija ceste Dob - Češenik - Turn­še, izvedba projekta pa je odvisna od pridobitve zemljišč. Če bomo uspeli pridobiti zemljišča, bi z deli lahko za­čeli v poletnih mesecih. Na zahodnem vstopu v Domžale, pri AS Domžale in Petrolu, je neure­jeno križišče, ki že dalj časa potrebuje rekonstrukcijo. Ker se tukaj naša lo­kalna cesta pridruži regionalni cesti, za katero skrbi država, je izjemno težko načrtovati in uresničiti slednji projekt. Direkcija RS za infrastrukturo ima namreč omejena sredstva, ki jih namenja drugim cestam po Sloveniji. Naš cilj je, da bi letos uspeli s to po­trebno rekonstrukcijo, ki bi sprostila promet na tem odseku. Tudi na Krtini bomo letos uredili križišče med Spo­dnjo in Zgornjo Krtino ter regionalno državno cesto. Raziskava projekta je bila že izvedena v letu 2016, zato bomo predvidoma letos spomladi za­čeli z gradnjo. Ker gre za križišče lo­kalne in državne ceste, bo tudi tukaj projekt sofinanciran s strani države. Prav tako je v prihodnosti načrtova­na gradnja križišča pri Breza centru v Domžalah, vendar je tudi to podro­čje problematično, saj gre prav tako za državno cesto. V preteklosti je bil sicer načrtovan dostop z regionalne ceste, vendar je bilo zaradi visoke go­stote prometa to nemogoče izvesti. Po izgradnji avtoceste je na tej regionalni cesti promet upadel, in zato verjame­mo, da bi lahko projekt izpeljali še le­tos. Trenutni prometni režim pri Bre­za centru je resnično nefunkcionalen in povzroča probleme tako nakupo­valcem kot bližnjim stanovalcem. V prihodnjih letih so namenjena sredstva tudi za gradnjo krožišč v Domžalah. Trend zadnjih let je na­mreč izrazito izražen v podporo ron­dojev, vendar moramo poudariti, da krožišča niso vedno pravilna odloči­tev in zatorej je potrebna natančna analiza in premislek o posameznem krožišču. Slednje resda povečuje pretočnost prometa, vendar je zanj potrebno veliko več prostora, in v primeru, da zemlja ni občinska, je potrebno soglasje lastnikov oziroma odkup zemlje, kar pa zna biti proble­matično in trajati več let. Prav tako je na območju šolskih poti, za naše šo­larje veliko bolj varno semaforizirano krožišče, saj daje zelena luč otrokom večji občutek varnosti. Slednja križi­šča so postala napredna in zaznavajo gostoto prometa ter prihod avtomo­bilov, tako da tudi omogočajo večjo pretočnost kot v preteklosti. V letošnjem letu je načrtovana re­konstrukcija ceste z gradu Krumperk do avtoceste. Gre za dolg odsek ceste, tako da bo delo verjetno potekalo v več fazah skozi prihodnja leta. Letos nameravamo asfaltirati najnujnejše odseke. Prav tako je v tem letu načr­tovana gradnja kanalizacije in vodo­voda na Krumperški cesti, nato sledi asfaltiranje ceste. Že lani smo izdelali projekt, letos pa se bomo lotili rekonstrukcije Ope­karniške v Radomljah. Odsek, dolg slab kilometer, bomo prenovili v več etapah in letos začeli s severnim de­lom. Trenutno smo v fazi pridobiva­nja zemljišča, tako da pričakujemo, da bi z gradnjo lahko začeli poleti 2017. Naprej od Opekarniške proti se­veru imamo načrtovano tudi obnovo ceste Pod hribom, Hudo in obnovoceste Rova - Žiče. V letu 2016 je bil eden večjih dr­žavnih projektov pri nas obnova ce­ste Šentjakob - Domžale - Duplica, pri katerem smo aktivno sodelovali tudi mi. Tako smo obnovili vodovod in zgradili nov pločnik v Preserjah. V letu 2017 načrtujemo obnovo pločni­ka še na nasprotni (zahodni) strani. Načrtovana je tudi obnova ceste in vodovoda na zahodnem odseku Ket­tejeve ulice na Rodici, rekonstrukcija Jarčeve ceste na Rodici, obnova vodo­voda ter asfaltiranje na Brigadirski, Krožni in Industrijski ulici. V naših načrtih so še marsikatere druge ob­nove cest, vodovodov in kanalizacij. Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik 26. oktobra 2016 je v Domžalah po­tekala slovesnost, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Ra­zlog je bil zaključek večletnega pro­jekta nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Gre za enega največjih ekoloških projektov šestih občin lastnic, ki so z odličnim medsebojnim sodelovanjem izkaza­le svojo ozaveščenost in odgovoren odnos do socialnega in naravnega okolja. Skupna vrednost projekta nadgradnje je znašala 15,5 milijona evrov brez DDV, finančna sredstva za izvedbo pa so črpali iz kohezijske­ga sklada Evropske unije, sredstev Republike Slovenije in iz občinskih proračunov. Obstoječa infrastruktura CČN je v funkciji od leta 1981 in sprejemno območje je eno večjih v Sloveniji, saj CČN čisti komunalne in ostale odpa­dne vode z območja občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Trzin. V preteklih letih je CČN uspešno zagotavljala zahtevano kakovost čiščenja, ven­dar so novi predpisi zahtevali obve­zno uvedbo terciarnega čiščenja, to je čiščenja dušikovih in fosforjevih snovi, kar je moralo biti izvedeno najkasneje do 22. avgusta 2016. S tem razlogom so se občine investito­rice dogovorile za začetek skupnega projekta nadgradnje CČN, ki je bil vključen v krovni projekt Odvajanje in čiščenje na območju Domžale – Kamnik in je v izključni pristojnosti občin lastnic infrastrukture. Dne 17. junija 2014 je bila podpisana pogod­ba z izvajalci in projekt je tudi ope­rativno v fazi izvedbe po terminskem planu. Izvajalci za gradnjo in nadzor so bili izbrani z javnim razpisom v letu 2013. Projekt je bil zaključen in naša centralna čistilna naprava ustreza vsem zakonskim kriterijem, prispe­vala pa bo tudi k izboljšanju ekolo­škega stanja reke Kamniške Bistrice, s tem pa tudi k varovanju vodnih virov in ohranjanju podtalnice. Naša čistilna naprava je tako po zmoglji­vosti postala četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Republiki Sloveniji. Vendar so potrebna na­daljnja redna vlaganja v investicije in investicijsko vzdrževanje opreme ter infrastrukture, za kar smo v le­tošnjem proračunu namenili več kot 100 000 evrov. Protipoplavni ukrepi in upravljanje ter nadzor vodnih virov Že večkrat smo pisali o pomemb­nosti nadzorovanja naših voda in protipoplavnih ukrepih, ki jih izvaja naša občina. Poplave jeseni 2016 so povzročale veliko materialno škodo mnogim občinam po Sloveniji, pri nas pa so se naši preventivni ukrepi izkazali kot izjemno uspešni in na območjih, kjer je včasih poplavljajo, nismo imeli težav. Da bo tudi v pri­hodnosti tako, smo tudi v letošnjem in naslednjih letih namenili več sred­stev. Večinski delež je tako namenjen za investicijsko vzdrževanje in sana­cijsko vzdrževalna dela na območju Kamniške Bistrice. Izdelano je bilo podrobno poročilo glede sanacije pragov-jezov na Kamniški Bistrici na območju Vira in Domžal, kako popraviti uničeno infrastrukturo. S strani Direkcije za vode je bil projekt odobren in izdelana je bila projektna dokumentacija. V prihodnosti bomo nadaljevali s sodelovanjem s pristoj­nim ministrstvom oziroma Direkcijo za vode, Uradom za upravljanje z vo­dami kot absolutnim lastnikom voda v državi, in z rečno službo Hidroteh­nik, kot koncesionarjem za območje srednje Save. Urejanje centra mesta Zgodovina Domžal sicer res sega v obdobje obrti, vendar se je naše me­sto razvilo kot industrijsko mesto in zatorej je potrebno veliko dela ter ar­hitekturnega načrtovanja, če želimo naše glavno mesto občine preobra­ziti v očem prijazno evropsko mesto, hkrati pa ohraniti našo tradicijo. Lani smo tako obnovili fasado najlepše zgradbe pri nas – Kulturnega doma Franca Bernika, prenovili stopnišče pri ploščadi Vele, zgrajena pa je bila tudi plezalna stena na Garažni hiši P+R, ki je popestrila življenje v me­stu. Pred leti obnovljeni fasadi občin­ske stavbe in prenovljenemu vhodu, ki je prijazen invalidom in mamicam z otroškimi vozički, smo letos dodali še dvigalo ob občinski stavbi. Slednje tako omogoča obisk župana in dru­gih funkcionarjev vsem, ki prej ni bil mogoč. Za leto 2017 je načrtovana celovita ureditev ploščadi Vele, pravtako bomo obnovili vhod v Športno dvorano Domžale. Velik poseg v ce­stno infrastrukturo centra mesta se bo začel poleti 2017, ko bomo začeli z rekonstrukcijo Zupančičeve ulice. Zdravstveni dom Domžale v priho­dnosti načrtuje izgradnjo novega urgentnega centra.. Če bomo dosegli dogovor s prebivalci in lastniki sta­novanj v SPB, nameravamo korenito spremeniti Kolodvorsko cesto. Odsek med Ljubljansko cesto in Kolodvor­sko ulico bi preuredili po vzoru zaho­dnih evropskih mest s poudarkom na peš coni. Športni objekti in investicije V letu 2017 načrtujemo sanacijo atlet­ske steze in sanacijo drenaže na cen­tralnem nogometnem igrišču Špor­tnega parka Domžale. Načrtovana je tudi izgradnja športne ploščadi na Krtini že v letošnjem letu, prav tako pa bo igrišče za otroke tudi ob no­vem prizidku POŠ Ihan. Trudimo se, da bi primerno zemljišče našli tudiv Depali vasi, na Homcu in v Študi, in tako omogočili otrokom vseh kra­jev naše občine, da imajo varen krajza igranje. Že letos načrtujemo tudi izgradnjo kolesarskega poligona in parka za pse na Viru. Večji projekt načrtujemo v naslednjih letih, ko bomo preuredili dotrajano kopališče v Domžalah. Naša želja je, da bi po dobri praksi iz Kranja bazen upora­bljali vseh 12 mesecev – štiri mesece pokrit in osem odkrit. Šolstvo Poleg gradnje prizidka k podružnični šoli Ihan, ki že poteka, načrtujemo v letošnjem letu začetek gradnje širitveOŠ Preserje pri Radomljah. Za pro­jekt je namenjenih 1,3 milijona evrov. Gradnja naj bi se začela spomladi, nastali pa bodo štirje novi oddelki in kuhinja. Na Pelechovi cesti, ki pote­ka mimo šole, bomo letos tudi uredili pločnik, ki bo tako šolarjem omogo­čil varnejšo pot v šolo in domov. Prav tako je letos načrtovana energetskasanacija OŠ Venclja Perka in obnovatelovadnice na OŠ Dob. Zadnja leta smo pospešeno gradili vrtce in ob­navljali stare, saj je bil visok naravni prirast, in danes lahko rečemo, da je vrtčevska problematika v naši občini urejena. Otroci zdaj odraščajo in se selijo v šole, zatorej urejamo objekte, kjer se izvaja šolski pouk. Vendar je treba za prihodnost temeljito preu­čiti, kje in kdaj graditi. Demografske študije za našo občino namreč kaže­jo, da bo v prihodnosti manj otrok in več starostnikov. V nadaljnjih letih se bomo tako res srečali z napolnjenimi šolami, vendar se naj bi to postopo­ma umirilo, in če ne želimo praznih stavb v prihodnosti, ki se jih ne bo dalo preurediti v drugačne namene, potrebujemo poglobljen premislek in analizo, kaj in kam naprej. Inve­sticije, ki jih izvaja občina, tako res niso enostavna zadeva – v mislih ne smemo imeti zgolj leto 2017 in kaj po­trebujemo danes, temveč tudi našo skupno daljno prihodnost. Urad župana veliki intervju KULTURA JE MOJ NUJNI DEL ŽIVLJENJA MATEJ PRIMOŽIČ, VODJA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD DOMŽALE Matej Primožič, vedno nasmejani in energije polni mladenič srednjih let, sicer sociolog, od lanskega aprila vodi domžalsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, kjer je nasledil Pavla Pevca po njegovem odhodu v pokoj. Cveta Zalokar Foto: Špela Trškan F ebruar, ki je tudi mesec kul­ture, je pravi trenutek za po­govor o njegovem delu, ki je tesno povezano in preplete­no z ljubiteljsko kulturo, s številnimi društvi, skupinami in posamezniki. Z ljubiteljsko kulturo praviloma nihče ne služi, hkrati pa je nekaj, kar bogati kar sedem odstotkov Slo­vencev, ki se z njo ukvarjajo. Ti so pripravljeni svoj prosti čas žrtvovati za vaje, nastope v pevskem zboru, godbi, folklori, gledališki skupini in drugod. Pravijo, da jih to tudi fizično in mentalno krepi in zdravi. Kakšne so vaše pr ve izkušnje pri dosedanjem delu v novi službi, ki je tesno povezana z ljubiteljsko k ult uro? Malo v šali lahko rečem, da živim »'ameriški sen', saj se profesional­no ukvarjam s stvarjo, ki je bila do­slej moj hobi. Že od malega sem vpet v kulturno dogajanje, tako vokalno kot instrumentalno, nekaj malega tudi gledališko ... Pri vsem sem zelo uži­val, obenem pa dobil izkušnje, kako društva živijo in s kakšnimi problemi se srečujejo. Na razpis za vodjo skla­da sem se prijavil, ker sem dobro po­znal velik del ljubiteljske kulture, če­prav sem vedel, da obuvam velike če­vlje. Moj predhodnik, Pavel Pevec, je namreč zapustil velik in pomemben pečat v tem prostoru. Vesel pa sem, da me je takratni direktor sklada mag. Igor Tršar izbral med prijavljenimi; iz­postave znotraj JSKD delujejo na ravni države, sam JSKD pa spada neposre­dno pod ministrstvo za kulturo. Naša izpostava pokriva pet občin bivše domžalske občine; ob pripravi letnega poročila sem ugotovil, da deluje v ob­činah Trzin, Mengeš, Domžale, Luko­vica in Moravče kar 57 društev in več kot 90 sekcij. Za vso to množico ljubi­teljskih kulturnikov skrbim sam, kar je precej nesorazmerno z drugimi ob­ močji (za Kamnik in Komendo na pri­mer skrbita dva delavca sklada), a sem se tega zavedal že prej – pravzaprav to tudi ni bistveno. Čeprav poznam veči­no društev in njihovih predsednikov, pa me čaka izziv, da bolje spoznam tudi ostale dejavnosti: folklorno, li­kovno, gledališko … Poleg tega je po­membno sodelovanje z občinami, žu­pani, tako da lahko rečem, da smo ne­kakšni posredniki med vsemi nivoji. Kakšni so bili vaši prvi koraki v novi službi? Moje delo je namenjeno temu, da društvom pomagam, da sem vedno odprt za pomoč, ob različnih teža­vah, ob prireditvah, razpisih. Na za­četku mandata sem v Slamnikarskem muzeju pripravil srečanje vseh pred­stavnikov društev in pri tem osvežil svoje stike, se jim predstavil in seve­da tudi ponudil svojo pripravljenost za pomoč. Veliko stvari je med letom, ki nas zaposlujejo, od organizacije re­vij, srečanj na ravni izpostave, kjer se še vedno družijo in srečujejo skupine širšega območja, do posameznih pri­reditev. Tako se lahko bolje spozna­vamo, izmenjujemo izkušnje in ide­je, spremljamo delo drug drugega, se Pogrešam več solidarnosti med samimi društvi, predvsem, da bi obiskovali prireditve in dogodke drug drugega. S tem se bolj podpiramo med seboj in hkrati širimo naše poslanstvo. spodbujamo. Pogrešam pa več soli­darnosti med samimi društvi, pred­vsem, da bi obiskovali prireditve in dogodke drug drugega. S tem se bolj podpiramo med seboj in hkrati širi­mo naše poslanstvo. Organiziranost ljubiteljske kulturese je ohranila tudi v novi državi, na srečo. Slovenija je glede ljubiteljske kulture, mreže društev po vseh regijah in ob­činah posebna, dejavnost sklada, ki vse to povezuje, pa je nasploh unika­tna in specifična. Dobro je bilo, da se je vse to ohranilo, da je država to pra­vočasno zaščitila in spoznala kot ne­kaj, kar je vredno financirati in raz­vijati. Sklad tako deluje povezoval­no in pomaga društvom pri njihovem delu. Da je stvar dobro urejena, doka­zuje dejstvo, da se razvijata in pove­čujeta število društev in raznolikost dejavnosti. Katere so glavne značilnosti dela v ljubiteljskih kulturnih društvih? Zavedati se moramo, da člani deluje­jo neprofesionalno, za svoj hobi, v to vlagajo veliko svojega prostega časa, energije, tudi lastnih sredstev: pri­spevajo za prevoze, obleke, različ­ne rekvizite. Marsikaj morajo žrtvo­vati, društva nikoli ne dobijo denarja za vse svoje potrebe. Zelo se je treba znajti, saj so se v času krize sredstva za delovanje društev precej zmanj­šala. Večinoma so se v društvih zna­li prilagoditi. Sicer za svoje delo dru­štva kandidirajo na občinskih razpi­sih ter svoje delo prilagajajo pogojem in zmožnostim. Kateri problem trenutno najboljzaznamuje domžalska kulturna društ va? Občina Domžale je specifična glede razpisa in društva me opozarjajo, da si želijo več vpetosti in večjo vlogo pri določanju kriterijev, na osnovi ka­terih se delijo sredstva. Razpis prav­kar poteka, prejete vloge potem ob­deluje posebna komisija v oddelku za družbene dejavnosti. Društva oce­njujejo, da imajo pri tem tisti, ki od­ločajo, premalo vpogleda v dejansko stanje in aktivnosti v praksi, da gre za preskromno poznavanje njihove­ga dela, konkretnih projektov, pred­stav, dogodkov, ki se jih ne spremlja med letom. Tako ni pravega vsebin­skega spremljanja dela, pač pa preve­lik poudarek na birokratskih pravilih in statistikah, čeprav so kriteriji sicer korektni. A se ob tem premalo upo­števa dejansko stanje, obseg dela po­sameznega društva, ki se spreminja, napredovanja posameznih skupin … V preteklosti so to delo opravljali zno­traj Zveze kulturnih društev, kjer so precej bolje poznali situacijo na tere­nu. Prepričan sem, da imam sam kot vodja izpostave najboljši vpogled v si­tuacijo v društvih in bi zato želel so­delovati pri delu in razporejanju sred­stev kot svetovalec in usmerjevalec. Kakšna je vpetost mlajše generacijev delovanje kulturnih društev? Izjemno pestra je aktivnost po osnov­nih šolah, dobro delujejo pevski zbo­ri, folklorne skupine, gledališke sku-pine. Ostale dejavnosti so različno za­stopane. V samih društvih so mladi vključeni predvsem v instrumentalno in vokalno dejavnost. Tu so vidne po­vezave z glasbeno šolo. Več pozorno­sti bi želel tudi sam posvetiti mladim v nekem vmesnem starostnem obdo­bju, med srednjo šolo in vstopom v le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 7 veliki intervju Društva ocenjujejo, da imajo pri tem tisti, ki odločajo, premalo vpogleda v dejansko stanje in aktivnosti v praksi, da gre za preskromno poznavanje njihovega dela, konkretnih projektov, predstav, dogodkov, ki se jih ne spremlja med letom. Tako ni pravega vsebinskega spremljanja dela, pač pa prevelik poudarek na birokratskih pravilih in statistikah, čeprav so kriteriji sicer korektni. Godbenik ste že od zgodnjih otroških let … Res je, h godbi sem prišel z dvanaj­stimi leti, leta 1989. Najprej kot kla­rinetist, potem sem zgrabil možnost, da bi igral saksofon in dirigenti so mi kmalu dajali večje izzive in vloge. Godba je kot moja druga družina, eno mandatno obdobje sem bil tudi pred­sednik, zdaj sem tajnik, kolikor se da, pomagam novi predsednici. Še vedno hodim na vaje, če le čas dopušča, rad pa tudi nastopam. Kaj pa petje? S tem sem začel bolj intenzivno ko­nec srednje šole, mladi smo se pove­zali v mešani zbor Svežina, ki je delo­val v Radomljah in žal več ne obstaja. Nadaljeval sem v kamniškem zboru Cantemus, kjer sem veliko pridobil in se vokalno izpopolnil pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Postali smo eden boljših slovenskih zborov, osva­jali prva mesta in številna prizna­nja. Ob tem so me kot pevca opazi­li tudi drugi in dobil sem veliko pova­bil. Tako sem prepeval v Komornem zboru RTV, Vokalni skupini Ecce, ob­časno sem pomagal v mnogih zased­bah. Seveda ne smem pozabiti klape Mali grad, v kateri sem prepeval šest let. Pred nekaj leti sem moral naredi­ti nekaj rezov, ker je bilo vsega preveč, Z ljubiteljsko kulturo se v Sloveniji aktivno ukvarja 107.000 odraslih, ki letno pripravijo 25.000 dogodkov, obišče pa jih okoli štiri milijone obiskovalcev. Po­ustvarja še okoli 40.000 otrok in mladih. Starejši s tem osmislijo svoje bivanje, mladim pa se tako odpira neobremenjen ustvarjalni prostor. Ljubiteljska kultura je doma povsod po Sloveniji, ima pa različne pogoje za rast in razvoj. Veliko je odvisno od posluha lokalnih skupnosti. Javna sredstva za te namene žal v zadnjih letih upadajo, čeravno je vložek glede na obsežno produkcijo, visok obisk, kakovost in dostopnost minimalen. Vplive kulturnega delovanja skozi ljubiteljsko kulturo lahko občutimo vsepovsod, od socialnih procesov, družbenega povezovanja, izobraževanja, dostopnosti kulturnih do­brin, vzgoje občinstev, tudi večjega zdravja in zadovoljstva udeležencev. Velikokrat se o ljubiteljski kulturi govori slabšalno, predvsem zaradi nepozna­vanja področja in ignoriranja medijev, malo pa tudi zaradi skromnosti samih lju­biteljev, ki prešibko promovirajo svoje delovanje. Kakovost na nekaterih podro­čjih (zborovstvo, orkestri) je na najvišji evropski ravni, a to bolj opažajo in cenijo drugi. Prihodnost ljubiteljske kulture je v ohranjanju posebnosti raznolikih kul­turnih identitet in iskanju novih izraznih možnosti, svežine in aktualnosti. odraslost, takrat se jih največ izgubi. Starši takrat nimajo več toliko vpliva, v OŠ še vztrajajo, vozijo na vaje, na­stope, potem pa pozabijo na poslan­stvo, kako mlade navdušiti tudi za nadaljevanje … Mladim je treba pred­staviti različne skupine, kje vse bi lahko delovali. Veliko moramo dela­ti na tem, jim prenesti in vzgajati vre­dnote, ki jih ima ljubiteljska kultura, ki ima tudi vlogo povezovanja, izo­braževanja, človeku pomaga pri rasti. Čeprav je težko konkurirati vsem so­dobnim interaktivnim in tehnološkim pripomočkom, je treba najti zanimive načine in se temu prilagoditi. Kako poteka vaše vsakodnevno delo? Takšno delo nima urnika, poteka tako rekoč ves dan in vse dneve. To je del paketa tega delovnega mesta. Veliko moram biti na razpolago, imeti čim boljši vpogled v delo društev. Zato moram pametno razporejati svoje ur­nike. Povabljen sem na vse dogodke in temu skušam slediti, tako kot moj predhodnik. Ohraniti pa želim tudi svojo lastno ljubiteljsko delo, ostajam godbenik, pevec … hkrati sem bil vpet v šest različnih glasbenih zasedb, tako da sem mo­ral racionalizirati svoje udejstvova­nje. Vmes sem izpilil vokalno tehniko, prepevam pa še priložnostno, skupaj s prijateljem v duetu in s kitaro, sam pa tudi kaj zaigram na saksofon. Po­jem še v Komornem zboru Dekor, kjer smo se zbrali izkušeni in zverzirani pevci iz vse države, delujemo projek­tno z različnimi zborovodji. Oblikuje­mo zahtevnejši program, delo temelji na samostojnosti, potem pa le skupaj uigramo vse skupaj. No, pojem tudi v kvartetu Grm, ki se pojavlja večinoma na pogrebih. Poznamo vas po duhovitih in pronicljivih uvodnikih v Modrihnovicah. Kako pa je sicer potekala vaša poklicna pot? Začela se je na Osnovni šoli Rodi­ca, kjer sem poučeval glasbo. Nekajčasa sem učil tudi na OŠ Dob in OŠ Trzin in kot učitelj neizmerno užival. Dobil sem veliko izjemnih izkušenj. Potem sem devet let delal v oglaše­valski agenciji IR Image v Kamniku, kot tržnik, vodja projektov in tudi kot novinar. Veliko sem bil na tere­nu, zelo rad pa tudi pišem, zato sem ohranil sodelovanje z njimi, poleg same vsebine na primer vodim tudiprojekt Šole teka, s katerim skupi­no tekačev pripravimo na Ljubljan­ski maraton. Tudi sami ste tekač? Da, redno tečem. Pol maraton (21 km) sem pretekel že 15-krat, 42 km pa še ne. Za treninge za to razdaljo še nisem našel dovolj časa, čeprav sem stva­ri v glavi že uredil. Sicer pa imam zelo razumevajočo partnerko in šestletno hčerko. Omenjam ju šele zdaj, a sta v resnici moja prva prioriteta. Res pa je, da sta mnogokrat žrtvi vseh mojih šte­vilnih hobijev in zahtevnih službenih pogojev dela, a zaenkrat še uspešno usklajujem z družinskim življenjem. Ker je partnerka v mladosti tudi sama plesala, pozna ljubiteljsko kulturo in ima veliko razumevanja in posluha za moje aktivnosti. Ko pa gre kaj čez rob in ne znam reči NE, takrat je ona tista, ki me opozori na moje meje in zmo­gljivosti. Kje zberete energ ijo za vse to pestro delo in življenje? S športom. Nujno, saj sem ugoto­vil, da če imaš dobro telesno kondi­cijo, si manj izpostavljen bolezni in lažje narediš več. Če imam le čas, po­tem že zjutraj odtečem nekaj kilome­trov. Tudi na dopustu sem najbolj sre­čen, če že navsezgodaj naredim svoj ritual s tekom, potem pa pride ostalo. Takšen dan je zame izpolnjen. Dru­žinska tradicija je pri nas tudi planin­stvo, v ta svet me je vpeljal in mi ga vcepil oče, ki še vedno večkrat na te­den opravi krajše in daljše ture in je kondicijsko glede na leta neverjeten. Tako so pač pri nas v krvi vzdržlji­vostni športi. Pozimi rad igram tudi badminton, tenisa in košarke pa ne utegnem več igrati. Letos vas čaka prijetno praznovanje okrogle obletnice. Kaj načrtujete? Da, se veselim, obenem me je gro­za, ker se zavedam, da tudi naši ge­neraciji ne prizanašajo leta … Sicer pa bom pripravil veliko dobrih žurov, saj sem rad med ljudmi, v dobri druž­bi. Ker imam veliko prijateljev z raz­ličnih področij, bo letošnji februar zelo pester. V maju vsako leto poteka teden ljubiteljske kulture. Kakšen je njegov pomen? Letos bomo ljubiteljski kulturniki pod okriljem JSKD to obeležili med 12. in 21. majem. Takrat sklad še posebej spodbuja in pomaga društvom, da se predstavijo in pripravijo čim več od­mevnih dogodkov. Prav gotovo bo tudi letos tako. Sicer pa bi želel izpo­staviti tudi nekaj ljubiteljskih dosež­kov, ki so bili zelo odmevni v lanskem letu. Eden prvih dogodkov, ki sem se jih udeležil kot koordinator, je bilo re­gijsko srečanje folklornih skupin na Bledu, kjer sta sodelovali dve skupini iz naše območne izpostave in ob tem sem začutil izjemen ponos. Nasploh sem folkloro malo slabše poznal, zdaj pa celo razmišljam, da bi se morda s partnerko začela ukvarjati s tem, tako bi združila prijetno s koristim. Sicer pa uživam, ko sam nastopam in tudi ko spremljam druge. Zame kot izva­jalca je bil eden vrhuncev otvoritveni koncert poletnega festivala Studenec v cerkvi na Krtini s Komornim zbo­rom Dekor. Kot godbenik sem bil ve­sel tudi obiska na prazničnem decem­brskem koncertu, ko nas je posluša­lo krepko čez 1000 poslušalcev. Hva­le vredno je tudi sodelovanje treh kul­turnih društev pri muzikalu Annie, saj so združili moči Mlin Radomlje, Ihan in Godba Domžale. Večinoma mladi ustvarjalci so pripravili res izje­men, kakovosten in odmeven projekt. Prava energija. Kdo je vplival na vašo glasbeno življenjsko pot? Kar se naše širše družine tiče, sem edini, ki se ukvarjam z glasbo in ljubi­teljsko kulturo. Mojih starejših bratov (eden je deset, drugi pa devet let sta­rejši) to ni preveč zanimalo, starša sta sicer pogosta spremljevalca kulturnih dogodkov, že od samega začetka ima­ta tudi koncertni abonma v kulturnem domu, vendar pa nikoli kaj več. Vsi imajo bolj veselje do posluha kot pa pravi posluh. Sem pa vsem zelo hva­ležen, da so moje delovanje tolerirali in spodbujali. Nenazadnje sem zara­di številnih aktivnosti dalj časa študi­ral. Ne zato, ker bi imel težave z uče­njem, ampak ker sem si postavil malo drugačne prioritete. Pri nas je bila si­cer precej stroga vzgoja, ker oče pri­haja iz družine s sedmimi otroki, a pri mojem podaljšanem študiju je bil za­čuda potrpežljiv. Pevsko je večina stri­cev kar dobro podkovanih, nihče pa ne igra instrumenta. Tako neke tra­dicije na glasbenem področju nismo imeli, zato sem si pravzaprav sam mo­ral zelo izostriti posluh, kar mi je do­bro uspelo. To je izjemno pomembno tako pri igranju kot pri petju. V začet­kih je bilo pomembno, da me je uči­telj klarineta Karel Leskovec usmeril v godbo, prav tako mi je pomagal pri igranju saksofona. Njegova vloga je bila pomembna še pri razširjanju ob­zorja pri zborovskem petju. Seveda pa imajo vpliv tudi druge okoliščine: do­bra družba, zanimanje, želja po na­predovanju, osebni rasti … Kaj vam pomeni kulturni praznik? Vsaka pozornost zelo koristi kultu­ri v najširšem smislu. Ni vedno dele­žna pravega zanimanja in to je vsaj v tem prazničnem obdobju malo druga­če. Mediji imajo pri tem veliko in žal precej negativno vlogo, ker dajejo po­zornost drugim, večinoma senzacio­nalističnim vsebinam. Sem kulturnik vsak dan, zato si za 8. februar ne po­stavljam nekih posebnih ciljev in obi­skov prireditev. Zame je pomembno živeti kulturo vsak dan. S kulturo si nepretrgoma polnim duševne 'bate­rije', če primerjam to s športom. To je moj nujni del življenja. . VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Sobota, 4. marec, ob 19.30 Slovenska filharmonija v Ljubljani S. Rahmaninov:  LITURGIJA SV. JANEZA ZLATOUSTA Zbor Slovenske filharmonije  Zborovodja: Vladimir Kranjčević Vstopnice: filharmonija.kupikarto.si Nedelja, 5. marec, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA  Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran Nedelja, 5. marec, ob 17.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana Rezervacije: blagajna@kd-domzale.si, 01 722 50 50 Sreda, 8 marec, ob 19.30 Opera HNK Zagreb J. Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb Odhod avtobusa s Homca ob 15.30. Prijave: gosticevi.dnevi@gmail.com, 051 319 675. Sobota, 18. marec, ob 19.30 SNG Opera in balet Ljubljana G. Puccini: MADAMA BUTTERFLY Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Vstopnice: opera.mojekarte.si, 01 24 15 959. Pokrovitelj Občina Domžale Informacije: 051 319 675 www.gosticevi­dnevi.net 8 | slamnik štev i lk a 1 | januar 2017 | l e t n ik lv ii KAKŠNA STAROST ČAKA DANAŠNJO DOMŽALSKO MLADINO V Domžalah imamo danes za dva odstotka manj starejših kot velja za celotno Slovenijo, imamo pa tudi, glede na slovensko povprečje, višji delež najmlajših do 14 let. Domžalsko prebivalstvo torej ni 'najstarejše' v državi, je pa dejstvo, da je naša mlada populacija tista, ki se bo čez nekaj deset let soočila z odločitvami, ki jih odločevalci sprejemajo danes. Pomembno vlogo bo odigrala tudi 'finančna kondicija' naše občine. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Freepik.com Č e so bili ljudje nekoč pri 50 in več letih že 'zgarani' od dela in življenja, danes ni več tako. Ne rečejo zaman, da so 50 nova 40., da so 60 nova 50. in 30 nova 20. Zaradi kvalitete biva­nja se je tudi naša produktivnost po­daljšala in pri letih, ko se danes lju­dje upokojujejo, imajo pred seboj še kar nekaj zavidljivih let življenja. Čas, ko bi si marsikdo še želel kaj postoriti, pa mu zaradi tega ali onega razloga sistem ne omogoča. Seveda, ko pa na drugi strani čakajo mladi brez službe in z željo po prvi priložnosti. Si pred­stavljate, da bi znal naš sistem učin­kovito združiti ti dve, na prvi pogled tako različni strukturi? Znanje in iz­kušnje na eni strani ter zagnanost in inovativnost na drugi strani! Skrb za starejše v domžalski občini danes Leta 2013 je domžalski Občinski svet sprejel poročilo o socialnem položaju mlade in starejše generacije v Občini Domžale. V poročilu ugotavljajo, da se prebivalstvo stara, to pa pomeni povečevanje potreb, povezanih s pro­blematiko starejših (institucionalno varstvo, pomoč na domu …). V ome­njenem poročilu med drugim ugota­vljajo, da se v delu proračuna Obči­ne Domžale zagotavljajo sredstva za financiranje programov in storitev za populacijo starejših občanov po naslednjih segmentih: pravica do družinskega pomočnika, pomoč dru-gotovo ne bomo imeli, zato bo, če se Optimističen scenarij rasti aktivnega vajeništvo. Znotraj le-te je naša drža-obraževalni sistem, ki bo lahko sproti žini na domu in stroški storitev v za-bomo zanašali le na državo, kvaliteta prebivalstva temelji na povečevanju va med svojimi prioritetami navedla odgovarjal tako na potrebe gospodar­vodih za odrasle. Ne glede na to, da bivanja vsekakor veliko nižja, kot bi si aktivnosti mladih, starejših in žensk, ki približevanje podjetjem s praktičnim stva kot družbe. občina zagotavlja sredstva za finan-želeli in zaslužili, glede na našo de-so do zdaj imele relativno nižje stopnje usposabljanjem ter popularizacijo ciranje teh programov, pa smo lahko lovno dobo. aktivnosti od celotnega povprečja. Ta poklicnega in strokovnega izobraže-Kako se soočiti z izzivi prepričani, da ob aktivnem staranju bi, ob pričakovanih demografskih pri-vanja. Še več, zavezali so se, da bodo starajoče se družbe? prebivalstva in hkratnem zmanjševa-Že leta 2060 bo tretjina tiskih, omogočal zgolj ohranjanje ob-v obdobju 2016–2021 poleg šolskega »Spremembe v demografski strukturi nju proračunskih sredstev za lokalne prebivalcev Domžal stoječega obsega delovne sile,« pravijo načina izvajanja izobraževalnih pro-se dogajajo že dlje časa, a jih nismo skupnosti s strani države nekoč tudi predstavljala starejšo na UMAR. Dodajajo še, da če je bila v gramov s področja srednjega poklic-identificirali kot področje, ki bi ga mo­naša občinska blagajna vsega tega ne generacijo preteklosti enoodstotna letna zaposli-nega izobraževanja ponovno uvedli rali jemati resno. Zato se tudi nismo so­bo vzdržala. Vsaj ne, glede na trende, Dejstvo je, da ne moremo natanko ve-očili s posledicami, ki so nas zdaj zate­ki se nam obetajo. deti, kaj se bo dogajalo v naslednjih kle v stanju, da morajo nujno reagirati 30 letih, lahko pa ustvarimo predvi-vsi odločujoči in odgovorni politični in V Domžalah imamo veliko devanja, temelječa na zdajšnjih de-zakonodajni akterji. Nezadržno hiter mladih, ampak … mografskih gibanjih, ki jih je pripravil razvoj tehnologije, najhitrejši v zadnjih V Domžalah nas je, po podatkih Sta-Urad Republike Slovenije za makroe-tridesetih letih, je dejstvo. Tehnologija tističnega urada Republike Slovenije, konomske analize in razvoj (UMAR). se je vedno razvijala po svoji logiki, ki na dan 1. 7. 2016 živelo 35.458 prebi-Ta tako predvideva več scenarijev, je neodvisna od družbenih sistemov,« valcev. Starejših od 100 let ta trenutek osnovni scenarij pa je tisti (glede na pravi državna sekretarka Marija v naši občini ni. Delež prebivalcev, projekcije prebivalstva EUROPOP2013, Pukl, ki vodi komisijo za pripravo starejših od 65 let, za je v Domžalah ki jih pripravlja Eurostat v sodelova-tvena rast, bi se ta v naslednjih letih tudi vajeniški način izobraževanja – v Strategije dolgožive družbe Slo­skoraj dva odstotka nižji kot velja za nju z nacionalnimi statističnimi ura-lahko ustavila in zatem celo postala sodelovanju z delodajalci in pristojni-venije do leta 2030. Ob tem dodaja, celotno Slovenijo (18,7 %), kar pome-di), da se v prihodnjih desetletjih sicer negativna. A to ne pomeni, da bi s tem mi zbornicami naj bi se pripravil va-da je povečevanje deleža starejših v ni, da je pri nas 16,3 % starejših od 65 število prebivalcev ne bo pomembno izkoreninili brezposelnost, saj ponud-jeniški model izvedbe izobraževanja strukturi prebivalstva dejstvo in iz­let. Po drugi strani pa je višji delež spremenilo, a leta 2060 bodo starejši ba na eni strani in povpraševanje na za določene poklice. »V Sloveniji se ziv, zmanjševanje delovno aktivnega najmlajših v starostni kategoriji od 0 predstavljali skoraj tretjino prebival-drugi strani nista skladna. Do 'lukenj kljub velikim potrebam na trgu dela le prebivalstva pa naša realnost. »Izzivi, do 14 let, ki jih je v Domžalah 17,2 %, v cev. To pa posledično pomembno vpli-v sistemu' bi prihajalo drugje. To pa je rahlo povečuje vpis v srednje poklicno izhajajoči iz rastočega dela starejših, Sloveniji pa le 14,9 %. Vsi vmes, staro-va na dejstvo, da se zmanjšuje delov-že vprašanje za druge strukture – reci-izobraževanje, kar sledi opisanim ten-zmanjševanja deleža delovno aktiv­stna struktura od 15 do 64 let, ki zaje-no sposobno prebivalstvo, da bo torej mo tiste, ki se 'odločajo', kateri kadri dencam v EU, saj se vse več mladih nega prebivalstva, prekarnosti dela, ma tudi delovno aktivno prebivalstvo, delovno aktivnih manj, kot jih potre-bodo na trgu čez nekaj let potrebni, da usmerja v doseganje kompetenc na neadekvatnih sistemov financiranja je na primerljivem nivoju, v Domžalah bujemo danes za polnjenje pokojnin-zadostijo povpraševanju. višjih ravneh,« pravijo na ministrstvu pokojninske, zdravstvene, socialne in 66 %, za Slovenijo pa velja podatek ske blagajne. »Zadostna ponudba de-za izobraževanje, znanost in šport. drugih blagajn, so veliki. Temu je tre­66,4 %. Podatki, ki jih je pripravil lovne sile je pomemben dejavnik ohra-V Sloveniji večji poudarek Nobene generacije niso bile priča ba dodati še slabo organizacijo javnih Statistični urad Republike Slovenije, njanja gospodarske rasti, kot pomemb-praktičnemu usposabljanju tako hitrim spremembam na tehnolo-sistemov, negospodarno ravnanje vod­veljajo na dan 1. julija 2016. ne osnove za blaginjo prebivalstva. Na Pomembnosti prilagajanja izobraže-škem področju kot današnja, naš sis-stev zavodov in korupcijo,« pravi dr- Iz teh podatkov lahko razberemo, podlagi scenarijev gibanja aktivnega valnega sistema, glede na potrebe tem izobraževanja je, bodimo iskreni, žavna sekretarka. Strategija dolgožive da gre za občino, ki ima mlado sta-prebivalstva smo ocenili, do kdaj bo še gospodarstva, se zavedajo tudi na pri-čisto preveč rigiden za spremembe, ki družbe obravnava ključna področja rostno strukturo, torej za vse tiste, ki mogoča rast zaposlenosti, preden bodo stojnem ministrstvu. Slovenija je na-so tukaj že danes. Potrebujemo spre-življenja, na katerih se bomo soočali pokojnine, kot jo poznamo danes, za-demografski pritiski omejili njeno rast. mreč pristopila k Evropski aliansi za menljiv, predvsem pa prilagodljiv iz-s posledicami demografskih spre-Ne smemo pa pozabiti še na ene značilnosti naše občino – delovne migracije. Bli­žina glavnega mesta, ki ustvari daleč največ delovnih mest v državi, terja davek tudi od naše občine. V tem primeru lahko upravičeno rečemo, da veliko ljudi hodi v naše mesto 'le spat', davke pa pustijo v Ljubljani in drugih okoliških mestih, ki dajejo 'kruh' in delovna mesta našim občanom. le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 9 s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i memb. To so trg dela, izobraževanje, sistemi socialne zaščite, vključenost v družbo, zdravje, bivalne razmere in mobilnost. »V strategiji so postavljeni štirje stebri, v katerih je največ pozor­nosti namenjeno vprašanjem zaposle­nosti, samostojnosti, varnemu življenju, vključenosti v družbo in vzpostavitvi okolja za aktivnost v vseh obdobjih ži­vljenja. Oblikovani so pomembni cilji, ki bodo zahtevali resen odnos vseh, od državnih organov, strokovnih institucij do vloge lokalnih skupnosti in vsakega državljana posebej. Smo v zelo resnem obdobju, ko se odločamo o tem, kako se bomo spopadli z izzivi starajoče se družbe in kako s četrto industrijsko re­volucijo, zato zavzeto iščemo rešitve in izhode iz zdajšnje situacije, in večino nam jih bo tudi uspelo oblikovati. Vse skupaj pa nam ne bo veliko pomagalo, če se ne bomo vsi vključili v to novo pa­radigmo in če ne bomo uspeli družbe­nih interesov postaviti pred parcialne in individualne,« dodaja Puklova. Družbeni interes je treba postaviti pred parcialne in osebne interese V omenjeni strategiji bodo navedene tudi številne predlagane rešitve in ukrepi, s katerimi bi bilo moč doseči zastavljene cilje, med njimi pa lahko navedemo belo knjigo za pokojnine (daljša prehodna obdobja za dvig upokojitvene starosti, izenačitev od­mer za moške in ženske, posebne spodbude na račun otrok v obliki viš­je odmere, določitev pomena drugega stebra, ki ga financirata delavec in delodajalec …), zdravstveno varstvo (optimiziran razvoj mreže javne zdra­vstvene službe z vidika dostopnosti in spreminjajočih se potreb prebivalstva, načrtovanje kadrovskih virov v zdra­vstvu glede na potrebe prebivalstva, krajšanje čakalnih dob, širitev pri­spevne osnove, izenačevanje bremen in zaostritev odgovornosti pri plače­vanju prispevkov za obvezno zdra­vstveno zavarovanje, celovit pristop k obvladovanju kroničnih bolezni, krepitev primarnega zdravstvenega varstva, krepitev duševnega zdravja, zagotovitev pravilne in varne upora­demografskim spremembam in pov­praševanju postala tedanji Mengeš, se nam bo bolj slabo pisalo. Dejstvo je, da je težko z danes na jutri razložiti, zakaj moramo ljudje 'po novem' delati do 65. leta starosti, če pa še našim staršem, babicam in ded­kom ni bilo treba. Kar tako na pamet? Nikakor ne. Kot ugotavljamo, zdajšnji pokojninski sistem ne bo vzdržal hitro spreminjajoče se starostne strukture družbe, pokojnine danes delovno ak­tivnega prebivalstva bodo takrat veli­ko nižje (v odstotkih), kot so danes. V letu 1992 je povprečna neto pokojnina znašala 71 % povprečne neto plače, v letu 2002 66 %, v letu 2012 je ta delež padel na 57 %. Napisana pa je že nova Bela knjiga, ki daje jasne znake, da bo naša pokojnina še nižja, opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo je, da je vedno več starej­ših in vedno manj aktivnih. Če so še v 80. letih trije aktivni delali za enega upokojenca, danes dela manj kot 1,5 človeka za eno pokojnino. Seveda mo­ramo vedeti, da neto plača danes ni vse, kar prejmemo. Poleg te prejmemo še vsaj dodatek za prevoz in prehra­no. »Povedano enostavneje: če danes prejemamo 1000 evrov plače z dodatki, bomo jutri prejeli le še polovico tega. Prej, ko se bomo začeli zavedati, da država ne bo poskrbela za nas, temveč da moramo sami poskrbeti zase, lažje nam bo v prihodnje. Delu sredstev se moramo enostavno odpovedati danes za jutri oziroma bolje rečeno, da del sredstev investiramo danes za boljši jutri,« pravi neodvisna osebna fi­nančna svetovalka Nataša Kozlev­čar iz družbe Vezovišek in Partnerji. Kako je poskrbljeno za socialno ogrožene, starejše Domžalčane? Preverili smo še, s kakšnimi trendi na področju socialne ogroženosti starej­ših se danes srečujejo na Centru za socialno delo Domžale. »Ker se de­lež oseb, starejših od 65, povečuje, je sklepati, da se povečuje delež oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in tudi delež oseb, ki so vključeni v dolgotraj­no oskrbo na domu in v vse druge obli- Marija Pukl: »Demografija je področje, kjer ne smemo čakati, je kot razvoj tehnologije, ki bo šel svojo pot, zato se mu moramo prilagajati. Demografija je neodvisna stalnica, ki se ne ozira na nič. Potrebne ukrepe bomo kot družba lahko izpeljali samo v primeru, če bomo družbeni interes postavili pred parcialne in osebne interese. To je za razvoj naše družbe nujno.« be zdravil ter boljše dostopnosti ob hkratni stroškovni učinkovitosti na področju porabe zdravil, krepitev de­javnosti javnega zdravja, okrepitev preventivnih pristopov, ohranjanje zdravja delovno aktivne populacije …), dolgotrajna oskrba (boljša koordi­nacija zdravstvenih in socialnih sto­ritev, spodbujanje preventive, razvoj cenejših skupnostnih oblik obravna­ve, ki temeljijo na uporabi sodobnih tehnoloških rešitev, vključno z načr­tovanjem starosti prijaznega okolja in odpravljanjem grajenih ovir v okolju in na domu, ukrepi za izboljšanje ponudbe negovalnega kadra na trgu dela …). Naštetih je le nekaj predlogov. Na prihodnost se moramo pripraviti Priznati moramo, da v resnici nihče ne ve, kaj konkretno bo od nas zahte­ vala prihodnost, kakšni bodo trendi, sistem je dinamičen, zato se moramo prilagajati, predvsem pa se moramo na spremembe pripraviti. Situacijo bi lahko primerjali tudi z zgodovinskim trenutkom iz našega lokalnega okolja – gradnjo železnice skozi Domžale. Le-ta je bila prvotno namenjena Mengšu, kjer pa so se furmani uprli, saj je niso želeli sko­ zi kraj, zato so bile kot alternativa izbrane Domžale. Kaj se je zgodilo? Mengeš je zaspal, Domžale pa so postale najmočnejše obrtniško me­ sto, ki po razvoju še danes močno prednjači pred Mengšem. In če bo Slovenija na področju prilagajanja ke dolgotrajne oskrbe. Ravno zagota­vljanje dolgotrajne oskrbe in plačilo le-te pa predstavljata ogroženost za to populacijo. Na Centru za socialno delo Domžale ugotavljamo, da se je ta populacija izjemno prilagodila nižjim dohodkom. Večjo spremembo za nji­hovo materialno stanje je predstavlja­la ukinitev varstvenega dodatka v letu 2012, zaradi česar so začeli živeti še skromneje,« pravi direktorica Cen­tra za socialno Delo Domžale Anja Osojnik. Trend staranja prebivalstva, niž­je pokojnine in zmanjšanje članov v družinah so privedli do tega, da slabši materialni položaj starejših oseb po­veča finančne stiske pri družinskih članih in omeji skrb za starejšo osebo na ožji krog družinskih članov. Država sicer ponuja možnost zagotavljanja storitve oskrbe na domu, vendar ta storitev večkrat ne more v zadostni meri časovno nadomestiti odsotnosti družinskih članov, ki imajo delov­ne obveznosti, še opozarjajo na CSD. »Opažamo, da je zato vse več starej­ših oseb vključenih v institucionalno varstvo, pri čemer pa sami ne zmorejo vedno kriti stroškov plačila. Ob tem dolžnost doplačila pade na družinske člane, če pa tudi ti ne zmorejo sami do­plačati cene storitve v celoti, doplačilo do polne cene oskrbe prevzame občina. Domovi za starejše so polno zasede­ni, čakalne dobe vse daljše, ponudba storitve pomoči na domu in socialnega servisa, predvsem v urbanem okolju, pa povpraševanja večkrat ne dohite­ va,« pravi Osojnikova, ki izpostavlja tudi socialno ogroženost starejših z vidika nasilja nad njimi. Že čez nekaj dni spremembe na področju socialnih prejemkov Ob tem velja povedati, da že s 1. febru­arjem 2017 prihajajo pomembne spre­membe na tem področju, saj novela Za­kona o socialno varstvenih prejemkih ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne soci­alne pomoči v primeru, ko ima posa­meznik oziroma družina v lasti stano­vanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. »Pomembno vlogo imajo tudi posamezni projekti, kot so npr. večgeneracijski centri, ki bodo po­nujali različne preventivne programe, namenjene tudi starejšim. Namen pre­ventivnih programov je zagotavljanje dostopnosti in pluralizacija storitev, ki bodo za uporabnike brezplačne. Priča­kujemo, da bo v prihodnje sprememb, ki izboljšujejo položaj starejših oseb, še več,« dodaja Anja Osojnik. Zani­malo nas je tudi, ali se CSD Domžale danes lahko odzove za na vse socialne stiske v naši občini in če pričakujejo, da bo tudi v prihodnje tako. Kot pravi direktorica, se danes CSD odzove na vse stiske uporabnikov, s katerimi so seznanjeni, reševanje stisk v konkre­tnih situacijah pa je seveda odvisno od dejanskih in zakonskih možnosti, ki jih imajo. »Pričakujemo, da bo tudi v prihodnje center zmožen opravljati svo­jo temeljno nalogo in to je ravno pomoč osebam, kadar se znajdejo v stiski.« Finančna varnost mora biti naša prioriteta Starostna meja je vse višja, življenj­ska doba je vse daljša, obračajo se trendi, visoka je kvaliteta bivanja, viš­ja kot nekdaj. Ljudje dejansko delamo le polovico svojega življenja, če raču­namo, da postanemo delovno aktivni okoli 20. leta in nehamo pri 60. letih, živimo pa jih vsaj 80. Ali lahko v po­ lovici svojega življenja zaslužimo do­volj oziroma kako ta zaslužek obrniti tako, da bomo imeli finančno varno starost, če se seveda ne bomo vdali v usodo in se zadovoljili z minimal­nimi (pod)življenjskimi standardi? »Največ sredstev akumuliramo v dobi, ko se zaposlimo pa nekje do 55. leta. V tem obdobju moramo zaslužiti toli­ko, da lahko živimo s svojimi sredstvi, kupimo stanovanje/hišo, financira­mo otroke, po možnosti odplačujemo študentski kredit in hkrati varčujemo za starost. Po 55. letu energija začne upadati in človek ni več zmožen delati toliko kot prej. Časa za akumulacijo sredstev je torej približno 25 do 30 let. V tem času se ne smemo zadovolji s slabo plačano službo, ki ti ne bo prine­sla finančne varnosti. Razmisliti je tre­ba, kje bi lahko zaslužil dodaten evro,« pravi Nataša Kozlevčar. Najtežje se je postaviti na realna tla. Kot pravijo strokovnjaki, je treba razdelati, kaj posamezniku pomeni finančna varnost in se predvsem za­vedati, da bo naša pokojnina predsta­vljala le polovico tega, kar zaslužimo danes. A pozor, po priporočilih OECD je za pokojnino dovolj minimalno 70 % tistega, kar zaslužimo danes in mi­selnost 'bomo že' danes, ne bo olajša­la našega življenja jutri. »Če ti je 70 % dovolj, v tem primeru varčuj za 20 % vrzeli (približno 50 % boš predvidoma prejel iz 1. stebra, v katerega vplačuješ prispevke). To pomeni, da npr. 30 let daješ na stran 10 % svojih prihodkov. Če si želiš več, varčuj več. Ker imamo ljudje veliko ciljev in želja, je finančno varnost najlažje doseči tako, da to po­stane prioriteta. Najprej plačaj sebi za svojo varnost, šele nato vse ostalo. Živi tako, kot da teh 10 % dejansko nimaš.« 'Mi pokojnine ne bomo imeli' Težko si nekdo, ki ima danes 35 let, odplačuje stanovanjski kredit, vzdr­žuje otroka in vsak dan hodi v službo, predstavlja, kako bo, ko bo upokojen. Pogosto, ko se pogovarjamo z ljudmi tema meseca te starosti ali celo mlajšimi, odmah­nejo z roko in rečejo: »Mi pokojnine niti ne bomo imeli«. Takšno kot imajo danes, zagotovo ne, a to ni razlog, da ne bi sami poskrbeli za svojo finančno prihodnost. Na mestu je torej vpraša­nje, kdaj bi morali sami razmišljati o svoji pokojnini, govorimo o dostojnih, našega življenja vrednih prihodkih. Kot smo ugotovili, bo država težko po­skrbela za nas. »Vsak bi moral začeti razmišljati o varčevanju za prihodnost s prvo plačo. S prvo plačo se varčevanje tudi začne, saj plačamo prispevke, a ti prispevki žal ne bodo zadostovali, kot smo to bili vajeni pri naših dedkih in babicah. Iz prvega stebra bomo prejeli občutno manj in vsekakor ne dovolj za Struktura prebivalcev občine Domžale Starostna Število kategorija prebivalcev 0 do 14 let 6130 15 do 19 let 1766 20 do 29 let 4087 30 do 39 let 5117 40 do 49 let 5761 50 do 59 let 4703 60 do 64 let 2097 65 do 79 let 4349 80 do 99 let 1448 80 do 99 let 35458 dostojno življenje. Prej ko bomo začeli, lažje bomo dosegli cilj,« pravi strokov­njakinja. Kot primer nam je navedla varčevanje s ciljem mesečne rente 500 evrov za obdobje 25 let (v času upoko­jitve), ob predpostavki, da je povpreč­na realna obrestna mera v času varče­vanja 5 % in realna obrestna mera v času izplačevanja en odstotek. »Mlajšim je pravzaprav ta cilj re­lativno lahko doseči, medtem ko se s starostjo cilj oddaljuje. Pri 25 letih je potrebno za ta cilj na mesec varčevati 90 evrov, če začnemo pri 45 letih pa kar 327 evrov mesečno,« še dodajo v druž­bi Vezovišek. Da postajamo dolgoživa družba, ni slabo, ravno obratno, to so do­sežki naše civilizacije in razvoja. Na nas, današnji družbi, pa je, da se s tem zna soočiti in obrniti v pozitivne trende. V tem trenutku smo namreč na točki, ko je problematika že na pragu naših vrat, nam predstavlja iz­ziv, a rešitve so še vedno mogoče, še več, nujno potrebne. Potrebujemo le pametne odločevalce, ki bodo znali poskrbeti za družbo, ki bodo znali pogledati širše od svojih interesov in popeljati našo družbo v kvalitetno prihodnost. Do takrat pa, dragi bralci in bralke, ne pozabite, za vsak slučaj poskrbite zase!. novice Center za socialno delo informira vabi na Začetni tečaj biodinamike ki bo potekal v Domžalskem domu (Ljubljanska 58, Domžale) v soboto, 18. 2., 25. 2., 4. 3. 2017 (+ praktično delo) od 9. do 13. ure. Prijave in več informacij: andreja.videmsek@gmail.com, 051 204 436 (Andreja), 041 323 249 (Jože) www.ajda-domzale.si Vabljeni! Alpinistično in športno obarvana večera na Homcu Tone Škarja - Od Kamnika do Hi­malaje: Enajstega novembra smo v dvorani gasilskega doma na Homcu gostili alpinista, gorskega reševalca, dolgoletnega vodjo odprav v tuja gor­stva in legendo slovenskega gorni­štva Toneta Škarjo. Že ko sem z njim govoril po telefonu in ga povabil na Homec, kjer vsako jesen pripravimo predavanje na temo alpinizma v or­ganizaciji Kulturnega društva Jože Gostič Homec, sem začutil topel od­ziv in pripravljenost. Takoj je omenil našega pokojnega sokrajana MetodaHumarja iz Šmarce, s katerim sta bila v začetku alpinistične kariere nelo­čljivo povezana. Deset let sta bila soplezalca in skupna pot ju je vodila dobesedno od Kamnika do Himalaje. Tone nam je to pot predstavil s pred­vajanjem slik in zanimivim pripove­dovanjem o zanimivostih s poti, ki ga je vodila od domačih kamniških hribov, prek evropskih centralnih Alp do gora v nekdanji Sovjetski zve­zi na Kavkazu in najvišjih vrhov sve­ta v Himalaji. Pripovedoval nam je o stenah, vrhovih, ljudeh, številnih slovenskih alpinistih, ki so jim bile poti skupne, a so se žal za mnoge tudi tragično končale. skom, tudi na kozarček in prijetno s tega zanimivega tekmovanja, ka- V gore se je zaljubil že kot otrok, druženje z našim gostom. V pogovo-mor je potoval v spremstvu žene in ko je opazoval to izredno lepo ku-ru z njim smo izvedeli tudi marsika-drugih kolegov, s katerimi je zasto­liso Kamniških Alp. Tej ljubezni je tero podrobnost z odprav, povprašali pal slovenske barve. ostal zvest vse življenje. Kot mlade-smo ga o njegovem pogledu na neka-Matic ima v svoji zbirki uspehov nič je okušal stene v domačih hri-tere pretekle dogodke, ki so zaznamo-večkratni naslov državnega prva­bih, pozneje pa ga je pot vodila vse vali slovenski alpinizem, in mu zaže-ka v triatlonu, večkratni zmagova­do najvišjih vrhov sveta. Od leta 1968 leli še veliko let dobrega zdravja.lec odprtega avstrijskega državne­do 1978 je bil načelnik gorskih reše-Večer z ekstremnim športni-ga prvenstva, tri udeležbe na Iro­valcev v Kamniku, od leta 1979 pa do kom Maticem Romšakom – tri-nman SP na Havajih, štiri udeležbe 2014 je bil načelnik Komisije za od-atlonec in železni mož: Kulturno na Half Ironman SP, skupno 17 kon­prave v tuja gorstva pri Planinski društvo Jože Gostič Homec je 2. de-čanih ironmanov (3,8 km plavanja, zvezi Slovenije. V tem času je vodil cembra pripravilo še eno predavanje 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka) številne odprave slovenskih alpini-s športno potopisno tematiko. Ma-in 35 končanih polovičnih ironma­stov in bil zelo uspešen kot organiza-tic Romšak, triatlonec in vsestran-nov. Vseh teh uspehov ne bi bilo tor in vodja. Tone je s svojimi deja-ski športnik, se je prijazno odzval brez trdih treningov, ki so stalnica nji dokazal, da je naredil neponovlji-vabilu in nam predstavil svoj na-njegovega prostega časa. Vseeno pa vo delo v opusu slovenskega alpiniz-stop na svetovnem prvenstvu v Iro-najde tudi čas za petje v Prvem slo­ma. Za svoja izjemna alpinistična de-nman triatlonu na Havajih. V dvora-venskem moškem pevskem društvu janja je prejel številne nagrade in pri-ni gasilskega doma na Homcu smo Lira v Kamniku, ki mu je zvest že znanja. O svojih podvigih v gorah je odličnega športnika počastili z zelo dolga leta. napisal tudi več knjig. lepo udeležbo, Matic pa je poskrbel Po uradnem delu smo se skupaj v Po uradnem delu zanimivega pre-za lepo tekočo besedo ob projekciji prijetnem pogovoru zadržali še dol­davanja o njegovi poti od Kamnika do slik s poti po Havajih in spremljeval-go v večer ter zaželeli mnogo uspe-Himalaje so bili povabljeni vsi udele-nih dogodkov ob svetovnem prven-hov na njegovi športni in osebni poti. ženci, ki so do konca napolnili dvora-stvu Ironman. Ob zvokih havajske Marjan L oboda no in počastili legendo z lepim obi-glasbe smo doživeli delček vzdušja Foto: Toni Iglič Hvala vsem, ki ste pomagali v prazničnih dneh območno združenje rks dom­žale Praznični dnevi med božičem in novim letom, za nekatere pa kar ves december, ponujajo veliko pri­ložnosti za dobrodelnost, ki jo tudi sicer v drugih obdobjih ne manjka. Najprej so to obiski starejših krajanov in krajank, ki jih opravljajo prosto­voljci Rdečega križa, ki potrkajo na vrata njihovih domačij, često pa obi-ščejo tudi svoje člane in podpornike v domovih upokojencev. Tudi letos to­vrstnih obiskov, prijaznih besed, to­plih stiskov rok in najboljših želja za prijetne praznike in zdravo novo leto ni manjkalo. V prazničnih dneh pa je na območju, ki ga s svojim humani­tarnim poslanstvo pokriva Območno združenje Rdečega križa Domžale, potekalo še kar nekaj drugih dobro­delnih aktivnosti, za katere se želi OZ jeten, mladi so nato skrbno pripravi-za socialno ogrožene, ki so te dobri-RKS Domžale še posebej zahvaliti. li lepa darila za kar 70 otrok, ki so jih ne prejeli v času praznikov. V decem- Tako se je Otroška dramska sku-bili zelo veseli. Kot je zapisala Ajda bru p je dobrodelna akcija potekala pina Kulturnega društva Peče odlo-Lalić, se jim v društvu zdi pomemb-tudi v trgovskem centru Lidl Domža­čila, da da tudi letošnji predstavi Juri no, da znajo otroci sami poskrbeti za le, kjer so v decembru kupci darovali Muri v Afriki dobrodelno koto, kot so svoje vrstnike, tudi če se morajo zato hrano. Zato se Rdeči križ centru Lidl jo imele dosedanje predstave, ko so čemu odreči, in dodala: »Ko gledamo Domžale in darovalcem iskreno za­pomagali Dejanu za nove roke, Alja-generacijo otrok, ki kljub rosnim letom hvaljuje. žu, Karin in Evi pa za prepotrebne te-že več let odrašča z društvom in do-Verjemite, da so bili praznični rapije. Obiskovalce predstav so na-brodelnostjo, opažamo, da z dobrim dnevi prav zaradi omenjenih akcij za mreč prosili, naj s seboj na premiero zgledom lahko poskrbiš za lepši jutri.« socialno ogrožene otroke lepši. Ker prinesejo kakšno sladkarijo, igračo, Območno združenje RKS Domža-pa vemo, da so podobne akcije pote­oblačilo, šolsko potrebščino, ali pa le le se Kulturnemu društvu Peče iskre-kale tudi drugje, se iskreno zahvalju­lepo darilno vrečko, da bodo pripra-no zahvaljuje za njihovo dobrodel-jemo vsem, ki so kakorkoli pripomo­vili darila za otroke iz socialno šibkej-no akcijo, zahvala pa gre tudi družbi gli, da je bil letošnji december prije­ših družin, in jih v sodelovanju z Ob-Helios Domžale, kjer so v humanitar-tnejši za vse. Hvala. močnim združenjem Rdečega Križa ni akciji med zaposlenimi zbirali ra-Vera Vojska Domžale razdelili. Odziv je bil never-zno hrano, igrače, konzerve, oblačila Foto: Domzalec.si Novosti na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev Subvencija kosila S 1. 2. 2017 pripada subvencija kosi­la učencem, ki se redno šolajo in so prijavljeni na kosilo ter pri katerih povprečni mesečni dohodek na ose­bo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 36 % neto pov­prečne plače v Republiki Sloveniji. Tem učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila. Staršem učencev, ki so trenutno že upravi­čeni do subvencije kosila v višini 40 % ali 70 %, bodo šole za februar 2017 upoštevale novo 100 % višino subvencije in jim ni treba na novo vlagati vlog – to velja samo za tiste, ki imajo KU priznano na podlagi odločbe za OD ali DS, ne pa tudi za tiste, ki jo imajo na podlagi posebne vloge in odločbe za KU. Tem bo pra­vica priznana z novim šolskim letom oziroma, ko bodo po izteku veljavne odločbe vložili novo vlogo. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek S 1. 2. 2017 se na področju denar­ne socialne pomoči in varstvenega dodatka s spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih kot premoženje pri ugotavljanju upravi­čenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ne upošteva stanovanje ali hiša, v kateri oseba dejansko prebiva, ima prijavljeno stalno prebivališče in katere vre­dnost hkrati ne presega ali dosega višine 120.000 evrov. Omejitev dedovanja zapustniko­vega premoženja se bo po novem izvedla le v primeru, če se bo v za­puščinskem postopku ugotovilo, da je zapustnik užival pomoč v skla­du s predpisi o socialnem varstvu in je prejemal denarno socialno po­moč oziroma varstveni dodatek, ker je imel v lastni stanovanje ali hišo, v kateri je dejansko prebival in imel prijavljeno stalno prebivališče, kate­rega vrednost je presegala 120.000 evrov in ki si s tem stanovanjem pre­živetja začasno ni mogel zagotovi­ti zaradi okoliščin, na katere ni mo­gel vplivati. Omejitev dedovanja se v tem primeru izvede do višine vre­dnosti prejete denarne socialne po­moči ali varstvenega dodatka. Za­znamba prepovedi odtujitve in obre­menitve v korist RS se bo po novem v ZK vpisala v zgoraj omenjenem pri­meru, v katerem se bo ugotovilo še, da je samska oseba ali družina v za­dnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek preje­la več kot 18-krat in pod pogojem, da soglaša za vpisom zaznambe. Sprejete spremembe zakonoda­je tako črtajo institut zaznambe pre­povedi odtujitve in obremenitve na nepremičninah v lasti upravičen­ca do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Vrhovno so­dišče RS bo po uradni dolžnosti iz­brisalo vse zaznambe prepovedi od­tujitve in obremenitve nepremičnin v korist RS, ki temeljijo na odloč­bi centra za socialno delo o upravi­čenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, izda­ni po 1. 1. 2012. Pri vlogah, vloženih po 1. 1.2017, se bodo prepovedi od­tujitve in obremenitve nepremičnin vpisovale skladno z novimi zakon­skimi pogoji in se bodo le-te vpisa­le šele po preteku 18 mesecev po za­četku uporabe novega zakona tj. 18. mesecev od 1. 2. 2017. Omejitev dedovanja po Zako­nu o dedovanju po starem se ohra­ni za upravičence do denarne social-ne pomoči oziroma varstvenega do­datka, ki so bili do omenjenih pra­vic upravičeni v skladu z zakonski­mi določbami, veljavnimi do začet­ka uporabe novele zakona. Omejitev dedovanja se izvede v enakem obse­gu, kot ga določa trenutno veljavna zakonodaja, to je do višine: • 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapu­stnik prejel iz naslova prejemanja varstvenega dodatka • do višine prejete denarne pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih meseč­nih zneskov, nato pa zmanjšanje še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči, če je za­pustnik omenjeno pomoč preje­mal več kot 12 mesecev. Še vedno so polnoletni otroci dol­žni po svojih zmožnostih preživlja­ti svoje starše, če ti nimajo dovolj la­stnih sredstev za preživljanje in si jih ne morejo pridobiti na drug način. V postopkih ugotavljanja upravičeno­sti do varstvenega dodatka se bo to­rej znotraj centrov za socialno delo pri vsakem posameznem primeru to­rej ugotavljala preživninska zmožnost polnoletnih otrok. s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i Otroci in načrtovanje prihodnosti Komaj si je Zveza prijateljev mladine memben del programa vzgoje otrok in ški parlament prišli s konkretnejšimi Domžale malo oddahnila od vseh zelo mladostnikov za demokracijo. predlogi, mnenji in pobudami za od­dobro obiskanih prireditev in delav-Otroški parlament je nastal na rasle in odločevalce. nic v okviru veselega decembra, že je pobudo učencev, da bi lahko javno Tako naj bi se ob letošnji temi Otro­pred njo nova naloga, med otroki zelo spregovorili, predstavili svoja mne-ci in načrtovanje prihodnosti pogovar­priljubljen otroški parlament. Letos nje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so jali predvsem o naslednjih podtemah: poteka že 27., slovenski osnovnošolci pomembna v obdobju odraščanja v Kdo sem in kakšen človek želim posta­pa so si za vsebino letošnjega parla-okolju, kjer živijo, se šolajo ali pre-ti; prihodnost, vrednote in okolje. menta izbrali temo Otroci in načrtova-življajo prosti čas. Ob tem pričakuje-Vse naše šole omenjeno temo že dlje časa obravnavajo v različnih obli­kah sodelovanja osnovnošolcev, ob tem pa se otroci sami odločijo, na ka­kšen način bodo oblikovali mnenja, predloge in, pobude ter jih posredova­le na regijskem otroškem parlamentu. Dosedanje sodelovanje osnovnih šol je pokazalo, da znajo biti osnovnošol­ci pri obravnavi posamezne teme zelo inovativni, da pri mlajših ob pogovo­ru zasledimo veliko vsebinsko obli­kovanih plakatov, medtem ko starejši učenci svoja razmišljanja predstavlja­jo v literarnih gradivih, nemalokrat pa se poslužujejo tudi različnih anket, s katerimi ugotavljajo odnos učencev do obravnavane teme. Zelo zanimi­ve so tudi predstavitve posameznih osnovnih šol na regijskem parlamen­tu, saj smo zasledili že vse: od vsebin­skih plakatov, dramskih prizorčkov, kratkih filmov, ne redko pa svoja raz­ nje prihodnosti. Gostiteljica letošnje-jo pozornost tako šolskih kot lokal-mišljanja, letos na temo Otroci in na­ga otroškega parlamenta v organiza-nih oblasti ter vladnih in nevladnih črtovanje prihodnosti, zberejo in izda­ciji Zveze prijateljev mladine Domžale organizacij, ki morajo prisluhniti po-jo posebno publikacijo. Pri spodbuja­bo 3. februarja 2017 Osnovna šola budam mladih. nju otrok k izražanju lastnih mnenj so Mengeš. Temo so osnovnošolci izbra-V pripravah na letošnji šolski par-pomembna tudi sodelovanja mentor-li lani, spomnimo, da so tedaj obrav-lament so se že v septembru na po-jev, ki se jim ZPM Domžale za njihova navali temo Pasti mladostništva, na sameznih delavnicah zbrali men-prizadevanja iskreno zahvaljuje. državnem otroškem parlamentu, ki torji in koordinatorji z namenom, O razmišljanjih, predlogih in po­že vsa leta predstavlja obliko sodelo-da v okviru izbrane teme poskuša-budah mladih na temo Otroci in na­vanja otrok v družbenem dogajanju jo predlagati štiri podteme, enotne črtovanje prihodnosti boste več lahko ter pridobivanje vedenj o človekovih za vso Slovenijo, ki bodo omogoči-prebrali v naslednji številki. in državljanskih pravicah ter je po-le, da bodo učenci v nacionalni otro-Vera Vojska Biodinamično gibanje v Domžalah Biodinamika ni nekaj novega, temveč je že več kot 90 let prisotna in teme­ljito preizkušena metoda ekološkega kmetovanja po vsem svetu. Gre za me­todo, ki jo lahko prakticiramo na vrtu, njivi ali več sto hektarskem posestvu, kot to počno v tujini. Biodinamika je prva ekološka me­toda kmetovanja na svetu. Temelje tej metodi je podal dr. Rudolf Steiner na Kmetijskem tečaju v Koberwitzu leta 1924 na pobudo kmetov, ki so po ne­kaj letih uporabe modernih kemizira­nih pristopov opazili pomembne ne­gativne spremembe na svojih kmeti­jah. S tem načinom kmetovanja je mo­goče oživiti celo puščavo, kar je doka­zala iniciativa Sekem v Egiptu, ki je eden največjih biodinamičnih in sku­pnostnih projektov na svetu, in je pre­jemnik mnogih prestižnih nagrad, med katerimi je tudi alternativna no­belova nagrada leta 2003. V biodina­miki je bistveno dojemanje, da živa­li, rastline in človek predstavljajo ce­loto, na katero učinkuje celotno veso­lje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj kot razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in živo hra­no. Biodinamika kmetijo dojema kot celoto, saj se na njej prideluje hrana, v čim večji meri lastna semena za na­daljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem se ohranja naravno ravnovesje in ra­znovrstnost rastlin, s kompostom in z odinamičnimi preparati trajno oživlja tla ter ohranja plodnost zemlje. Najve­čji poudarek je na ohranjanju in spod­bujanju zdravja zemlje, ki je predpogoj za zdravje rastlin, živali in nas samih. Biodinamični kmetje, ki se poleg ekološke kontrole vključijo tudi v De-meter kontrolo, svoje pridelke in iz­delke označujejo z blagovno znam­ko Demeter. V Sloveniji imamo trenu­tno 35 Demeter kmetov, ki so poveza­ni v Združenje Demeter Slovenija, ki predstavlja skupino vseh Demeter li­cencirancev v Sloveniji, prideloval­se Osnovni šoli Dob najlepše zahvalili za sodelovanje, da nas je prijazno go­stila v svojih prostorih. Poleg krovnih organizacij Združenja Demeter Slovenija in Zveze biodinami­kov Slovenija v Sloveniji deluje 16 biodi­namičnih društev, med katerimi je Dru­štvo Ajda Domžale eno prvih ustano­vljenih tovrstnih društev, saj deluje že več kot 15 let. Društvo je skozi vsa leta zelo aktivno, njegovo članstvo danes že presega število 250 ter združuje vr­tičkarje, kmete in ostale zainteresirane. Glavno poslanstvo društva je širjenje ozaveščenosti ljudi o pomenu zdrave in energijsko polne hrane, ki nam jo prina­ša biološko-dinamična metoda pridela­ve, in spodbujanje večje prehranske sa­mooskrbe. Zato organiziramo različna predavanja in delavnice o biodinami­ki in sorodnih temah, ki so zelo dobro obiskana, saj so odprta tudi za širšo jav­nost, ne le za člane društva. V društvu je mnogo znanja o pridelavi zdrave hra­ne, ki je rezultat večletnih izkušenj upo­rabe biodinamičnih preparatov in po­znavanja zdravilnih zelišč ter pozorne­ga opazovanja naravnih procesov. Do­gnanja in izkušnje z veseljem posredu­jemo naprej, zato vsako leto organizira­mo začetni tečaj biodinamike, ki bo tudi letos potekal v Domžalskem domu z za­četkom v soboto, 18. februarja. Na teča­ju bomo spoznali glavna načela biodi­namike, pripravo in uporabo biodina­mičnih preparatov, principe uspešne­ga kolobarjenja, pripravo kompostnega kupa, pomen setvenega koledarja, upo­rabo rastlinskih pripravkov za zaščito in krepitev rastlin ter mnoge preverjene nasvete za uspešno vrtnarjenje. V prak­tičnem delu bomo izdelali homeopatski preparat za polže, pripravili kompostni kup in izdelali preparat po Mariji Thun. Ogledali si bomo tudi orodja in naprave za obdelavo zemlje in škropljenje. Pri­kazali bomo tudi obrezovanje, sajenje in cepljenje sadnega drevja, trte in jago­dičevja. Tečaj je primeren tako za vrtič­karje in kmete kot tudi za vse ostale za­interesirane. Vabljeni!  Andreja Videmšek cev, predelovalcev, trgovcev in stro­kovnjakov. Združenje Demeter Slo­venija vsako leto organizira več pre­davanj in seminarjev s poudarkom na priznanih predavateljih iz tujine. Pred nekaj meseci je v sodelovanju z Zvezo biodinamikov Slovenije organi­ziralo dvodnevni seminar z Jean-Mi­chel Florinom, vodjo sekcije za kme­tijstvo v Dornachu v Švici. Tokratni seminar na temo Biodinamični pre­parati: včeraj, danes in jutri je pote­kal prav v Občini Domžale, in sicer na Osnovni šoli Dob. Seminar je bil zelo razgiban, saj je bil sestavljen iz preda­vanj, dela po skupinah, praktičnega opazovanja rastlin in živali na bližnji Demeter kmetiji Pri Cajhnu, ter sku­pinskega branja Kmetijskega tečaja, temeljnega dela, ki ga je podal dr. Ru­dolf Steiner. Biodinamični prepara­ti so osnova biodinamičnega načina kmetovanja in vrtnarjenja, zato smo jih podrobno obravnavali v teoriji in praksi, razpravljali smo o njihovi pri­pravi, uporabi in pomenu. Seminar je bil zelo dobro obiskan, udeleženci so prišli iz različnih predelov Slovenije, zato je bila lokacija v osrednji Slove­niji zelo dobrodošla. Na tem mestu bi Sodelavci Župnijske Karitas Domžale so s svojim delovanjem usmerjeni k dobrim delom. Pomoč nudijo starej­šim, osamljenim in pomoči potreb­nim oziroma tistim, ki so se znašli v V Domu upokojencev Domžale mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore guština Klobučarja daroval ljubljan­ski nadškof in metropolit msgr. Sta­nislav Zore. Nadškof msgr. Stanislav Zore je v pridigi spomnil, da smo dan prej ob­ kakršnikoli stiski, bodisi v material­ni, socialni ali duhovni. Njihova skrb je namenjena tudi bolnim in osta­relim. Večkrat na leto obiščejo tudi oskrbovance v Domu upokojencev Domžale, kjer jim popestrijo dan s pogovorom ali dobrim delom, skupajz Župnijo Domžale pa tam organizira­jo tudi svete maše. 27. decembra 2016, so imeli oskr­bovanci v Domu upokojencev Dom­žale priložnost prisostvovati pri sve­ti maši, ki jo je ob somaševanju dom­žalskega župnika mag. Klemna Sve­telja in duhovnega pomočnika Av­ hajali praznik svetega Štefana in da nam ta praznik pove o tem, da je v ži­vljenju treba biti pripravljen na preiz­kušnjo: »Zakaj? Zato, ker je treba pri­čevati za evangelij. Pričevati za Jezu­sa Kristusa. Danes pa se oziramo na življenje svetega Janeza – apostola, ki so mu skupaj s bratom Jakobom rekli, da je sin groma.« Po besedah msrg. Zoreta je bil Janez ognjevitega zna­čaja. V njegovih pismih beremo o do­broti, ljubezni: »Janez je pravzaprav edini, ki piše o tem, da je Bog ljube­zen.« B esedilo in foto: Miha Ulčar Pomanjkanje raznolikih vadb za starejše V današnji poplavi različnih vadb, kjer nas vedno znova prepričujejo, da je prav ta prava, pa zagotovo manjka vadb vsaj na enem področju. Za pre­bivalce od 25 do 60 let je moč najti vsaj 100 različnih tipov vadb, kjer nekatere dobro služijo svojemu na­menu, nekatere malce manj, ampak izbira je zagotovo pestra in vsak lah­ko najde tip vadbe, ki mu ustreza in ga veseli. Če pogledamo programe za starej­še, je stvar ravno nasprotna. Običaj­no je na voljo en tip vadbe, ki naj bi zaobjemala vse, kar potrebujejo. Če­prav vemo, da bi morale biti vadbe še toliko bolj prilagojene, največkrat niso. Ne mislimo, da bi morale biti vadbe lažje, pač pa bi jih morali deli­ti na različna področja, da bi spodbu­jale v gibanje tako tiste, ki so bolj vi­talni, kot tudi tiste, ki imajo več zdra­vstvenih težav. Pri slednjih je lahko prisoten strah, zato je pomembno, da so programi prilagojeni, tako kot pri mlajši populaciji, kjer najdemo jogo in dvigovanje uteži, pilates in tek, skratka nekaj za vsakogar. Kakšna naj bo torej vadba v tem življenjskem obdobju? Luka Hren, diplomant kineziologije in sodela­vec v KinVitalu pravi: »Pomemb­ no je, da najdemo pravo ravnoves­je med tem, kar nas veseli, in kar po­trebujemo. Na eni strani mora biti do­volj vzdržljivostne aerobne vadbe, če­mur odlično služi nordijska hoja ali pa tudi navadna hoja, na drugi strani pa bolj usmerjene vadbe, predvsem za moč. Ravno na področju razvoja moči je verjetno največje pomanjkanje stro­kovno vodenih vadb, saj se jim večina zaradi strahu izogiba, čeprav gre za enega od najbolj varnih načinov vad­be. Ne smemo pa zanemarjati tudi ravnotežja in gibljivosti. Z vzdržljivo­stno vadbo bomo skrbeli predvsem za srčno-žilni sistem, z vadbo moči pa lahko zmanjšamo upadanje moči, ki je po navadi prisotno po 50. letu starosti, dobro služi tudi pri morebitni osteope­niji (zmanjšuje tudi tveganje za oste­oporozo) in je pogosto ključna pri od­pravljanju bolečin v sklepih in hrbtu.« O čem velja razmisliti? Najdite vadbo, ki vas bo veselila in boste v njej lahko vztrajali. Zavedajte se tudi, da imajo različne aktivnosti različne učinke na telo, tako da lahko rečemo, da ni vsaka telesna aktivnost tudi vadba za zdravje. Poleg aktivnosti, ki vas veselijo, najdite tudi tiste, ki vam bodo koristile pri odpravljanju zdra­vstvenih težav. Energetsko svetovanje za občane – Ensvet novice Lego poučni program v Domžalah Igrača Lego je legendarna igrača, ki jo je izumil Kjeld Kirk Kristiansen iz Dan­ske. Skozi kalvarijo svojega razvoja je doživel padce in spet vzpone. Verjetno si nikoli ni predstavljal, da bo večji od Ferrarija. Da, tako pač je, če verjameš v kvaliteto, delo in namen svoje vizije. jajo delavnice v Domžalah, Vodicah, Ljubljani in Kamniku. Kocka otrokom prebuja in odpre domišljijo. Je odlična metoda pridobi­vanja motivacije na področjih učenja. Je pomembna za razvoj v zgodnjem otroštvu, kot je kreativno raziskova- Zavod 1-2-3 verjame, da vse več lju­di želi spoznati pozitivnost kock Lego, ne samo kot vsakdanjo igračo, ampak tudi kot poučno igračo. Je možnost in priložnost, da se skozi kocko in po­stopke sestavljanja lahko veliko nau­čimo. Lego ima dve razširjeni veji. Ko­mercialno in poučno. Poučno se težje kupi v trgovini predvsem iz enega ra­zloga. Pomen kocke: Področje poučno, torej program LEGO Education je na­menjen izobraževanju. Postopkovno bolj problemskemu reševanju. Zato so za izvajanje potrebni pedagoški pri­stopi in razumevanje programov. Vsa­ka tematika služi določeni veji pri­dobivanja znanja in izkušenj. Zato je nujno potrebno strokovno znanje. Zavod 1-2-3 ima trenutno 16 uspo­sobljenih pedagoških sodelavcev, ki delujejo v osrednji Slovenji. Ustvar­jalci in tehniki prvo leto uspešno izva­nje, socialno-čustveni razvoj, razu­mevanje sveta, zgodnja matematika in znanost, jezik, računalništvo, pro­gramiranje in pismenost. Programi LEGO Education obsega­jo različne vsebine prilagojeni starosti otrok. Veliko je robotskega dela. Torej kocka posledično oživi in metoda dela je popolnoma poučna in zabavna. V Zavodu potekajo delavnice za otroke in odrasle. Izvajamo izobraže­vanja na področju programov LEGO Education in v svoje vrste vabimo vse, ki se radi igrate s kockami. POUČNO -KREATIVNO-ZABAVNO! Zavod 1-2-3, Center socialnih in rekre­ativnih aktivnosti: www.srce-me-povezuje.si/zavod1-2-3/ +386 70 295 617 zavod123.akcija@gmail.com Tim strokovnih sodel avcev Zavoda 1-2 -3 / programi L EGO Ed ucation in direktorica zavoda Mojca Grojzdek Energetska svetovalna pisarna Dom­žale deluje že 20 let. V tem času jo je obiskalo skoraj 3000 svetovancev. V tem času so bila izvedena tudi številna predavanja na osnovnih šolah in med­narodnih sejmih, sodelovanje v različ­nih TV oddajah na temo varčevanja z energijo in sanacije objektov, občine pa pisarno vključijo pri pripravi lokalnih energetskih konceptov in podobno. Ko se ozremo nazaj, je najbolj zani­mivo to, da se vprašanja svetovancev bistveno niso spremenila, se je pa v tem času večkrat spremenila zakono­daja (ZGO-1, PURES, TSG, odloki, pra­vilniki, izbrani so bili koncesionarji za dobavo energentov, ipd.). V današnjem zapisu bi rad izposta­vil le nekatera najbolj pogosta vpraša­nja in odgovore. Zakaj je toplotna izolacija zunanjih sten tako pomembna, koliko toplo­te se v povprečju izgubi, če so stene neizolirane? Pomembnost toplotne izolacije sten bi lahko grobo razdelili na dva različ­na, a med seboj zelo povezana sklopa. V prvem sklopu govorimo o različnih zaključnih zaščitnih slojih objektov. Lahko trdimo, da obod hiše potrebu­je zaščito, saj je nezaščitena površina osnovne konstrukcije z leti podvrže­na različnim, predvsem atmosferskim vplivom, kar v skrajnem primeru po­meni nastanek poškodb, za sanacijo katerih je treba veliko več sredstev in s tem nejevolje, kot pa pri izvedbi za­ščitnega ovoja oboda v teku same gra­dnje objekta. Pravilno vgrajeno stavb­no pohištvo in izveden zaključni sloj predstavljata dolgoletno zvočno, me­hansko in toplotno zaščito objekta. V drugem sklopu lahko omenimo vedno strožje zahteve po učinkoviti rabi energije in s tem dodatno zmanj­ševanje toplotnih izgub objektov. Pra­vilnik o učinkoviti rabe energije v stav­bah (PURES) in tehnična smernica za graditev (TSG) sta pred novo spremem­bo. Za izolacijo obodnih sten bo zahte­vano vsaj 18 cm toplotne izolacije. Če dodamo še dober prezračevalni sistem in sodobno regulacijo, se popolnoma približamo pasivni, v nekaterih prime­rih pa skoraj nič energijski gradnji. Ker je bilo največ objektov zgraje­nih v času med letoma 1960 in 1990, so le-ti potrebni prenove. Zidovi so zgrajeni iz polne ali votle opeke, v povprečju debeline 25 cm, pri starej­ših celo več, in klasičnega debelosloj­nega fasadnega ometa. Toplotna pre­hodnost takih objektov je med 0,90 do 1,50 W/m2K, kar pomeni tudi šest­krat večje toplotne izgube v primerja­vi z današnjimi zahtevami. Objekti, zgrajeni pred petnajstimi leti, v pov­prečju dosegajo vrednosti med 0,65 do 1,00 W/m2K. Toplotne izgube so odvisne tudi od načina gradnje, kakovosti izvedbe in vzdrževanja. Tako so za hiše, zgrajene do leta 1980, toplotne izgube skozi zu­nanji ovoj do 40 %, za objekt do leta 2000 pa do 35 %. Dobljene vrednosti temeljijo na ugotovitvah, da ja raba končne energije za ogrevanje približno 60 % in več. Z izvedbo vsaj 15 cm zuna­nje izolacije lahko ob zelo dobri izved­bi dosežemo tudi do 35 % prihranke. Kolikšna naj bo toplotna izolacija in njena debelina? Svetovanci ne sprašujejo samo po iz­vedi minimalnih ukrepov, ampak raz­mišljajo o debelejši toplotni izolaciji in s tem povezanih manjših toplotnih iz­gubah, rabi nizkotemperaturnih siste­mov ogrevanja (različne toplotne čr­palke, sistemi rekuperacije, spreje­mniki sončne energije, soproizvodnja, ipd.) in vgradnji boljšega stavbnega pohištva. Svoj delež mora dodati tudi država na področju spodbujanja in ugodnega kreditiranja pri izvajanju ukrepov, saj mnogi odnehajo ravno zaradi pomanj­kanja finančnih sredstev. Verjetno gre zasluga vse boljšemu informiranju in možnosti dostopa do različnih infor­macij prek spleta in javnih občil. Splošna ugotovitev je, da pri izbiri debelejše toplotne izolacije ni smisel­no varčevati, ti stroški so skoraj zane­marljivi. Če izvedba zadosti različnim razpisnim pogojem, torej vsaj mini­malnim zakonskim zahtevam, stran­ke lahko hitro povrnejo dodatno vlo­žena sredstva s pridobitvijo subven­cij (v Sloveniji je najbolj prepoznaven Eko Sklad). Denar, ki ga investitorji vložijo v toplotno izolacijo, je najučinkovitej­ši prihranek denarja za energijo. Zato ob pravilni vgradnji kateregakoli to­plotnoizolacijskega materiala na obod zgradbe ni posebnih opozoril. Toplotnoizolacijske materiale lah­ko na grobo razdelimo na anorganske, organske in naravne. Med anorganski­mi materiali sta najpogostejši kamena in steklena volna, med organskimi pa ekspandirani in ekstrudirani polisti­ren (stiropor) in penjeni poliuretan. Vedno bolj navzoči so naravni (celulo­za, lan, pluta, kokos, bombaž, trstika, ovčja volna, lesne plošče iz oblancev, konoplja, ipd.) materiali. Dober material je tisti, ki difuzijsko ne zapre stene, oziroma se kondenz ne nabira v konstrukciji, paziti pa je treba na navlaževanje. Tudi pravilno vgra­jen polistiren ne predstavlja posebnih težav, je sicer slabo paroneprepusten, slabše požarno varen in slabše zvočno izolativen, za vgradnjo pa je primeren, ko je odležan (proces krčenja). Velikokrat težave nastopijo pri na­nosu zaključnih slojev: paroneprepu­stni akrilni ali paroprepustni silikatni nanos. Ali je treba staro fasadno oblogo povsem odstraniti, kdaj pa se lahko toplotna izolacija namesti na obsto­ječo fasado? Pred obnovo je nujno treba pregleda­ti stanje stare fasade. Na več različnih mestih je treba vzorčno pregledati, ali so posamezne plasti še sprijete, ali pa se že luščijo oziroma omet odpada. Če je omet še dober, težav s polaganjem toplotne izolacije in izvedbe zaključ­nega sloja ne bi smelo biti. Pri izved­bi je treba paziti na izolacijo toplotnih mostov (robovi, okenske in vratne od­prtine). Stene pod nivojem tal morajo biti obvezno izolirane proti vlagi. Za izvedbo so možni vsi materiali, zaključni sloj je ponavadi tankoslojni. Fasade z veliko vsebnostjo cementa v maltah postanejo toge in rade razpo­kajo in odstopijo, zato se priporočajo dodatni premazi. Vse več investitorjev se vrača h kla­sičnemu nanosu materialov (pesek, apno), ki dopuščajo 'dihanje' stene. Apnenomavčni ometi niso primerni za vlažne konstrukcije, primernejši so apnenocementni ometi. Pri objektih, kjer omet odpada, ga je smiselno odstraniti. Za klasično gra­jene hiše je še najbolj primerna klasič­na fasada, saj stene ni najbolj priporo­čljivo povsem zapreti. Ročno ali stroj­no nanašanje ometa poteka v več fa­zah: podlaga za grobi omet, grobi in fini omet. Predavanja na te teme bodo v to­rek, 14. februarja 2017, ob 16.00 v sejni sobi Občine Domžale. mag. Ivan Kenda vodja ESP D omžale SPREMLJAJTE NAS TUDI NA FACEBOOKU gl asilo občine do m žale Za tiste, ki so lačni igre – slovenska kuharska reprezentanca izbira pet obetavnih talentov Slovenska kuharska reprezentanca, ki deluje znotraj Društva kuharjev in slaščičarjev (DKSS), v svoje vrste vabi pet novih obetavnih kuharskih repre­zentantov, ki bodo Slovenijo zastopali na prestižnih kuharskih tekmovanjih doma in v tujini. V kampanji, ki so jo poimenovali Si lačen igre in ki jo pri­pravljajo skupaj s partnerjem, podje­tjem Kotányi Slovenija, nagovarjajo vse, ki jim kuhanje predstavlja strast in bi se kot članski reprezentanti radi pridružili najboljšim med najboljšimi. Vsako novo leto običajno neizogib­no prinaša tudi spremembe in novo­sti. In z novim letom bo tudi Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije na novo ‚začinilo‘ svoje vrste. Člansko re­prezentanco bodo okrepili z novimi člani; v ta namen so pripravili kam­panjo, s katero želijo nagovoriti ku­harske navdušence, ki bi želeli Slove­nijo kot del nacionalne kuharske elite predstavljati na mednarodnih in sve­tovnih tekmovanjih. Postopek izbora in prijave Vsi, ki bi se želeli sodelovati v izbo­ru za člane reprezentance, lahko svo­jo prijavo oddajo do 5. februarja 2017 prek spletne strani www.chefsofslo­venia.si. Na podlagi poslanih pri­jav, življenjepisov in priloženih pri­poročil bodo v DKSS naredili selekci­jo in opravili prvi preizkus. Tiste, ki se bodo uvrstili v naslednji krog, bodo na preizkus poklicali v začetku marca. Preizkusi bodo potekali v Izobraževal­nem centru DKSS v Kamniku. In kakšne lastnosti mora imeti do­ber reprezentant? Predvsem mora imeti visoko raven strokovnega zna­nja, gnati pa ga mora želja po oseb­nem in strokovnem razvoju. Ker uspe­hi celotne reprezentance slonijo na timskem delu, morajo biti reprezen­tanti sposobni skupinskega dela, odli­kovati pa jih morata tudi delovna di­sciplina in časovna prilagodljivost. Dodatne informacije Vsi, ki bi se želeli prijaviti in sodelova­ti v izboru za slovensko kuharsko re­prezentanco, lahko več informacij do­bijo neposredno od aktualnih članov reprezentance in odgovornih v DKSS na 11. mednarodnih strokovnih sej­mih okusov, ki bodo od 1. do 4. febru­arja 2017 potekali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prisotni bomo na razstavnem prostoru podjetja Nek­tar Natura. Dodatne informacije so na voljo tudi prek e-naslova: info@kuharji­slovenije.si in na spletni strani www. chefsofslovenia.si. obrazi domžal DARITEV BODI TI ŽIVLJENJE CELO KLEMEN SVETELJ, ŽUPNIK Ta Gregorčičev verz si je Klemen Svetelj izbral za novomašno geslo in predstavlja njegovo vodilo v življenju. V Domžalah je že tri leta kot župnik ljudem na razpolago za pogovor, spoved, spremljanje … prenašam v življenje. Poudarek da- Urša Černivec jem na konkretizaciji sporočila, ki ga Foto: Špela Trškan nosi Božja beseda. Sveto pismo nam govori danes, v tem življenjskem pro­ storu in za ta čas, ki ga živimo. Kri­ O stjani smo povabljeni, da to sporočilo dlikuje ga odprtost, rad živimo, ga uresničujemo. Ljudi želim dela z mladimi in ima oblikovati v zrele kristjane, pokončne izostren čut za sočloveka. državljane, ki znajo razmišljati s svo-Zanj je zaupanje sveta jo glavo. Mlade spodbujam, da zasta­stvar. Pravi, da ni večje stvari, ki bi vljajo vprašanja in poskušajo razu­jo lahko prejel od nekoga, kot da mu meti, zakaj je tako, kot je. Vabim jih k drugi zaupa in ga s tem sprejeme kot razmišljanju, kaj so pripravljeni nare­vrednega, da je lahko del njegovega diti, da bi bilo boljše. življenja. Pogovarjala sva se o njego- V župniji se trudim ustvarjati vi vlogi v župniji, izzivih, s katerimi priložnosti, da bi ljudje čim večkrat se srečuje, o tem, kaj lahko Domžal­ lahko prišli skupaj. Lani smo prvič čani dobijo pri njemu in v župniji in organizirali tržnico po maši, razmi­kaj lahko dajo. šljam o zimskem športnem dnevu, tradicionalno se podajamo na razna »Naša župnija je tonila v romanja … Ljudje po romanju dosti­ nepomembnost, ker nismo imeli krat rečejo, kako smo se imeli lepo, vizije za iskanje izg ubljenih in da smo se lahko malo pogovorili. Zdi ne načrta za duhovno rast in se mi, da manjka osebne povezanosti zrelost naših župljanov,« pišeta med nami, sproščenosti, družabnosti M. White in T. Corcoran v knjigi in hkrati tudi sprejemanja omejitev Prenovitev. Kakšen pa je vaš načrt – kaj kdo zmore, koliko, sprejemanja za domžalsko župnijo? različnosti mnenj, življenjskih pogle-Gotovo je župnija v prvi vrsti prostor dov, neke miselne širine. za oznanjevanje Evangelija, ki pa ga je treba umestiti v življenje. Pravi iz- Zanimivo se mi zdi, da so vaše družinske nedeljske maše živahne, ziv je, kako delovati, da bodo ljudje da zastavite med pridigo tudi lahko čutili, da je župnija tudi njihov dom; okolje, kamor z veseljem gre­ vprašanje otrokom. Kaj lahko da človeku nedeljska maša? do, kjer srečajo krog somišljenikov, Gospa, ki redno hodi ob nedeljah k ostalimi svojo življenjsko usmeritev se počutijo varne, kjer lahko delijo z maši in je aktivna tudi na številnih po­in hkrati vedo, da niso sami. Župnija dročjih izven Cerkve, je rekla: »Jaz bi hkrati morala biti okolje, ki člove­ grem v nedeljo k maši zato, da se usta­ vim, da na kratko premislim, kaj se mi ku pomaga v vseh stiskah, ki jih doži­ je zgodilo v tednu, ki je za menoj in kaj vlja. Tukaj želim biti na razpolago lju­ me čaka v tednu, ki je pred menoj. Če dem, ko pridejo k meni, se pogovarja­ slišim še kakšno misel iz Božje besede, ti z njimi in iskati poti tudi do tistih, ki se mi usede v srce, mi je potem še to­ liko lažje.« Ob srečanju s Kristusom Kot župnik morate poskrbeti za Kaj vse lahko Domžalčani dobijo pri pa se skušamo uskladiti in iščemo Želim si, da bi ljudje župnijo vzeli naj bi se zavedali, da ni vse odvisno od veliko stvari. Kaj so vaše glavne vas – vsakodnevno mašo, spoved, možnosti tudi izven uradnih ur. Z za svojo in se počutili zanjo odgo-nas in da lahko prosimo za blagoslov naloge? duhovni pogovor …? dobro voljo se vse da urediti. vorni. Tako kot skrbimo za domačo vsega, kar pričakujemo, da se bo zgo-Zelo si prizadevam biti čim več z mla-Samo duhovnik ima pooblastilo, da hišo, smo povabljeni tudi, da skrbimo dilo. To lahko preprosto izrazimo z be­dimi. Poučujem verouk za osnovno-pri spovedi lahko reče: »Glej, odpu-Kaj pa lahko ponudi župnija za župnijsko hišo. Rad bi, da bi se v sedami: »Glej, Gospod, jaz se bom tru­šolce, srednješolce, študente. Če me ščeno ti je.« Tega ne more narediti no-Dom žale? Domžalah ustvarilo vzdušje sode-dil po svojih močeh, priporočam se ti v srednješolci povprašajo: »Gospod žu-ben psihiater ali terapevt. Na osnovi V sklopu župnije deluje vrtec Domi-lovanja, odprtosti, da nekaj skupaj tej in tej stvari, ti pa mi pomagaj s svo­pnik, ste zvečer prosti, ali lahko pride-odpuščanja lahko greš naprej in za-nik Savio Karitas Domžale, kjer se naredimo za ljudi, pa naj bo to s sode-jim blagoslovom.« Sveta maša ni filo­mo k vam igrati karte«, je to zame po-preš poglavje življenja, kjer je bila na-trudimo ustvarjati okolje, kjer so na lovanjem občine, krajevne skupnosti, zofiranje ali neko modrovanje, ampak trditev, da gremo v pravo smer. Kot rejena neka napaka ali greh. Krščan-nevsiljiv način prepletene duhovnost, policije, gasilcev, kogarkoli … Saj si srečanje s Kristusom, ki me postavlja župnik sem odgovoren za celotno po-stvo usmerja naš pogled preko križa vzgoja in družina, poleg tega imamo vendar vsi prizadevamo za dvig kva-nazaj v življenje. Skušnjava sodobnega dročje delovanja župnije: od pobira-in smrti v vstajenje, v večno življenje. še mladinsko in študentsko skupino, litete življenja. Nekdo lahko pomaga človeka je v tem, da bi vse obvladal, da nja smeti do tega, da v mrazu zaprem Trudim se biti čim več časa na zakonsko skupino, mlade in odrasle finančno, drugi z vsebinami. Težko bi vse držal pod kontrolo. Ker do tega vodo na pokopališču, da ne raznese razpolago za pogovor. Zaradi ra-skavte, v župniji delujejo štirje pevski pa je, če gremo v izključevanje, češ, vi ne more priti, je človek lahko zafrustri­celotne napeljave, do tehničnih stva-znih sestankov in ostalega dela je zbori, že več let organiziramo počitni-pa niste naši. Čigavi pa smo potem? ran, saj trči ob lastno nemoč, ob steno, ri, ekonomije … Veliko je tudi usklaje-to včasih zelo težko usklajevati. ški program za otroke – oratorij, med ki je sam ne more premakniti. vanja med različnimi skupinami. Ver-Starejši ljudje se v župnišču oglasijo letom imamo razne delavnice, zadnji Komu bi priporočili obisk pri Zato na začetku svete maše molimo niki pričakujejo od mene tehtno bese-v stiskah, ko se srečajo z neozdra-dve leti imamo tudi pouk kitare. Pri-duhovniku? kesanje, ko razmišljamo o svojih sla­do, argumentirano stališče … vljivo boleznijo, ko so negotovi pred ljubljena je družinska kateheza – to Obisk bi priporočil vsakemu, ki misli, bostih in pred Boga postavljamo bole­ operacijo, ko mora žena dati moža pomeni, da imajo tako starši kot otro-da bi lahko pri duhovniku dobil ne-čino, ki smo jo doživeli sami ali jo pov-Dostikrat so ljudje v zadregi, ker v dom za ostarele, kljub dejstvu, da ci skupaj verouk in tako kot cela dru-kaj za svoje življenje. Molčečnost me zročili drugim. Na ta način odlagamo ne vedo, ob kakšnih priložnostih se ji to upira, a fizično ne zmore več žina poglabljajo svoj odnos do Boga, veže ne samo pri spovedi, ampak tudi svoja življenjska bremena in odvečno se lahko obrnejo na duhovnika, ki skrbeti zanj … Zanimivi so pogovori do samega sebe in do bližnjega. V žu-pri vsakem osebnem pogovoru. Danes prtljago, da bi lažje šli naprej. ima zaobljubo molčečnosti in kaj z raznimi 'iskalci', ki jih zanima, pniji je zelo razširjena karitativna de-se velikokrat želimo s kom pogovoriti, Pri maši si podamo roke in drug lahko od njega dobijo. Kako bi jim kaj pomeni to in ono. Nobenega ne javnost. Več kot 800 prosilcev se vsa-pa nikogar nimamo. Iščemo nasvete, drugemu zaželimo božjega miru. Ni to pojasnili? prepričujem in ne izključujem. Mladi ko leto zaradi različnih življenjskih radi bi osvetlili kakšno dilemo, slišali tako preprosto podati roko nekomu, Veliko ljudi išče duhovnika zgolj ta-iščejo prostor, kjer so sprejeti, kjer stisk obrača na župnijsko Karitas. še drugo mnenje. V medicini to pozna-ki stoji ob meni in mi gre iz kakr­krat, ko gre za podelitev zakramen-jih nekdo posluša in ima čas zanje. Imamo pogovorno skupino za starej-mo, vendar nekaj podobnega potrebu-šnega koli razloga na živce. Lahko tov: krst, obhajilo, birma, spoved, po-Kot duhovnik lahko drugače pristo-še –Svetilnik, v naših prostorih se sre-jemo tudi pri ostalih vprašanjih. So bili je med nama neka napetost zaradi roka, pogreb. To miselnost, ki je tudi pim do njih, ker si morda staršev ne čujejo anonimni alkoholiki … Po ra-primeri, ko so se obrnili na duhovnika preteklih dogodkov, lahko mi zgolj znotraj Cerkve zelo prisotna, bomo upajo vsega vprašati ali pa morda že znih slovesnostih v cerkvi so prosto-z vprašanjem dedovanja. Samo pri ma-njegov vonj ni všeč ali pa kašlja in morali prerasti. Veliko več kot zgolj vedo, kakšen bo odgovor. Ko sem bil ri veroučne šole lahko tudi prostor za tematiki lahko deli na popolnoma ena-kiha. Pri vsem tem vidimo, kako nas na podeljevanju zakramentov bi mo-študentski duhovnik, se mi je v štu-pogostitev. Letos organiziramo tudi ke dele, na področju odnosov pa nika-tudi liturgija uči stopiti ven iz sebe rali delati na spremljanju skozi ce-dentskem domu večkrat zgodilo, da plesni tečaj (ne bojte se, ne učim jaz – kor ne moremo dati vsem enako. Tako in se približati sočloveku. Tovrstnih lotno življenje. Vedno večji izziv je, me je kdo tudi ob dveh ponoči iskal samo prostor smo dali na razpolago). ima vedno lahko občutek, da je pri-spodbud v drugih sferah življenja ne kako priti so staršev in jih sklicati za pogovor. Na župniji je obveznosti krajšan, oškodovan, da se mu je zgodi-najdemo prav veliko. skupaj tudi po prvem svetem obhajilu veliko in je zato potrebno nekaj več Kaj bi pa lahko župljani ponudili la krivica. In starši se bojijo tega, da bi Za tiste, ki verujemo v Kristusa, pa ali birmi. Ko je priprava na prvo sveto usklajevanja in iskanja možnosti duhovniku oziroma župniji? se njihovi otroci počutili oškodovane, je sveta maša poleg srečanja s samim obhajilo, vsi pridejo. Prav tako, ko je za pogovor. Zagotovo sem v pisarni Kot župnik se z veseljem odzovem na zato iščejo nasvete, rešitve, ideje. seboj in z mojimi bližnjimi tudi sreča­priprava na birmo. Vmes pa … Vesel v času uradnih ur. To je ob pone-vsako vabilo, kamor me povabijo; pa nje z živim Bogom. Ob vsem tem se še bi bil, če bi sami izrazili željo, da se deljkih in petkih dopoldne od 8.00 če je to popoldanski piknik, izlet na Kaj ste storili, da bi mlade zadržali toliko bolj zavem, da v življenju nisem srečamo, da nekaj skupaj naredimo, do 10.00 ter popoldne od 17.00 do Rašico, če kdo želi blagoslov stanova-v cerkvi tudi po birmi, da bi se prav sam, ampak je v meni živi Bog, ki sem ustvarimo. Rad bi preprosto bil del ži-večerne svete maše. V nujnih prime-nja, hiše, ali pa bi rad, da skupaj po-iz teh mladih oblikovali močni ga izbral za svoj kažipot. Vera v Boga vljenja v skupnosti, ki bi si prizadeva-rih, ko nekdo umira in si želi prejem jemo kosilo. Že gospodinjstvo imam možje in žene? je milost, to ni sad mojega prizadeva­la za sprejemanje vseh – tako v lepih zakramentov, pustim vse in grem; če urejeno tako, da ob sobotah in nede-Pri pridigi ob nedeljah se trudim, da nja. Moj prispevek je zgolj to, da Bogu kot tudi v težkih trenutkih. pa gre za zadeve, ki lahko počakajo, ljah jem tam, kamor me povabijo. to, kar slišimo v berilih in evangeliju, odprem svoje srce. . ki niso del Cerkve. 14 | slamnik štev i lk a 1 | januar 2017 | l e t n ik lv ii s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i društva V pričakovanju 10. rojstnega dne Mi smo Folklorno društvo Groblje, Domžale folklorno društvo groblje, radi, zdaj jih je skupaj že 32. Na občem domžale »Doma smo v baročnih Gro-zboru je predsednik društva dr. Franc bljah, na obrobju Domžal, nedaleč od Hribovšek slovesno podelil društve­glavnega mesta Slovenije. Ohranjamo na priznanja – bronasto Notburgino in poustvarjamo folklorno izročilo Slo-značko za več kot pet delovanja. venije. Kot folklorna skupina delujemo »Letos je načrt nastopanja še bolj od oktobra 2007. Plesalci, večinoma ambiciozen,« pove dr. Franc Hribov­krajani domžalske občine, smo takoj šek, »Načrtujemo 24 nastopov, veči­v prvem letu stopili na oder. V začet-noma v Domžalah. Jubilejni koncert ku delovanja smo, povsem razumljivo, ob 10. obletnici Folklorne skupine Gro­negovali gorenjsko ljudsko plesno izro-blje, Domžale bo z mednarodno ude­čilo, pozneje smo gorenjskim odrskim ležbo, obiščejo nas folkloristi iz Ka­postavitvam pridodali koroške in do-štela pri Splitu. Nastop bomo podari­lenjske. li našim zvestim gledalcem in dobro- S tem programom smo veliko nasto­pali v domačem kraju in povsod po Slo­veniji. Gostovali smo tudi v Avstriji, Ita­liji, Belgiji, na Hrvaškem in Madžar­skem. Vsakoletno prirejamo tradicio­nalni mednarodni folklorni večer V Gro­bljah kot nekoč. S folklornim večerom smo proslavili naših pet let delovanja. Od 2016 smo člani uglednega Medna­rodnega folklornega festival Od Celja doŽalca«, je besedilo, ki ga lahko prebere­te na spletni strani Folklornega društva Groblje, Domžale (www.fd-groblje.si), ki v letošnjem letu tako praznuje prvih deset let svojega uspešnega dela. Odlično opravljeno delo v letu 2016 so pregledali na občnem zboru, kjer so sprejeli vsa potrebna poročila, iz­med katerih najbolj razveseljuje in kar malce čudi, pozitivno seveda, da so imeli lani kar 20 nastopov in dve go­stovanji v tujini, pa še 8. folklorni ve­čer V Grobljah kot nekoč. Veseli so, ker se jim vedno znova pridružujejo plesalci in plesalke, ki imajo folkloro tnikom.« Jeseni bo 9. folklorni večer V Grobljah kot nekoč, obiskali bodo fol­klorni festival v Paranhos da Beira na Portugalskem. Pripravljajo tudi prije­tno presenečenje: Na oder bodo na­mreč prvič postavili Pozdrav Domža­lam, splet ljudskih in meščanskih ple­sov z območja naše občine in tako še v večji meri promovirali prav Domža­le. Pa ne bodo samo plesali, po vrtcih, šolah in domovih bodo pripravili fol­klorne delavnice – predstavljali bodo ljudsko nošo in folklorne kostume, glasbila, ljudsko petje in ples. V jubilejnem letu plesalce in plesal­ke Folklornega društva Groblje, Dom­žale čaka kar veliko dela, ki se ga ve­selijo in so zanj pripravljeni prizadev­no delati. Obenem vabijo vse ljubitelje folklore, da prireditve, na katerih bodo nastopili, obiščete, predvsem pa ne po­zabite v aprilu na njihovo slovesnost ob prvi desetletnici društva. Srečno! Vera Vojska Foto : Viljem Kaker Delovno v letu 2017 Za novim vodstvom krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, ki je bilo izvoljeno na lanskem občnem zboru, je uspešno leto, ki je bilo zaključeno na seji Poročilo za december 2016 Začetek decembra je v zašči­tno-reševalnem smislu najbolj zaznamovala iskalna akcija po­grešane osebe vzdolž Kamniške Bistrice. Sedmega decembra zve­čer in 8. decembra dopoldne je, kot veleva zakonodaja, iskanje formalno vodila Policija, teren pa je fizično preiskovalo prek 100 gasilcev devetih prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Domžale in Centra za zaščito in reševanje Domžale. Na pomoč so priskočili vodniki službenih psov in policijski helikopter, ki je z nizkim letenjem in prižganimi močnimi reflektorji povzročil, da je bila akcija deležna precejšnje pozornosti. Večerno iskanje je potekalo med osmo in pol eno po­noči, nadaljevalo pa se je zjutraj do pol enajstih, ko je bila pogre­šana oseba najdena nepoškodo­vana v okolici Mengša. Ker je šlo za eno večjih iskanj, kakršna za naše območje niso prav pogosta, smo bili s samim potekom zado­voljni. Pridobili smo dragocene izkušnje, nekaj organizacijskih in logističnih pomanjkljivosti pa bomo odpravili. V obdobju med 7. decembrom 2016 in 15. januarjem 2017 je CZR Domžale posredoval v 45 prime­rih. Tudi tokrat so prevladovale prometne nesreče, in sicer enajst­krat na avtocesti in šestkrat na ostalih cestah. V teh nesrečah je zdravniško pomoč potrebovalo trinajst oseb, smrtnih žrtev pa k sreči ni bilo. V šestih primerih so za našo pomoč prosili reševalci ZD Domžale – za pomoč pri vlo­mu oziroma prenosu obolelih oseb. Tudi sicer je bilo treba še nekajkrat vlomiti v stanovanje, zaradi iztekanja vode ali zaradi iz­gubljenih ključev. Še posebej si bo vrnitev domov zapomnila gospa, ki so jo zaradi izgubljenih ključev sodelavci iz tretje izmene dvigni­li na balkon, da je v stanovanje vstopila skozi takrat slučajno od­prta balkonska vrata. Vlamljanje protivlomnih vrat bi namreč pov­zročilo precej nepotrebne škode. Med t. i. tehničnimi interven­cijami velja izpostaviti dva klica preko 112 v času najmočnejšega sneženja, v petek 13. januarja. Nekaj po 18. uri smo prejeli klic, da je v Kamniško Bistrico na Viru pri trgovskem centru padel otrok, ki pa se je sam rešil še pred pri­hodom gasilcev druge izmene. Komaj nekaj minut po povratku v center, pa je že prišel klic, da se voda na sotočju Pšate in Kamni­ške Bistrice močno peni. Izkazalo se je, da se pene pojavljajo zaradi v vodo spluženega snega. Enajstkrat so gasilci CZR Domžale odhiteli na teren zaradi požara. Prvega januarja je zara­di pirotehnike zagorel kozolec v Nožicah. Zgodil se je en indu­strijski požar manjšega obsega, v zasebnem stanovanju je zagorel stroj za sušenje perila. Štirikrat je bilo treba posredovati zaradi podtaknjenega ognja v zabojnike za odpadke. Pri trgovskem centru na Viru se je nekaj pred četrto zju­traj iz tega razvil resen ogenj, ki je že ogrožal sosednje stanovanjske in poslovne objekte. Opozoriti velja, da smo morali posredovati tudi pri štirih dimni­ških požarih. Občane opozarja­mo na ustrezno in pravočasno vzdrževanje dimnikov in dimnih naprav. vodstva v decembru. krajevna organizacija za vre­dnote nob dob, krtina Ta je bila namenjena oceni dela v letu 2016, dogovorili pa smo se tudi za nekatere aktivnosti v letu 2017. Vsem članom in članicam smo poslali čestitke z naj­boljšimi željami za zdravo in srečno leto 2017 ter jih povabili na prve spo­minske slovesnosti v januarju 2017: Rudnik, Dražgoše in Pohorje. Člani vodstva smo v zadnjih dneh leta 2016 obiskali vse člane in članice, starejše od 80 let, na njihovih domovih ali v domovih počitka v Domžalah, Men­gšu in Trzinu, jih obdarili ter jim zaže­leli vse dobro v letu 2017. Zadnji sestanek v letu 2016 je bil na­menjen tudi sprejemu osnutka progra­ma dela v letu 2017, ki bo sicer potr­jen na občnem zboru v začetku marca, ki ga bomo tudi letos združili s slove­snostjo ob dnevu žena in materinskem dnevu. Dogovorili smo se, da bomo na občnem zboru predlagali, da jubilan­tov, letos jih bo skoraj 20, ne obiskuje­mo več na njihovih domovih, temveč pripravimo prijetno srečanje, kjer sku­paj praznujemo in obujamo spomine. Naša skrb bodo tudi socialno ogrože­ni člani in članice, organizacija pa bo odprta za vse, ki želijo skupaj z nami na naša srečanja. Podrobneje nam je predstavila pripravo predloga zakona o povrnitvi v drugi svetovni vojni pov­zročene gmotne škode, ob katerem je društvo pripravilo vrsto podatkov in množico dokumentov, ki pričajo o tem, da tovrstna škoda žrtvam ni bila nikoli povrnjena. Predstavila je tudi rezultate dveh srečanj s predsedni­kom Državnega zbora RS, ki je oblju­bil vso pomoč pri sodelovanju. ohranjati in krepiti vrednote NOB. Na­črtujemo, da bomo tudi v letošnjem letu sodelovali z obema krajevnima skupnostma ter društvi in organiza­cijami, tudi z Osnovno šolo Dob, pri­čakujemo pa tudi skupno delo v okvi­ru občinske organizacije za vrednote NOB občine Domžale. Če bo le mogo­če, se bomo udeleževali različnih spo­minskih slovesnosti, posamezno in or­ganizirano, pripravili in izvedli spo­minsko slovesnost ob prazniku KS Dob na Hrastovcu, pripravili bomo kome­moraciji ob dnevu spomina na mrtve v obeh krajevnih skupnostih, spomine na NOB in vrednote pa bomo obujali tudi ob obisku Posavja in Bele krajine. Tudi v letošnjem letu bo pomem­ben del našega programa skrb za spo­menike in spominska obeležja. Koli­kor bomo lahko, bomo zanje poskrbe­li sami, Občino Domžale in Združenje za vrednote NOB Občine Domžale pa bomo zaprosili za pomoč pri ureditvi spomenika z imeni padlih v drugi sve­tovni vojni v Dobu in na Sveti Trojici. Prepričani smo, da bomo ob pomo­či vseh naših članov in članic uspešno delali tudi v letu 2017. Vse, ki želijo, vabimo k sodelovanju. Vera Vojska Gremo v 26. leto uspešnega dela Konec decembra je že po tradiciji za člane in članice krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Domžale čas, ko opravimo občni zbor, ki ga vedno združimo tudi s prazničnim srečanjem. društvo izgnancev sloveni­je Tako se nas je tudi letos zbralo, skupaj z gosti, nekaj več kot sto, ki smo najprej opravili potrebne točke dnevnega reda. Tako smo po minuti tišine, s katero smo se spomnili umr­lih članov in članic, prisluhnili Jože­tu Kvedru, predsedniku društva, ki nas je spomnil na najpomembnejše postaje našega dela v letu 2016, ko so žrtve druge svetovne vojne, orga­nizirane v društvo, praznovale 25 let uspešnega dela. V njem je dobro delala tudi naša organizacija, ki pokriva občine Dom­žale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, saj je za svoje delo prejela pri­znanje, enako tudi predsednik, ki je vse prisotne spomnil na to, kaj je v 25 letih zanje naredilo Društvo iz­gnancev Slovenije 1941–1945, še po­sebej, ker nekateri mislijo, da je to za­nje storil nekdo drug. Ob tem je spo­mnil na prizadevanja društva za po­vrnitev gmotne škode, storjene v dru­gi svetovni vojni, o čemer je pozne­je več govorila predsednica društva Ivica Žnidaršič, ki vedno rada pride popestrili srečanje, ob njihovem jubi­leju in se zahvalili za prijetno igranje. Ob koncu srečanja smo se s simbolič­nimi darili spomnili jubilantke Angel­ce Vodnik ter najstarejših Marije Mo­čilnikar in Staneta Cerarja ter jim za­želeli veliko zdravja. Vse člane in članice obveščamo, da so do konca marca uradne ure v prostorih domžalskih KS, ki se jim za odstop prostorov iskreno zahvalju­jemo, vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Dobrodošli! Vera Vojska Prisotne sta pozdravila tudi župan Občine Domžale Toni Dragar in pod­župan Občine Moravče Stane Ravni­kar. Prisotni so sprejeli tudi realiza­cijo finančnega plana za leto 2016 ter se ob tem iskreno zahvalili za finanč­no pomoč občinam Domžale, Lukovi­ca in Mengeš. Strinjali so se tudi s pro­gramom, ki obsega podobno vsebino kot vsa leta doslej, z aplavzom pa so čestitali Domžalskim rogistom, ki so le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 15 s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i društva Hvala, ker darujete kri in Medobčinsko društvo Sožitje na prireditvi rešujete življenja! Razvijamo talente v Mostah Krvodajalstvo je neprecenljiva človekova gesta, s katero Člani Medobčinskega društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem posameznik rešuje življenja. območno združenje rdečegakriža domžale Vsi pogumni in solidarni ljudje, ki anonimno, pro­stovoljno in nesebično darujejo kri, si zaslužijo več kot iskreno zahvalo, saj je njihova kri najdragocenejše darilo, s katero tistim ljudem, ki ja oblika solidarnosti s sočlovekom. V Sloveniji presajamo srce, ledvica, je­tra, pljuča in tkiva, kot so kostni mo­zeg, roženica, kosti, koža. Potrebe po organih in tkivih so tako v svetu kot pri nas velike. Število čakajočih na or­gan ali tkivo je povsod večje kot števi­ njihovo kri potrebujejo, omogočijo nadaljevanje življenja. Tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale se zaveda pomena da­rovanja krvi, zato se vsem krvodajal­cem, kar 335 jih je bilo, ki so 12. in 13. januarja 2017 darovali kri v Domžal­skem domu, iskreno zahvaljuje: Hva­la, ker darujete kri in rešujete življenja. Obenem se sekretarka OZ RK Dom­žale Majda Mernik zahvaljuje tudi vsem ostalim, ki ste omogočili, da je krvodajalska akcija oba dva dni po­tekala nemoteno. Zato hvala: Obči­ni Domžale, Centru za mlade Domža­le, Zvezi prijateljev mladine Domžale, SDS in NSi za brezplačno uporabo nji­hovih prostorov v Domžalskem domu. Postanete pa lahko tudi Darovalec organov po smrti. Opredelitev za daro­vanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najviš­lo pridobljenih organov oziroma tkiv. Ob tem velja splošno načelo, da ni sta­rostne omejitve za opredelitev za da­rovanje organov in tkiv. Svojo opredelitev za posmrtno da­rovanje organov lahko uredite pri Ob­močnem združenju Rdečega križa Domžale v času uradnih ur ob pone­deljkih med 8. in 12. uro, sredah med 8. in 12. ter 14. in 16. uro in ob petkih med 8. in 12 uro z izpolnitvijo Pristo­pne izjave darovalca. Svojo identite­to dokažete z osebnim dokumentom in kartico zdravstvenega zavarovanja KZZ. Po izpolnitvi obrazca tega pošlje­mo na Slovenija - transplant, kjer vas vpišejo v varovano bazo podatkov. Ta podatek se vam nevidno vpiše na KZZ. O svoji opredelitvi prejmete tudi obve­stilo po pošti. Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin so se 26. novembra 2016 odzvali povabilu Občine Komenda, da nastopijo na prireditvi Razvijamo talente, ki je potekala v Osnovni šoli Moste. medobčinsko društvo soži­tje Poleg vseh talentov iz Občine Ko­menda sta na prireditvi iz našega dru­štva sodelovali plesna skupina Face in glasbena skupina Strune. Glasbeniki skupine Strune pod mentorstvom Stanke Kač ustvarjajo že šestnajst let. Igrajo na posebne lesene strunske instrumente in piščali, ime­novane Ullwilla instrumenti. Za note uporabljajo prenesene note na sistem barvnih krogov, kjer vsaka barva po­meni en ton. Različne oblike krogov pomenijo različna trajanja, pri tem je melodija enaka ali avtentična origi­nalni melodiji. Zaigrali so pesmi Abra­ham ‚ma sedem sinov, Rožice in Odo radosti ter s svojim nastopom dokaza­li, da je s pridnim in vztrajnim delom mogoče doseči sanje. Z bučnim aplavzom so poslušalci pospremili tudi plesno skupino Face, ki pod mentorstvom Klemena Pirma­na deluje šest let, skupaj pa plešejo že trinajst let. Plešejo vse od klasič­nih do sodobnih plesov ter preprosto uživajo v družbi drug drugega. Na na­stopu so se predstavili s plesno točko Prav vsem, ki so se nam predstavili, Avtostop skupine Čuki. smo z zanimanjem prisluhnili. Polni Celotna prireditev je omogočila, da radosti in bogati v sebi smo zaključi­so svoje znanje pokazali najrazličnej-li sobotni večer. ši nastopajoči vseh starostnih skupin. Metka Mestek in dr. Tatjana Novak 16 | slamnik številka 1 | januar 2017 | letnik lvii društva ks ihan Srečanjeosemdesetletnikov v Ihanu Po novem letu smo povabili starej­še krajane KS Ihan, ki so že dopol­nili osemdeset let, na novoletno srečanje. V gostilno Mngan jih je prišla slaba polovica od osemdeset povabljenih. Večina se jih med se­boj ne srečuje, tako da z veseljem izkoristijo to priliko za druženje. Nagovoril jih je predsednik KS Ihan in jim zaželel, da bi v čim ve­čji meri uspeli prenesti svoje boga­te življenjske izkušnje na ljudi, ki jih obkrožajo. Opaziti je bilo vedre obraze, navzlic vsem tegobam, ki doleti­jo starejše ljudi. Prevladovale so ženske predstavnice, saj so očitno bolj trdožive od nas, moških. Med njimi je bila tudi Frančiška Svetlin, ki bo v kratkem dopolnila 97 let. Mnogim med njimi ne bi prisodili osmih križev, saj jim je z obrazov sijala vedrina, ki je nam, nekoliko mlajšim, krepko primanjkuje. Pri­jetno se je pogovarjati z ljudmi, s katerimi sobivamo in jih nekoliko redkeje srečujemo. Za vsakim po­sameznikom je zgodba življenja v času druge svetovne vojne in po njej, ko so s skupnimi močmi gradili državo, v kateri smo bivali še pred 25 leti. Družba s pomočjo tehnologije napreduje s prehitrimi koraki, saj tudi mlajši komaj doha­jamo, kar nam le-ta omogoča. V naši, vedno manj solidarni družbi, je velika vrednota, če imate svojce, ki skrbijo za vas in vam nu­dijo toplo zavetje doma. Vsi si biva­nja v javni ustanovi za starostnike na žalost ne morejo privoščiti. Čas je hitro tekel, vsi so se po­govarjali med seboj, tudi predstav­nikom krajevne skupnosti je bilo lepo pri srcu in so bili veseli, da so jim omogočili dan, ki jim je nado­mestil vsakdanjik. Nihče ni rekel, da ga drugo leto ne bo na srečanje. Lepo, tako nas bo prihodnjič, ko bomo za leto mo­drejši, še več.  Janez Gregorič zb za vrednote nob venclja perka Pred izzivi Ob koncu leta je krajevni odbor organizacije ZB za vrednote NOB Venclja Perka iz Domžal strnil svoje delo v minulem letu. Orga­nizacija se je znašla v kadrovskih težavah, saj je zbolela predsedni­ca Marta Železnik, ki ne more več opravljati omenjene dolžnosti, zato jo je začasno nadomestila nekdanja večletna predsednica Almira Zemljič. Kljub težavam je organizacija ob koncu leta opravi­la tradicionalne obiske in skromno obdaritev članic in članov, ki so že dopolnili 80 let. V letošnjem letu si bo krajevni odbor prizadeval na­daljevati dejavnosti vsaj v enakem obsegu kot doslej pri obujanju in negovanju tradicij NOB. Krajevni odbor si bo še v večji meri prizade­val za vključitev predvsem mlajših članov v svoje vrste, kar bo zahtev­na naloga, mogoče pa jo bo izpelja­ti postopoma.  Jože Skok Ali poznate domžalski Jesenski cvet? Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet združuje tiste predvsem starejše občane, ki se želijo družiti, klepetati, si ustvarjati novo socialno mrežo, ki je morda z leti oslabela. medgeneracijsko društvo jesenski cvet »Na svetu je 7 mili-ših od 65 let, samskih, z nižjim social-poskrbijo za celotno organizacijo, pro­jard ljudi, jaz pa kakšen dan nimam nim statusom. gram in pestro dogajanje. Bistveni na­nikogar, da bi z njim spregovorila vsaj Sodelovanje v ‚skupinah starih ljudi men tega tabora je, da imajo tudi sta­besedo. Takrat se počutim se zelo osa-za samopomoč‘ ni plačljivo, društvo se rejši možnost dopustovanja po njiho­mljena. Ne želim ves čas nadlegovati financira delno s strani Ministrstva za vi meri. Cena letovanja je prilagojena družine svojega otroka, prijatelji so delo, družino in socialne zadeve, del-uporabnikom, stroški letovanja pa se večinoma pomrli, nekateri so se odse-no iz sredstev občin. Letna članarina v lahko odplačujejo obročno. lili, moža ni več. Veliko lažje prenašam društvu je simboličnih 10 evrov. Za tiste, ki ne želijo za več dni od takšne samotne dni, ker vem, da se Skupine vodijo usposobljeni prosto-doma, v juliju ali avgustu, ko je čas bomo v sredo srečali s prijatelji iz moje voljci, ki poskrbijo za organizacijo in dopustov in ni dogajanj za starejše, skupine v društvu Jesenski cvet in se naklepetali za ves teden.« Tako je dejala ena izmed članic Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, ki deluje v Domžalah, Lukovici, Mengšu, Trzinu, Moravčah in Kamniku. Temeljni program društva je pogo­vor v skupini, druženje, ustvarjanje pri­jetnega vzdušja med člani z namenom obogatiti življenje starejših oseb. Sku-pine delujejo kot družina ali prijatelj­ska skupina. Pogovori ali druge dejav­nosti potekajo enkrat tedensko 1,5 ure na istem mestu, navadno v javnem pro­storu (sedež društva, prostori KS). Sre­čanja so namenjena predvsem usmerje­nim pogovorom ali pa klepetu kar tako in tudi sprehodu, ogledu kulturne pri­reditve in spoznavanju domačega oko­lja. Vsaka skupina si sama pripravi svoj program in pri tem upošteva želje ude­ležencev. Večina udeležencev je starej­vsebino dela na skupini. Voditelj je kot nekakšen skrbnik skupine, ki poskrbi za prostor, predlaga vsebine pogovorov in organizira dogajanje ter se povezuje z ostalimi voditelji v društvu. Poleg teh pogovorov v društvu or­ganiziramo strokovna predavanja in delavnice, ki jih na teme, kot so de­menca, urjenje spomina, odnosi sta­rejši - mladi, zdravstveni nasveti, zdra­va prehrana v starejšem obdobju in podobne teme. Vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo, povezano z izletom v zani­mive slovenske kraje, in obiščemo ka­kšno ustanovo za starejše v različnih krajih Slovenije. Organiziramo tudi večdnevni med­generacijski tabor. Do zdaj je potekal v Zdravilišču Radenci, letos pa smo ga preselili na morje v hotel Delfin v Izo­lo. Na taboru organizatorji in voditelji organiziramo tudi enodnevno med­generacijsko srečanje. Udeležuje se ga okrog 150 članov in voditeljev. Po­letna druženja potekajo praviloma v naravi in so poleg druženja poveza­na tudi s spoznavanjem zanimivih krajev v naši bližnji okolici. Lani smo obiskali Čebelarski dom Brdo pri Lu­kovici, spoznavali življenje čebel in tudi znanih osebnosti v tem kraju ter rokovnjaško življenje. V letu 2017 se bo odvijal še en zelo zanimiv enodnevni dogodek in sicer vseslovensko srečanje vseh članov sku-pin vseh društev v celotni Sloveniji, ki jih je okrog 3000. Dogodek bo organi­zirala Zveza društev za socialno geron­tologijo Slovenije in bo posvečen 30. obletnici delovanja skupin starih ljudi za samopomoč. Seveda se poveselimo tudi pred no-vim letom. Organizatorji poskrbijo za prijeten program in skromno pogosti­tev. Program je praviloma zasnovan medgeneracijsko, in opažamo, da so za starejše najlepše tiste prireditve, kjer sodelujejo otroci. Voditelji skupin so prostovoljci, ki se za svoje delo usposabljajo in pri­dobijo osnovno gerontološko znanje in znanje o vodenju skupin. Takšno usposabljanje, ki poteka po različnih krajih Slovenije, se bo letos v začet­ku leta 2017 začelo v Domžalah. Dru­štvo poskrbi tudi za že aktivne vodite­lje in jim nudi strokovno podporo in pomoč na rednih intervizijah, kjer se posvetujejo o morebitnih težavah, se še dodatno izobražujejo in izmenjuje­jo izkušnje. Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije organizira ne­kajkrat letno strokovne vsebine samo za voditelje. V društvu imamo še prav posebno skupino voditeljic, ki se imenuje MAS­SIM in znajo izdelovati čudovite cve­tove iz papirja, ki so tudi naše promo­cijsko gradivo. Imamo tudi igralsko skupino Kamniški metulji, ki nas raz­veseljujejo s prijetnimi zgodbicami in skeči. In še naša Osebna izkaznica: Med­generacijsko društvo Jesenski cvet Predsednica: Majda Knehtl Organizatorka lokalne mreže in strokovna vodja: Maksimiljana Mali Sedež društva: Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale Kontakt: T: 041 691 431 (tajništvo) E: drustvo@jesenskicvet.si Splet: www.jesenskicvet.si Ustanovitev društva: 2000 Vključenih članov: nad 230Število skupin: 23Število usposobljenih voditeljev, prostovoljcev: 33 Srečevanje skupin: enkrat teden­sko za 1,5 ure v domačem okolju ali v domovih za starejše osebe Vabimo vas, da spoznate domžal­ski ‚jesenski cvet‘ – MGD Jesenski cvet in se nam pridružite. Veseli bomo, če boste postali naš voditelj ali član sku-pine. Maksimiljana Mali organizatorka lokalnih mrež Zadovoljni z delom preteklega leta, se pri MDI Domžale podajajo novim izzivom naproti Za Medobčinskim društvom invalidov Domžale je pestro leto 2016 in ko pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da smo več kot uspešno izpeljali zastavljene cilje. mdi domžale Sledili smo motu: »Čas je za spremembe in izboljšanje položaja invalidov.« Položaj invalidov v okolju, v katerem živijo, namreč močno vpliva na njihovo kvaliteto ži­vljenja. Ker in kadar izgubijo aktivno vlogo v delovnem procesu, jih družba velikokrat uvršča med tiste, od katerih ni koristi, in s tem se povečuje njiho­va socialna izoliranost. Zato je treba poskrbeti, da ohranijo človeško do­stojanstvo. Če se ozremo v leto 2016, lahko ugotovimo, da je bilo s strani občine in župana Tonija Dragarja veliko po­storjenega za dobrobit invalidov. Dra­gar je zanje uredil dostop do občine in upravne enote, prav tako pa je pri­skrbel dvigalo, ki ne samo invalidom, ampak tudi ostalim ljudem s telesno okvaro omogoča dostop v višja nad­stropja občinske stavbe. Na našo pri­pombo, da je v občini premalo par­kirnih mest za invalide, je bilo začr­tanih nekaj novih parkirnih mest, eden tudi pred vhodom v prostore na­šega društva, pa vendar je v Domža­lah še vedno premalo parkirnih mest, sploh pred zdravstvenim domom, ob­čino in ostalimi javnimi ustanova­mi. Dovolj parkirnih mest je pred vsa­kim trgovskim centrom, zato bi bilo lepo, če bi občina sledila temu zgle­du po celotnem območju občine. Po­sebej se moramo zahvaliti županu, da je imel v zdajšnjem mandatu ve­liko več posluha za invalide, saj smo na njegov predlog dobili celo donaci­jo s strani nove trgovine Spar v sklo­pu trgovskega centra Arkadia, prav tako pa se moramo zahvaliti tudi osta­lim donatorjem, med drugim tudi De­lavski hranilnici, ki so videli, da dru­štvo dela kvalitetno, in nam namenili nekaj sredstev. Društvo zelo dobro so­deluje tudi z javnimi ustanovami, kot sta Osnovna šola Domžale in Zavod za zaposlovanje Domžale, pogrešamo pa več sodelovanja s Centrom za social-no delo Domžale. Veseli smo, da smo na občinskem javnem razpisu za hu­manitarne dejavnosti prejeli več sred­stev, kot je bila dozdajšnja stalnica in glede na številčnost članov in velikost društva ter glede na programe, ki jih društvo izvaja za invalide, upamo, da bo teh sredstev v prihodnosti še več. S tem ko skrbimo za invalide, namreč prevzemamo skrb za najbolj ranljivo skupino občanov Občine Domžale. Vida Perne, ki je predsednica dru­štva že tretji mandat, ocenjuje, da je delo društva v času njenega predse­dovanja zelo uspešno. V tem obdobju je društvo dobilo nove prostore, nov kombi za prevoz težkih invalidov, prav tako počitniški apartma v Izoli, na­menjen rehabilitaciji invalidov. Dru­štvo deluje kot ena velika družina, saj je ekipa prostovoljcev vključena tako v delo na društvu kot v delo na tere­nu, in sprejme ter poskrbi za vsakogar. Zaradi takega načina delovanja je dru­štvo vedno bolj prepoznavno in obi­skano s strani invalidov. V letošnjem letu bomo zato spet organizirali že tra­dicionalno srečanje invalidov v Špor­tni dvorani Domžale v septembru, ki so ga člani v letu 2016 pogrešali. Ob tej priložnosti bi vsem članom radi ponovno zaželi veliko zdravja v letu, ki je pred nami. Za MDI Domžale Nejc Lisjak le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 17 iz naših vrtcev in šol Zimske radosti Januarja smo v vrtcu Dominik Savio odkrivali, česa se lahko veselimo v zimskem času. vrtec dominik savio Najprej smo otroci iz skupine Lučke upodobili kot se veselili novega leta. V našem vrtcu likovni izdelek za sodelovanje na na­smo obudili star slovenski običaj kole-tečaju Zimske radosti. Kar je bilo okoli dovanje, zato so otroci iz skupine Lučke novega leta mrzlo, smo naše dvorišče obiskali tudi podžupanjo mag. Renato okrasili s posebnimi okraski – ledenimi Kosec. Najstarejši otroci so se najbolj in jih obesili na drevesa, ter tako spo­veselili drsanja na ledeni ploščadi v znavali lastnosti vode. Več časa smo neposredni bližini našega vrtca. Ve-namenili tudi rajalnim igram. Skupina čina otrok je prvič stopila na led, zato Zvončki je na to temo pripravila sku-so imeli kar nekaj težav z ravnotežjem. pinski likovni izdelek in z njim sodelo- Med drugim in tretjim obiskom so ob pomoči vzgojiteljic že zelo dobro drsa­li in s ponosom pokazali svoje drsalne sposobnosti vrstnikom in tudi posame­znim staršem, ki so jih prišli vzpodbu­jat. Na temo zimskih radosti smo spo­znavali različne pesmi, deklamacije, pravljice in zgodbe. Veliko smo tudi ustvarjali, šivali kot Muca copatarica, se seznanili, kaj potrebujemo, da nas ne zebe, in se trudili, da smo pri obla­čenju in obuvanju čim bolj samostojni. Bili smo iznajdljivi in si kar v igralnici pripravili dejavnosti na temo Zimski športi. Tako smo postali hokejisti, bra­tje Prevc, Tina Maze ... Zimske športe so vala na natečaju Mali sončki rajajo. Na obisk v naš vrtec je prišel Mančin oče in nam povedal, kako lovci skrbijo za živali v zimskem času. Ker je zima tudi čas prehladov in drugih obolenj, smo, z namenom, da bi bilo tega čim manj, kar največ časa preživeli zunaj. Eno dopoldne smo na­menili Čajanki, kjer so otroci pili svoj najljubši čaj z medom in limono, se po skupinah družili, utrjevali prija­teljske vezi in tako udejanili naslov teme letošnjega leta Naj bo poletje, je­sen, zima ali pomlad, jaz te imam ve­dno rad. Ana Dolinšek Športne igre Veter v laseh Božiček je učencem na OŠ Roje prinesel posebno darilo, ob katerem so se počutili kot pravi športniki. oš roje V četrtek, 22. decembra ki ga vodi Marjan Bolhar, so učence 2016, so v telovadnici Osnovne šole seznanili s kickboxingom in jih spod-Roje potekale športne igre Veter budili k praktični izvedbi enostavne­v laseh, ki so nam jih dobrodelnoga treninga. Vse postaje, predvsem pripravili Športno atletsko društvo pa tudi veseli in motivirani animator-Mavrica, ki ga vodi Mojca Grojzdek, ji so naše otroke navdušili. Zaključek Žensko košarkaško društvo Ledina pod vodstvom Elvire Rosić in Klub borilnih veščin Domžale, ki ga vodi Marjan Bolhar. Člani Športno atletskega društva Mavrica so učencem pripravili poli­gon s poudarkom na igrivem razvi­janju različnih mišičnih skupin. Čla­nice Ženskega košarkaškega društva Ledina so jim demonstrirale in jih usmerjale pri izvedbi osnovnih ele­mentih košarke, posameznikom pa omogočile individualno igro z njimi. Člani Kluba borilnih veščin Domžale, je popestril obisk predstavnic Zavoda za šport Domžale, ki so nam za šolsko telovadnico donirali različne žoge, inpredstavnice Športne unije Sloveni­je, ki je za vse učence prinesla Album športov – Veter v laseh. Iskrena hvala vsem donatorjem, ki so učencem naše šole omogočili res poseben dan. Iz šolske telovadni­ce je bilo namreč celo dopoldne sli­šati vzklike zadovoljstva in navduše­nja, ki so kar vabili, da pokukaš in se jim pridružiš. Vanda Trobevšek Kaj dela okrasni vrt pozimi? Zadnje dni v lanskem oktobru smo dijaki Srednje šole Domžale uredili okolico dreves, ki so nasajena med našo šolo in Mercatorjevim centrom na Cesti talcev v Domžalah. srednja šola domžale Profesorice so želele, da se naučimo delati z okra­snimi rastlinami in se seznanimo z na­ravnimi metodami dela z rastlinami. Ko bomo opazovali sadove svojega dela, se nam bo izboljšalo počutje in dvigni­la bivalna kultura okolice. Spomladi in poleti se bomo veselili pisanih barv – upamo, da bo cvetje pisano od aprila do oktobra –, veselili se bomo obletavanja čebel in pikapolonic, morda bodo med našimi rožicami našli hrano tudi ptički. Začetki so bili negotovi. Prostor okrog dreves smo očistili, treba je bilo odstraniti listje, ki je jeseni odpadlo z drevja, žal tudi smeti, ki jih ljudje ne­odgovorno odmetavamo. Listje smo uporabili kot zastirko na visoki gredi. Zemlja okoli dreves je bila zbita, zato smo jo zrahljali in odstranili plevel. Zemljo smo izboljšali s kompostom, ki ga imamo za šolo v kompostniku. Ku­pili smo nekaj gnojila, da bodo rožice lepše uspevale. Pri zasaditvi smo kombinirali traj­nice, pokrivne rastline in čebulnice; s tem želimo doseči, da bo naša okolica zanimiva vse leto. Nekaj sadik smo ku­pili, nekaj smo jih prinesli od doma, ker smo vrtnarili tudi doma. Izbra­li smo manj zahtevne rastline, da nas ne bodo preveč razočarale. Pričakuje­mo, da se bodo naše gredice razrasle in bodo popolnoma prekrile zemljo. Vsako leto bomo imeli manj dela s ple­tjem in okopavanjem. Grede bomo, če bo potrebno, dopolnjevali s sezonskim cvetjem in čebulnicami, ki so prve zna­nilke pomladi. Držali smo se proste razporeditve rastlin, ker smo se prila­godili koreninskemu sistemu dreves. Ko smo delali, smo poslušali tudi komentarje mimoidočih. Večinoma so nas spodbujali, nekateri pa so že kar prepričani, da se zasaditev ne bo ob­nesla, ker smo ljudje premalo odgo­vorni. Ko so vsa drevesa odvrgla že za­dnje liste, smo še enkrat pometli oko­li gredic. Odpadlo listje smo odložili na kompostnik. Listje na gredah smo pustili in služi kot zastirka, ki varu­je občutljive trajnice pred mrazom ter ohranja vlažna in rahla tla. Trenutno opazujemo, kako je mraz požgal naše rastline in so nadzemni deli odmrli. Nekatere trajnice in pokriv­ne rastline živijo tudi pozimi, le bar­ve listov se spremenijo. Pogled nanje je najlepši, kadar se na listkih nabere­jo kapljice ali ivje, prava zimska idila. Jezimo se na ljudi, ki hodijo po ze­mlji, čeprav se vidi, da so grede zasa­jene. Pohojene gredice najbolj jezijo dijake, ki smo se trudili in delali. Ži­valski iztrebki na gredicah niso za­želeni, skrbne lastnike prosimo, da jih odlagajo v zanje namenjene koše. Upanje umre zadnje, mi verjamemo, da nismo delali zaman. Dijaki 2. h Srednje šole Domžale:  Niki, Žana, Bleona, Tej, Jovana, Andraž, Anže, Tjaša, Nejc, Aljaž, Sara, Marsel, Blanka, Lara, Elvir, Valentina Mentorici Marta Hrovatin in Karmen Koprivec Pikapolonice praznično obdaril Hofer Otroci Vrtca Urša, enota Pikapolonica v Dobu, so pridni otroci, kar je opazil tudi Hoferjev Božiček. vrtec urša Nekega decembrskega dne, ko so bili vsi otroci zbrani v eni od sob in plesali, jih je ta na hitro obiskal. Pomahal jim je namreč skozi okno, že naslednji hip pa izginil. Tako zelo se mu je mudilo, da je v atriju nekaj izgubil. Otroci so to seveda opazili in odšli is­kat. Bilo je pismo in kot se je izkazalo, je bilo le-to namenjeno prav njim. V njem jim je sporočil, da jim je prinesel darila, vendar jih nima časa deliti, saj se mu mudi še k drugim otrokom. Zato jim jih je nekje pustil in naročil, naj jih otroci poiščejo. Kakšno vesele je bilo to! Otroci so hitro preiskali vse igralnice, a daril niso našli. Tudi zunaj, pred vhodnimi vrati jih ni bilo. Nazadnje so se otroci podali še v večnamensko dvorano v zgornjem nadstropju in tam so jih pod novoletno jelko res čakala darila, vese­lje ob tem odkritju je bilo nepopisno. Prav vsak otrok je dobil svoje darilo. Otroci seveda ne vedo, od kod so darila prišla, zato se za lepo gesto podjetju Hofer v njihovem imenu za­hvaljujemo vzgojiteljice. Strokovne delavke enote Pikapolonica oš domžale Prikaz prve pomoči učencem 5. razreda V petek, 9. decembra 2016, so učen­ce 5. razreda obiskali člani Rdečega križa iz Domžal. Njihov namen je bil seznaniti in pokazati učencem, kako nuditi prvo pomoč. Najprej nam je gospa Majda ra­zložila, kako poteka oživljanje, pro­stovoljca Viktorija in Klemen pa sta nam to tudi demonstrirala na lutki. Nato smo vadili in se učili tudi učen­ ci. Posebno zanimivo se nam je zde­lo oživljanje z defibrilatorjem. Razložili so nam, kako ravnati, če nudimo prvo pomoč nezavestne­mu človeku. Ogledali smo si, kaj vse je v torbi prve pomoči. Učili smo se povijanja in imobilizacije udov. Veliko novega smo izvedeli, še bolj pomembno pa je, da smo lahko na lutki vadili, kako pomagati člove­ku v stiski. Za njihov obisk se jim iskreno za­hvaljujemo.  Manca Pristavec, 5. b, OŠ Domžale oš roje Potovanje Iz zvoka v tišino V predprazničnem času je Ume­tniško društvo za sonaraven razvojpovabilo učence OŠ Roje na poseb­no potovanje. Ob zvokih gonga, kalimbe, himalajskih posodic in drugih imenitnih zvočil nas je Mina Kunstelj, socialna pedagoginja, ki raziskuje zvok in tišino, popeljala na pot umirjanja in sprostitve. Ob zgodbi z miroljubnim in ljubeznivim sporočilom smo poslušali, opazova­li in preizkušali zanimiva zvočila in glasbila. Pogumnejši so bili deležni celo zvočne masaže. Prav vsak od učencev je bil aktivno vključen v do­gajanje. Nekateri učenci so se med dejavnostjo celo tako sprostili, da so za trenutek zadremali. Na koncu smo skupaj tudi zapeli in zaplesali. Ob prijetnem druženju smo se imeli priložnost resnično umiriti v hitrem veselem decembru in priča­kovanju praznikov.  Učiteljica Tjaša Vevoda iz naših vrtcev in šol | objave Filmska delavnica Ob sofinanciranju Mestne občine Ljubljane smo na OŠ Dragomelj pod mentorstvom Livije Horvat ter ob strokovni pomoči Maje Prelog in Blaža Murna učencem ponudili izvedbo petdnevne filmske delavnice na temo odlaganja odpadkov. oš dragomelj Zanimanje za de­lavnico je bilo zelo veliko zlasti med učenci novinarskega krožka in učen­ci, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet umetnost. Vikend med 9. in 11. decembrom je 30 učencev iz 4., 5., 6. in 8. razreda OŠ Dragomelj preživelo v domu Brežen­ka v Fiesi. Delo je bilo zelo intenziv­no. Učenci so najprej spoznali, kako nastaja film ter pobliže pogledali sne­malno kamero, snemalnik zvoka, mi­krofon … Že v petek zvečer so učenci napisali zgodboris kratkega igranega prizora ter razdelili vloge (režiser, sne­malec zvoka, mikroman, lučkar, novi­nar, igralec, garderober). V treh skupi­nah so v soboto v Piranu posneli nekaj kadrov o odlaganju odpadkov in pov- VABILO prašali mimoidoče, kako oni ločujejo odpadke. V nedeljo so skupine posne­le igrane prizore. Delo so učenci nadaljevali v šoli in sicer so se srečali v torek, ko so pregle­dali posneti material ter začeli z mon­tažo (skupnega) reportažnega in do­kumentarnega filma, ki so ga naslovi­li Smeti. V četrtek, 15. decembra 2016, je v prostorih OŠ Dragomelj potekala predpremiera 15-minutnega filma. Na predpremiero so učenci povabili star­še, sošolce, prijatelje ter tudi učitelje in vodstvo šole. Vsi prisotni so si z velikim zanima­njem ogledali film in ga nagradili z bučnim aplavzom. Metka Murn VPIS V VRTEC DOMINIK SAVIO Vse starše, ki bi v šolskem letu 2017/18 želeli svojega otroka vpisati v vrtec Dominik Savio Karitas Domžale vabimo k vpisu od 30. 1. 2017 do 23. 2. 2017. Obrazec Vloga za sprejem otroka dobite v vrtcu ali na spletni strani vrtca. Vloge so lahko oddane osebno v vrtcu ali priporočeno po pošti na na­slov: Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale, Krakovska 18 b, 1230 Dom­žale. Zadnji rok za oddajo vlog je 23. 2. 2017. Vesna Stanek, ravnateljica Dobra ti volja naj v mislih zmaguje zdaj Praznična pričakovanja posebej zaznamujejo vsak december in temu je tako tudi v naši šoli, OŠ Dob. Šola diha s prihajajočimi prazničnimi dnevi, v pričakovanju prihoda dobrih mož, v mnogokrat izrečenih dobrih željah, prireditvah ... oš dob Dogajati se je začelo, podob­no kot nekaj zadnjih let, konec no­vembra, ko so začele ideje pod spre­tnimi otroškimi prsti postajati izdelki, namenjeni predprazničnemu sejmar­jenju. To se je zgodilo 1. decembra, ko se je šolska telovadnica spremenila v velikanski prostor s stojnicami, pol­nimi prazničnih okraskov, uporabnih predmetov, medenjakov, medu, vo­ščilnic, ikeban, ekološke kozmetike … Ozračje je vrvelo od smeha, prijaznih pozdravov, radovednih vprašanj, do­brih želja in vzklikov veselja. Izdelki, ki so nastali v urah tehniških dni, tudi s pomočjo varovancev VDC enote Tr­žič, ki so nam pomagali pri izvedbi je v zahvali rekla ravnateljica: Kar­men Banko je pripravila solistke Živo, mlado dobro čarovnico Ljubo, in He­leno, uporno pubertetnico Aniko, obe mami, mladinski zbor – čarovnice in zgage ter spremljevalni ansambel; Ja­smina Bejtovič je poskrbela za režijo in plesno koreografijo, Ana Slapar pa za sceno; v ozadju je za tehniko skr­bel Samo Zadravec. Predvsem je bil to projekt otrok, ki so bili od oktobra za uspeh predstave pripravljeni žrtvova­ti kar nekaj prostih sobot in popoldne­vov. Dvorana je bila navdušena in na­stopajoči so se morali večkrat poklo­niti ploskajočemu občinstvu. Navdu­šenih čestitk in pohval so bili ustvar­ci. Obisk, ki sta ga vodila Marko Bre­žan in Nina Ivanc, je vključeval pred­stavitev paraolimpijskih športov, gol­bala, sedeče odbojke in košarke na vozičkih, preizkus športa v telovadni­ci in predstavitev športno-življenjske zgodbe športnika invalida. Obisk se je zaključil skupinsko v telovadnici. Paraolimpijci so prikazali različne športe, golbal, sedečo odboj­ko in košarko na vozičkih, ter na poli­gonu pokazali, kako ovire premaguje­jo gibalno ovirani, predvsem pa med nas prinesli spoznanje in pomembno sporočilo: gibalna oviranost in invali­dnost nista prepreki, da bi se kdorko­li odpovedal kakovostnemu življenju. tehničnega dne pri šivanju voščilnic, so hitro pošli. Z izkupičkom smo obo­gatili šolski sklad. Naslednji decembrski tedni so bili namenjeni predvsem učenju, pra­znično vzdušje pa so šoli pričara­li novoletno drevesce in okrašeni ho­dniki ter razredi. Hitro pa se je bližal tudi zadnji decembrski teden. V sre­do, 21., smo vabili na glasbeno gle­dališko predstavo Čarovnija, avtoric Petre Brdnik Juhart – glasba in Maje Ferme – besedilo, v kulturni dom na Viru. Predstava v ospredje postavlja mladostnika, odnose s starši in sporo­čilo, da so najpomembnejše vredno­te prilagajanje, poslušanje, upošteva­nje drug drugega, predvsem pa prija­teljstvo … Pomembno je srce! Pred­stavo so pripravile tri ‚čarovnice‘, kot jalci deležni tudi po predstavi. V četr­tek smo predstavo za vse učence šole združili še z državnim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti, zato je bil prvi del s himno namenjen spominu na dneve pred četrt stoletja. Tudi tokrat sta kar dve prireditvi pote­kali v KD na Viru, saj v šoli za scensko in koreografsko tako zahtevne pred­stave, kot je Čarovnija, nimamo pri­mernega prostora. V telovadnici, naj je še tako dobro scensko pripravlje­na in okrašena, se namreč čar gleda­liških predstav izgubi. Nekaj posebnega je bil tudi za­dnji dan, petek 23., ko je bilo pouka le malo, saj so nas v sodelovanju s Fa­kulteto za šport Univerze v Ljubljani in njenim profesorjem Borom Štrum­bljem obiskali športniki paraolimpij-Navdušili sta nas njihova volja in pre­danost ciljem, doseči tisto, kar bi se večini zdelo nemogoče. Učence osmih in devetih razredov je zadnji dve uri navdušil še Urban Novak, alpinist, dobitnik zlatega cepina, nekdanji uče­nec naše šole, s predavanjem Samo­tne planinske poti. S sliko in besedo je predstavil svojo alpinistično pot od otroka do podvigov v Himalaji, učen­ci pa so se na koncu zgrnili okrog nje­ga, se pogovarjali z njim, predvsem pa so lahko videli planinsko opremo, ki je potrebna za varno plezanje in ‚van­dranje‘ po najvišjih vrhovih sveta. In za novo leto so vsem preostale le še dobre želje iz Čarovnije: … Dobra ti volja naj v mislih zmaguje zdaj, veselo v življenju bo, zmaguje naj vse lepo … Marta Keržan JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC URŠA IN JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC DOMŽALE objavljata na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) in 2. člena Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/11-uradno prečiščeno besedilo, 12/12, 10/13, v nadaljevanju Odlok) SKUPNI JAVNI VPIS NOVINCEV V JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC URŠA IN JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018 1. Predmet skupnega javnega vpisa je vpis novincev v – Vsak delovni dan od 30. januarja do vključno 15. feb-staršem v roku 8 dni po seji komisije obvestilo z izpisom po-Javni vzgojno varstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojno var-ruarja 2017, od 8. do 12. in od 13. do 15. ure. datkov s seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za nji­stveni zavod Vrtec Domžale (v nadaljevanju: vrtec) za šolsko – V torek, 31. januarja 2017, od 8. do 12. in od 13.do 17. ure. hovega otroka z navadno poštno pošiljko in podatke objavi na leto 2017/2018 s sprejemom na dan 1. 9. 2017. – V torek, 7. februarja 2017, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. spletnih straneh vrtca ter po potrebi ali na željo staršev pošlje Predvideno število prostih mest je objavljeno na spletnih – V torek, 14. februarja 2017, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. po elektronski pošti. straneh Vrtca Urša in Vrtca Domžale. Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obve­ 3.2. V Vrtcu Domžale, Savska c. 3, Domžale (tel. 01 724 82 94): stilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki 2. Starši ali skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo – Vsak delovni dan od 30. januarja do vključno 15. febru-so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe z vrtcem. Če za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec Vlogo arja 2017, od 8. do 12. in od 13. do 15. ure. starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe za sprejem otroka v vrtec dobijo starši na upravi vrtca, v enotah – V sredo, 1. februarja 2017, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. v roku 15 dni od vročitve poziva, vrtec pozove k sklenitvi po­vrtca in na spletnih straneh vrtca. Vloge morajo biti oddane oseb-– V sredo, 15. februarja 2017, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. godbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu s čakalnega no na upravi vrtca ali priporočeno po pošti na naslov: Vrtecseznama. Urša, Murnova ulica 14, 1230 Domžale ali Vrtec Domžale, Sa-4. V času javnega vpisa lahko starši že vključenih otrok zapro­vska cesta 3, 1230 Domžale. Ne glede na število oddanih vlog v sijo za premestitev iz enega javnega vrtca v drug javni vrtec v 6. O rezultatih javnega vpisa in premestitvah bo odločeno vrtec za šolsko leto 2017/2018 se šteje, da so starši oddali eno vlogo. okviru Občine Domžale oziroma iz enote v enoto v okviru po-najpozneje do 30. aprila 2017. sameznega vrtca. O premestitvah odloča Komisija za sprejem  Martina Pančur 3. Rok za oddajo vlog je 15. februar 2017. otrok v vrtec.  ravn ateljica Vrtca UršaV primeru osebnega vpisa bo vpis potekal: 3.1. V Vrtcu Urša, enoti Češmin, Murnova ulica 14, Domžale 5. Komisija za sprejem otrok v vrtec pri odločitvi o sprejemu  Jan a Julijana P irman(tel. 01 729 86 16): otroka v vrtec upošteva pogoje in kriterije odloka. Vrtec pošlje  ravnateljica Vrtca D omžale le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 19 iz naših vrtcev in šol | starejši O Domžalah le najlepše Dober dan, jubilanta Karel in Zora Zupan Tako jaz vidim svet V Centru za mlade Domžale je bilo v četrtek, 19. januarja 2017, odprtje likovne razstave učencev Osnovne šole Roje, ki so jo poimenovali Tako jaz vidim svet. Zveza prijateljev mladine Domžale v sodelovanju z Osnovno šolo Rodica v času zimskih počitnic od 27. februarja do 3. marca 2017 vabi na P OČITNIŠKE AKTIVNOSTI Otrokom omogočamo druže­nje, ustvarjalno preživljanje prostega časa, obisk kulturnih prireditev ter gibanje v telova­dnici in na prostem. Več informacij in prijave na www.zpm-domzale.si. Življenjski poti Karla in Zore Zupan, ki jesen življenja preživljata v Medgene­racijskem centru Bistrica, se uradno prepletata že blizu 65 let, prvo sre­čanje na študentskem plesu, bila je ljubezen na prvi pogled, pa še danes v njunih živahnih očeh vžiga svetle zvezdice, ki kljub včasih kar težkim preizkušnjam niso nikoli ugasnile. Srečali smo se v njunem novem domu MGC Bistrica, kjer jubilant Ka­rel Zupan, malce sem zamudila na njegov 90. rojstni dan, živi že dobri dve leti in pol, žena Zora pa pol leta manj. Avgust je najbrž njun najljub­ši mesec: oba sta namreč rojena v tem mesecu, tudi poroka pred skoraj 65 leti je bila v avgustu. Gospod Ka­rel se je tako rodil 6. avgusta 1926 na Bizeljskem na manjši kmetiji, kjer je oče nadaljeval tradicijo zidarske obr­ti. Sedemčlanska družina je živela skromno, treba je bilo delati. Osnov­no šolo je obiskoval na Bizeljskem, gimnazijo v Mariboru. Družina je bila v drugi svetovni vojni že 11. novem­bra 1941 izseljena. Vse so jim pobra­li, družino odpeljali v največji zbirni center v grad Rajhenburg, kjer so po­stali številke. S transporti so jih odpe­ljali v Nemčijo v taborišče Frauestien, kjer je moral delati v mizarski delav­nici. Nekaj znanja nemščine je v gi­mnaziji kar sam dobil ob knjigi Nem­ščina brez učitelja, tudi francošči­na mu iz gimnazije ni bila tuja, zato ga je lastnik delavnice porabil tudi za tolmača. Pri njem so namreč de­lali tudi francoski ujetniki. Po nekaj več kot pol leta dela so ga premesti­li v drugo taborišče, podjetnik pa mu je napisal posebno spričevalo, v ka­terem je izrazil zadovoljstvo nad nje­govim delom, zato mu ni bilo treba na prisilno delo v rudnik urana, kar je bilo zelo škodljivo za zdravje lju­di. Je pa za rudnik delal lestve. Zara­di grožnje, da bo prisilno mobiliziran v nemško vojsko in moral v Rusijo, je zbežal in srečno, v glavnem peš, pri­šel v Slovenijo, kjer je iskal stik s par­tizani. Žal mu ga ni uspelo vzpostavi­ti, zato je dneve do konca vojne preži­vel s skrivanjem pri sorodnikih. Domači so se vrnili, oče je obnovil porušeno domačijo, mladi Karel pa po mali maturi v Mariboru uspešno opravil še veliko maturo in odšel štu­dirat geodezijo v Ljubljano. Vsesko­zi je pozneje služboval v Geodetskem zavodu RS. Tako je večji del življenja preživel na terenu, veliko hodil peš, tudi s kolesom in spoznal praktično vso Slovenijo, veliko se je ukvarjal tudi z žičnicami. Od tedaj mu je osta­la navada, da opoldne je le juho, saj praktično kosila ni bilo mogoče do­biti. Prepričan je, da mu je prav delo na terenu, v naravi omogočilo zdra­vo starost. Spomine pomaga obujati tudi žena Zora, rojena 23. avgusta 1930 na Ptuju, kjer je z materjo preživela zgo­dnje otroštvo, nato pa sta odšli v Lju­bljano. Bilo je skromno, a lepo otro­štvo, pripoveduje višja medicinska sestra, ki je vrsto let službovala na Polikliniki, nato kot patronažna se­stra v ZD Moste. Zakonca Zupan sta se srečala na študentskem plesu, se zaljubila in av­gusta leta 1952 poročila. Vseskozi sta živela v Ljubljani v prijetnem domu s hčerkama Evo in Dalijo. Doba računalništva je jubilan­ta Karla Zupana pravzaprav kar za­svojila, saj je izdelal vrsto progra­mov za urejanje tega področja. Po­sebej se oba spominjata njegove ve­like želje, da se iz Ljubljane umakne­jo v naravo, v mirnejše okolje. V Pol­hovem Gradcu sta kupila staro hišo in jo z ljubeznijo obnavljala. Ob po­slabšanju zdravstvenega stanja se je Karel sam odločil: grem v dom. Dom­žalski MGC Bistrica mu je bil všeč za­radi bližine Kamniške Bistrice in peš­poti ob njej, ki jih je najprej sam, zdaj pa z ženo Zoro vsak dan obiskujeta. Navdušena sta nad prijaznostjo lju­di. Včasih sta obiskovala tudi Šum­berk. Zelo rada se peš odpravita v mesto, posebej ko je treba v uredni­štvo Slamnika oddati križanke, saj je njihovo reševanje še vedno strast go­spoda Karla. Gospa Zora je navduše­na nad bogato domsko knjižnico, pa tudi nad tem, da fantje in možje pre­vzemajo nekatere vloge v družinah, česar včasih ni bilo. Vesela je te ena­kopravnosti. Rada pogledata kakšno oddajo, obvezno poročila, gospa tudi kakšen film. Rada obiskujeta priredi­tve v MGC, najraje ko nastopajo vrt­ci in šole. Vesela in srečna sta, pono­sna na domače, hčerki z družinama ter tri vnuke in tri pravnuke, ki ju radi obiskujejo, Njuno življenje pravita, je bilo skromno, od otroštva – in tako sta vzgajala obe hčerki. Rada živi­ta, srečna sta skupaj in naj tako tudi ostane, spoštovana zakonca Zupan, dobrodošla med nami.  Vera Vojska oš roje Učiteljici Meta Marolt in Meta Košir, profesorici likovne umetnosti in njihovi učitelji, so učencem pomagali, da so pri likovnem ustvarjanju, kjer so spoznali veliko različnih likovnih tehnik, upodabljali svet okoli nas na najrazličnejše načine in seveda, da so vsi ti izdelki, ki so razstavljeni sploh nastali. Učenci, ki razstavljajo, so stari od 11 do 25 let. V programu na odprtju razstave, ki ga je vodila Klavdija Štajdohar, so nastopili: Teja Kralj, učenka 6. razre­da prilagojenega programa, ki je za­plesala ples z obročem, ter Manca Rot, učenka 8. razred prilagojenega pro­grama, in Matic Gabrilo, učenec 7. ra­zreda prilagojenega program, ki sta ob spremljavi učiteljice Natalije Šimenc na kitari zapela pesem Sreča na vrvici. Ravnateljica OŠ Roje Marjanca Bo­gataj je na odprtju likovne razstave v Centru za mlade Domžale poveda­la, da njihovi učenci vedno naredijo tako, kot mislijo, in tako je po njenih besedah tudi prav. Tudi sama je veli­ko let učila likovni pouk in je vedno občudovala njihove stvaritve: »Vsaka njihova risba je nepojmljiva. Ustvarjajo pa tudi druge izdelke, kot so razni okra-ski, uporabni predmeti, svečke, aranž­maji, čestitke … Nekaj čudovitega in vsak, ki pride k nam, ko vidi otroke, kako ustvarjajo, in njihove izdelke, pra­vi, da bi moralo biti tako na vseh šolah. Res jim želimo omogočiti, da imajo pri svojem ustvarjanju na razpolago čim več materialov, pri tem nam pomagajo donatorji. Naši dve učiteljici Meta Ma­rolt in Meta Košir sta vedno polni idej, s katerimi nudita učencem številne pri­ložnosti, kot so ti likovni izdelki, katerih rdeča nit je Kako jaz vidim svet. Vsi ob­čudujemo njihove izdelke. Vse je v ma­vričnih barvah. Vse je lepo in sončno, tako kot si na naši šoli želimo za naše otroke. Lepo, sončno, svetlo in mavrič­no. In naj bo tako še naprej.« Učiteljica Meta Marolt je povedala, da sta naslov z učiteljico Meto Košir izbrali skupaj, saj sta dejansko vede­li, da učence lahko z omenjenim na­slovom popeljeta po svetu skozi nji­hove oči. »V njihovih delih lahko opa­zujete živali, rastline, ulice, hiše, kraje in to celo najbolj oddaljene, vse do Av­stralije in Severnega tečaja. Ob tej pri­ložnosti moram povedati, da sem po­nosna na učence, ki so se res potrudili, saj je bilo za vsako njihovo delo vlože­nega veliko truda tako učencev kot uči­teljev. Vsaka slika je posebna dogodi­vščina. Je velik uspeh, ki učencem po­maga, da so uspešni tudi na drugih po­dročjih. Res vas lepo vabim na potova­nje po svetu, in upam, da boste uživa­li,« je še povedala Meta Marolt. Ogled razstave je v Centru za mla­de Domžale možen do 20. 2. 2017. Besedilo in foto: Miha Ulčar Z MASIMM nam vedno uspe Pred novim letom sem učencem omenila, da bomo za prednovoletni sejem izdelovali tudi cvetje iz krep papirja. oš rodica Hitro so me vprašali, če pride gospa Marija. Seveda, ponava­di v učilnico prideta kar dve Mariji in še Sonja. Gospe iz skupine MASIMM, neumorne rokodelke, se v naše šol­sko delo vključujejo v okviru pouka, etnografskega krožka in mednarodnih projektov. Učence spretno vodijo pri izdelavi različnih izdelkov, tudi sla­mnikov iz vrvice in slik iz slame. Zato, spoštovane gospe, ste na OŠ Rodica vedno dobrodošle. Opaziti je, da so učenci vsakič znova prisrčno hvaležni za čas, ki ga gospe preživijo z njimi. V času medgeneracijskega druženja si učenci razvijajo ročne spretnosti in s tem ohranjamo znanja naših predni­kov. Po tovrstnih srečanjih so zares ponosni na svoje izdelke. Vidijo, da zmorejo, da ni meja, če jih le vodijo pravi ljudje. Mariji Radkovič in njenim sodelavkam se zahvaljujem za dose­danje sodelovanje. In se že veselim/o prvega letošnjega srečanja z njimi. Štefka Ramovš, OŠ Rodica slamnikštevilka 1 | januar 2017 | letnik lvii Koledar kulturnih prireditev Dogaja se ... v občini Domžale/ februar meditacija anj ljlej opis pod 1. februar ezplačno anj Knjižnici Glej opis pod 11. februar. Mestni kino Domžale Knjižnica Domžalezni / eden od velikih favoritov za letošnje oskarje.Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Co­ 18.00 | JACKIE 18.00 | ČREDAKnjižnica Domžalebiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave na 19.00 | KATARINA STEGNAR: GORE NA ODRU Biografska drama / 99' / režiser Pablo Larraín z Na­Za zamudnike 19.00 | POVODNI MOŽ01 724 12 04 (Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj Turšič). Gorniški večer / vodi Borut Peršolja / vstop prost / 17. februar petek talie Portman ustvari pretresljiv fi lm o enem od naj­ Komedija / 98' / srbska komedija na račun ustvar­Pravljice za odrasle / pripoved in interpretacija: org.: Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja, Mirjam Slanovec in Luka Hrovat / vstop prost / org.: PREDSTAVITEV APLIKACIJ bolj prelomnih trenutkov ameriške zgodovine / na­ jalcev sedme umetnosti, ko hočeta dva prijatelja Knjižnica Domžale. Center za mlade Domžale grada za najboljši scenarij na beneškem festivalu.posneti televizijsko serijo o prigodah igralcev.Mirjam Slanovec, Luka Hrovat, Knjižnica Domžale.V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delova­9.00–13.00 | MEDVRSTNIŠKO NASILJE nje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave KD Franca Bernika  Knjižnica Domžale 20.00 | JACKIEUvodno in nadaljevalno usposabljanje za pred­KD Franca Bernikain rezervacije terminov na vojka.susnik@dom.sik.si 19.00 | ROMANA ROMANIŠIN in ANDRIJ  19.00 | JEZIK JE MORJE MED NAŠIMI Glej opis pod 2. februar. stavnike domžalskih Varnih točk / prijave na 19.00 | KONCERT PIHALCEV, TROBILCEV, ali petra.strajnar@dom.sik.si.SAMOTAMI info@czm­domzale.si ali 040 255 568. LESIV: ZVEZDE IN MAKOVA ZRNA TOLKALCEV IN PEVCEV Za vabljene in za IZVEN RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE Predstavitev knjige / pogovor z gostjami mag. An­ Koncert učencev Glasbene šole Domžale / fi lmska Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem pra­ 13. februar ponedeljekKnjižnica DomžaleKnjižnica Domžale za svoje člane organizira brez­ glasba / vstop prost. drejo Kalc, mag. Mojco Novoselec in Vesno Tripko­zniku / glasbeno­scenska prireditev / govornik: To­ 17.00 | GIBALNA IGRALNICA plačni računalniški tečaj. Tečaj traja en mesec in po­ vić vodi urednica dr. Barbara Pregelj / vstop prost / Center za mlade Domžale maž Habe / odlomki iz knjige Dušana Šarotarja / pre­ Gibanje in igra / od 18. meseca do 3. leta, v priso­teka dvakrat tedensko (ob sredah in petkih) od 10. org.: Založba Malinc, Knjižnica Domžale. Blunout klub plet brane besede, glasbe in fotografi je / brezplačne 17.30–19.30 | IZMENJEVALNICAtnosti odrasle osebe / v sodelovanju s Plesno šolodo 12. ure. Število mest je omejeno. Obvezne prijave 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH vstopnice rezervirajte od 3. februarja na 01 722 50 50. Prinesite svoja stara, a še uporabna oblačila, obu­Miki / prijave na oddelku za otroke in mladino /na 01 724 12 04 ali helena.prelc@dom.sik.si. Mestni kino Domžale Glej opis pod 8. februar. tev, nakit in druge modne dodatke, in jih izmenjaj­org.: Plesna šola Miki, Knjižnica Domžale. 20.00 | JAZ, DANIEL BLAKEte z novimi.UPORABNO RAČUNALNIŠTVODrama / 100' / režiser Ken Loach se vrača z značil­8.februar sreda23. februar četrtekV Knjižnici Domžale bodo pod okriljem podjetja Micro Mestni kino Domžale no strastnim in brezkompromisnim fi lmom o močiTeam potekala brezplačna računalniška izobraževa­ Slamnikarski muzej 18.00 | PR’ HOSTAR sočutja in solidarnosti / zlata palma na zadnjemMenačenkova domačija18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: PAVEL  Center za mlade Domžalenja v okviru naložbe, ki jo sofi nancirata Evropski soci­ Za zamudnike festival v Cannesu.10.30 | VODEN OGLED PO RAZSTAVI ARTEKOMEDVEŠČEK 19.00 | NEJA URH: POT ŽIVLJENJAalni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in Vodi dipl. slikarka Marija Mojca Vilar / vstop prostPogovor z raziskovalcem staroverstva in starover­'Gorenjska' komedija / režija: Luka Marčetić / 95' /Odprtje slikarske razstave / razstava bo odprta došport. Program je namenjen zaposlenim, starejšim odza devetimi gorami in tremi cipresami leži majhna Blunout klub / na kulturni praznik je Menačenkova domačijacev v Posočju / vodi Cveta Zalokar / vstop prost.23. marca.45 let – z manj kot štiriletno srednjo šolo. Informacije vasica in v njej hotel, kjer ostri so jeziki in prepo­ 20.00 | NATAŠA NAHTIGAL IN NJENI UČENCI odprta 10.00–12.00 in 17.00–19.00.na 01 513 14 50 ali info@microteam.si, prijave do 15. vedani dotiki. Nastop / Nataša Nahtigal je zdravnica in učiteljicaMestni kino DomžaleKnjižnica Domžalefebruarja na katja.simenc@dom.sik.si. Datum začet­petja, prva z licenco za poučevanje pevske tehnikeSlamnikarski muzej18.00 | SHAKESPEARE V FILMU: KRVAVO 20.00 | KLUB19.00 | FERI LAINŠČEK: DEMON LJUBEZNI: ka tečaja bo znan, ko zapolnimo mesta. Speech Level Singing.11.00 | DOMŽALSKE SLAMNIKARICE V GLEDALIŠČEPANONSKI SPEVI Abonma fi lmski PETEKNEW YORKUČrna komedija / 104' / ko pri nagradah spregledajoGlej opis pod 13. februar. Literarna kavarna / gost: Feri Lainšček / vodi Mir­ 3. februar petek Bobri na potepu, za izvenInfo veteranskega igralca, začnejo v nenavadnih okoli­ jam Slanovec / vstop prost / org.: Mirjam Slanovec, Glej opis pod 3. februar. ščinah umirati gledališki kritiki. Knjižnica Domžale. Center za mlade Domžale Slamnikarski muzej Na kulturni praznik je Slamnikarski muzej odprt18. februar sobota Ljubljanska cesta 58, Domžale, 10.00 | DOMŽALSKE SLAMNIKARICE V  10.00–12.00 in 17.00–19.00.Knjižnica DomžaleGalerija Domžale T 01 722 66 00, info@czm­domzale.si, NEW YORKU19.00 | DR. NOAH CHARNEY: LJUBEZEN PO KD Franca Bernika19.00 | DUŠAN STERLE: BREZ BESEDwww.czm­domzale.siBobri na potepu, za šole (obvezna prijava)Mestni kino DomžaleSLOVENSKO10.00 | DINOZAVRI?Odprtje slikarske razstave / z avtorjem se bo na po­Zgodovinska učna ura / vodi Katarina Rus Krušelj / 60'16.00 | BUČKOSlovenologija / gosta: dr. Svetlana in dr. BožidarSobotna otroška matineja, za IZVENseben način pogovarjal Jurij Smole / vstop prost /Galerija Domžale/ 10+ / sprehod po zlati dobi slamnikarstva v Domžalah.Glej opis pod 4. februar.Slapšak / pogovarjal se bo dr. Noah Charney / vstopLutkovno­igrana predstava po slikanici Lile Prap /razstava bo odprta do 9. marca.Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele)Gledališče Labirint / 40' / 3+ / Vesna in Živa odkri­Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 18.00 | JAZ, DANIEL BLAKEprost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale.Knjižnica Domžalejeta čisto pravo dinozavrsko jajce – ampak kaj najMestni kino Domžale12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do Glej opis pod 2. februar. 17.00 | TRIJE PRAŠIČKI Mestni kino Domžalez njim? / 4,5 oz. 4 €.20.00 | NERUDA12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. ZaDruž. lutkovno­ustvar. delavnica / 4+, spremstvo odrasle20.00 | KLUBGlej opis pod 16. februar. skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa Galerija Domžale osebe / prijave na oddelku za otroke in mladino / org.:Abonma fi lmski PONEDELJEKMestni kino Domžale odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva. Za 18.30 | VODEN OGLED PO RAZSTAVI  Mirjam Slanovec, Nives Podmiljšak, Knjižnica Domžale. Drama / 97' / z veliko nagrado berlinske žirije oven­16.00 | LEGO BATMAN FILM24. februar petek program na kulturni praznik glej opis pod 8. februar. UMETNIŠKA ZBIRKA GALERIJE DOMŽALE Glej opis pod 11. februar. Izbor umetniških del slovenskih in tujih umetnikov / čani fi lm čilskega režiserja Pabla Larraína je neu­ Knjižnica Domžale Alternativa – zdravje Radomlje (Škrjančevo 1 c) vodi Jurij Smole / vstop prost / na kulturni praznik je smiljena in provokativna obsodba zločinske dvolič­18.00 | PETDESET ODTENKOV TEMEKnjižnica DomžaleCesta talcev 4, Domžale 17.00 in 18.00 | GLASBENI MALČKI Galerija Domžale odprta 10.00–12.00 in 17.00–19.00. nosti katoliške Cerkve. Glej opis pod 10. februar.17.00 | VESELJE Z GUSARJIT01 724 12 04 ali 01 722 50 80, Glej opis pod 1. februar. Pikina čajanka / 5+ / animatorka: Lidija Smerkoljinfo@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.siMestni kino DomžaleBlunout klubTuršič / prijave na oddelku za otroke in mladinoMestni kino Domžale14. februar torek 20.00 | BATISTA CADILLAC / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale.Kulturni dom Franca Bernika Domžale,  20.00 | DEŽELA LA LA 18.00 | DEŽELA LA LA Ljubljanska 61, Domžale Glej opis pod 3. februar. Knjižnica DomžaleKoncert / avtorske pesmi in ritmi ter žanri od Latin­ Romantična glasbena drama / 126' / Ryan Gosling T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si, Mestni kino Domžale ske Amerike do Jadrana / duo je prejel zlati gumb v in Emma Stone kot nadebudna igralka in jazzovski9.30 | IGRALNE URICE 18.00 | MANCHESTER BY THE SEAwww.kd­domzale.si Blunout klub oddaji Slovenija ima talent 2016. glasbenik v romantičnem muzikalu iščeta svoje sa­ Glej opis pod 7. februar. 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH Glej opis pod 16. februar.Menačenkova domačija nje, ki ju sčasoma začnejo razdvajati. Stand up večer / slovenski stand up mački in ze­Mestni kino Domžale Cankarjeva ulica 9, Domžale Mestni kino Domžale lenci vas bodo poskusili nasmejati do solz. 10.00 | OSTAL BOŠ KMET20.15 | T2: TRAINSPOTTINGBlunout klubOdprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do Blunout klub Abonma fi lmski DOPOLDANSKI Drama / po romanu Irvina Welsha / igra: Ewan Mc­20.00 | SAMUEL LUCAS12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 20.00 | ADI SMOLAR 9.februar četrtek Koncert / večer bo posvečen Tošu Proeskemu.12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Dok. fi lm / 101' / distribucija: Festival gorniškegaGregor / po dvajsetih letih se nekdanji zasvojenecfi lma / 82­letni Heinz nima naslednikov, ki bi pre­Mark vrne domov, kjer se kmalu znajde na stari poti. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Koncert / Adi je kantavtor in pisec besedil, avtor pe­ sniške zbirke, mladinske in otroške proze ter slikanic. Alternativa – zdravje Radomlje (Škrjančevo 1 c) Mestni kino Domžalečasa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, vzeli upravljanje kmetije visoko v tirolskih hribih. 10.00 | GLASBENI DOJENČKI  20.30 | PETDESET ODTENKOV TEMEdodatna ponudba plačljiva. Za program na kulturni Mestni kino Domžale 19. februar nedelja Glasbene urice za dojenčke (3–14 mesecev) po me­ Glej opis pod 10. februar. praznik glej opis pod 8. februar. 20.30 | ZLATO Center za mlade Domžale todi Musikgarten / začetek 8­urne delavnice / in­ Pustolovski triler / 121' / propadli poslovnež se odlo­18.00 | NADALJEVALNO JEZIKANJE V Mestni kino Domžale Slamnikarski muzej Domžale formacije in prijave na info@glasbeni­svet.si. 25. februar sobota či v indonezijski džungli odpreti rudnik zlata. ŠPANŠČINI10.00 | VRABČEK RICHARD Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) Glej opis pod 7. februar. Anim. druž. pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / Center za mlade Domžale Mestni kino Domžale Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 i n od 17.00 4.februar sobota fi lm o osirotelem vrabčku, ki verjame, da je štorklja. 18.00 | NARAVNE MASAŽNE PLOŠČICE ZA  18.00 | ZAČETNI TEČAJ FRANCOŠČINE10.00 | VRABČEK RICHARD do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah VALENTINOVO Glej opis pod 7. februar.Glej opis pod 19. februar. KD Franca Bernika 16.00 | GOSPODARICA ORLOVin ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) Delavnica izdelave naravne kozmetike / od 15. do Glej opis pod 1. februar. po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. 10.00 | CIRKUS GANIBILO  30. leta. / prijave do 7. februarja na info@czm­do­18.00 | VEČER DRUŽABNE IGRE DIXITGalerija Domžale Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva. Za Sobotna otroška matineja, za IZVEN mzale.si ali 040 255 568 / brezplačno.Druženje ob družabni igri Dixit / od 15. do 30. leta17.45 | MANCHESTER BY THE SEA10.00 | USTVARJALNA SOBOTA: TISKAMO Predstava za otroke / Lutkovno gledališče Pupilla/ brezplačno. program na kulturni praznik glej opis pod 8. februar. Glej opis pod 16. februar. Delavnica ob razstavi Dušana Sterleta / izdelava »ti­ / igrata: Petra Kavaš, Vitomir Vratarič / 2+ / pisana Mestni kino Domžale skank« / 90' / 3+, vabljeni tudi starši / poskrbite za za­Galerijski atelje cirkuška zgodba, polna pustolovščin in čudovitih Mestni kino Domžale20.15 | T2: TRAINSPOTTING 18.00 | JACKIEščito obleke / pokrovitelj: Art Ljubljana / vstop prost.Ulica Matije Tomca 6, Domžale fantazij / 4,5 oz. 4 €.Glej opis pod 2. februar.18.00 | PETDESET ODTENKOV TEMEGlej opis pod 18. februar. ValentinovoMenačenkova domačijaKoledar dogodkovKnjižnica Domžale20. februar ponedeljek16.00 | POSLIKAVA PANJSKIH KONČNICZbira in ureja: Manca Kraševec Mestni kino Domžale Glej opis pod 10. februar. 16.00 | BUČKO19.00 | JANI BELE: DVAKRAT V HIMALAJO Delavnica / vodi restavrator Rok Valjavec / slikanje Fotografije: promocijsko gradivo, Matjaž Wenzel Animirani fi lm / 66' / sinhronizirano, 8+ / fi lm o 20.15 | DEŽELA LA LA Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Jani Center za mlade Domžalepo predhodno narisani predlogi / 3 ure / kotizaci­(Feri Lainšček), L. Caharija (Pavel Medvešček). zaupanju, pripadnosti in iskanju družine / švicar­ Valentinovo Bele, Knjižnica Domžale. 18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE FOTKEja: 12 € / št. udeležencev omejeno / prijave do 20.Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu ski kandidat za oskarja, nominiranec za zlati glo­ Glej opis pod 3. februar. Glej opis pod 6. februar. februarja na info@kd­domzale.si ali 01 722 50 50.Slamnik. Urednica ne odgovarja za spremembe bus za najboljši animirani fi lm. Mestni kino Domžale programov. Za točnost informacije odgovarja pri­ 20.00 | MOLK 15. februar sredaKnjižnica DomžaleMestni kino Domžalejavitelj dogodka. Uredništvo si pridržuje pravico 18.00 | JAZ, DANIEL BLAKE Zgodovinska drama / 160' / režija: Martin Scorsese 18.00 | IRENA MIŠ SVOLJŠAK: AVSTRALIJA:  18.00 in 20.00 | 11. FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMAdo krajšanja prispelih informacij. Informacije o Glej opis pod 2. februar. / igra: Liam Neeson / mladi jezuit na japonskem Center za mlade DomžaleDEŽELA IN KNJIGAZmagovalni fi lmi / zaključek festivala in po drugidogodkih v marcu pošljite v pisni obliki do 15. 20.00 | JACKIEpodeželju 17. stoletja raziskuje, če se je njegov14.30 | USTVARJALNE DELAVNICESrečanja z ustvarjalci / vodi Cveta Zalokar / vstopprojekciji pogovor z organizatorji in gosti v Klubu /februarja na elektronski naslov:Glej opis pod 2. februar. mentor res javno odrekel veri. Glej opis pod 1. februar. prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. informacije: www.gorniski.si. koledar@kd­domzale.si. le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 23 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Antonio Scurati Nezvesti oče Ml adinska knjiga, 2016 Antonio Scurati v romanu Nezvesti oče spregovori skozi pripadnika (oropane) generacije X na pragu štiridesetih. Glau­co je diplomirani filozof po izobrazbi in kuhar po poklicu, oče male Anite in partner Giulie, ki se razpet med vsemi temi vlogami počuti utesnjenega in nekako ne najde miru in sreče. Ljubezen v zvezi z Giulio ugaša že vse od rojstva Anite, seveda umanjka tudi intimnost, kar Glauca potiska v iskanja mesenih užitkov pri drugih ženskah. Avtor nam sicer ne izda, ali so popisovanja teh pregreh zgolj Glauco­ve fantazije, ali je to dejansko že reportaža manifestiranih dejanj, kar pa navsezadnje niti ni pomembno. Nihilistični pogled protagonista na življenje bralcu nikakor ne priza­naša. Brezsramno secira neusmiljeno realnost vsakdana generacije, ki se za otroke odloča pozno, ki se v poznem kapitalizmu, ki jim je v mladosti obljubljal toliko, počuti izdano in ki posledično toliko težje najde srečo v odnosih, partnerstvu in starševstvu. Roman ne ponuja nikakršnih katarz, vseeno pa nam med vrsticami namigne, da je smisel treba iskati vmes, medtem ko lovimo neulovljivo, ko se pehamo za temi katarzami. Male katarzice vsakda­njosti so v resnici tista edina niša miru in sreče, ki pa jo zlahka spregledamo. In večina večinoma tudi jo. Peter Wohlleben Skrivno življenje dreves Narava, 2016 Knjižno uspešnico je napisal gozdar, bivši državni uradnik, ki je zdaj vodja okolju prijaznega gozdarstva v gorovju Eifel. Posvetil se je opazovanju dreves. Drevo ni kos lesa, ampak osupljivo senzibilna rastlina, ki ob napadu žuželk v listje požene strupene sestavine in oddaja svarilni plin, s kate­rim pred nevarnostjo opozori druga drevesa. Drevesa so organizirana v tesnem socialnem življenju, tako da umira­joče drevo brez lastnih korenin lahko črpa hranljive snovi iz skupnega koreninskega sistema. A vsako drevo ni enako. Mestno, zbito z betonom in asfaltom in brez humusa, zgra­di šibkejši koreninski sistem, vzgojeno v drevesnici nima izkušnje odziva na šoke ob pomanjkanju vode … Knjiga povzdiguje drevo v pravo čudo stvarstva, in kaže, da človek dreves sploh ne pozna. Lucija Stepančič Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe Beletrina, 2016 Tramvajkomanda je zbirka zelo različ­nih štirinajstih kratkih zgodb, ki jih je avtorica ustvarila že pred leti. Kot pravi, so ostanki prvenca, ki pa so dozoreli in zaživeli šele v izboru Tramvajkomanda. To je tradicionalno, večplastno ime za nekakšno kvazi insti­tucijo, kamor se lahko brezplodno pritožiš za nerešljive probleme. V tem pravem kalejdoskopu likov gre za im­provizacijo, eksperimentiranje s fantastičnimi elementi, vendar nikoli v populističnem razvpitem smislu (prstani, prestoli …), ampak bolj prefinjenem, čustvenem dogaja­nju. Simboli in pojmi so pisateljičino orodje za preizpra­ševanje, in like zgodb postavljajo v situacije, ki terjajo od­govore. In prav s humorjem ji je uspelo najbolje pokazati na ukoreninjene zablode, družbene zmote in predsodke. Jeremy Rifkin Družba ničelnih mejnih stroškov: internet stvari in ekonomija souporabe Modrijan, 2015 Za malce zagonetnim naslovom nam avtor, ki ga poznamo po knjigi Konec dela, odkriva razmisleke o prihodnjem razvoju kapitalizma, ko naj bi se klasična tržna ekonomija umikala ekonomiji souporabe. Zaradi pri­bliževanja t. i. točki ničelnih mejnih stroškov naj bi večina stvari postala zastonj ali skoraj zastonj. Prevladujočo tržno paradigmo naj bi postopoma nadomestila delitvena eko­nomija, pri kateri ne bo ključno lastništvo ampak dostop do storitev in dobrin. Socialni kapital bo pri organizaciji gospodarskega življenja postal pomembnejši od tržnega. Težišče ekonomske dejavnosti naj bi bilo utemeljeno na t. i. internetu stvari, pametnih mrežah, ki bodo omogočale me­njavo, pretok in tudi produkcijo dobrin in storitev. Rifkin pokaže na tehnologije, kot je 3D tisk, ki bodo omogočale moderno produkcijo in celo vrsto primerov pojavljajoče delitvene ekonomije, kot je souporaba vozil, kavčsurfing in podobno. Zanimiv in berljiv razmislek o možnem razvoju, ki pa na trenutke kar zaudarja po naivnem. Le kaj bo poga­njalo nadaljnji razvoj tehnologije in kako bi lahko ukrotili nepredvidljive vzgibe človeške narave? knjige za otroke in mladino Arne Svingen Pesem o razbitem nosu Zala, 2016 Arne Svingen je eden najbolj priljubljenih norveških mladinskih pisateljev. Za svoja dela, ki so prevedena v več kot deset jezikov, je prejel številne nagrade. V romanu Pesem o razbitem nosu spo­znamo trinajstletnega, po sili razmer prezgodaj odraslega Barta. Ta živi sam z brezposelno materjo, ki ga ima rada, vendar pa ima težave z alkoholom. Živita v socialnem stanovanju, v bloku, polnem revščine in odvisnikov. V ra­zredu sprva nima prijateljev, a nato se zbliža s sošolko Ado, v bloku pa s starejšim odvisnikom Geirom. Na materino željo trenira boks, na skrivaj pa se preizkuša v opernem petju. Bart ostaja optimist in res se v njegovem življenju začnejo dogajati drobne spremembe, ki s podporo dobrih ljudi dajejo slutiti, da se bo njegovo življenje postavilo na prave tirnice. Topel, optimističen roman za mladostnike in odrasle bralce, ki verjamejo v dobro. Alex Van Tol Viralni posnetek Miš, 2016 Mike in Lindsay sta dolgoletna prijatelja. Nenadoma pa se Mike zave, da so se nje­gova čustva do nje spremenila in ne želi biti več samo prijatelj. Želi ji izpovedati ljubezen, a maj­hen nesporazum uniči njun odnos. Lindsay se nenadoma začne spreminjati, iz športnice z nežno dušo postane pomanjkljivo oblečena spogledljivka, začne kaditi in se družiti s priljubljenimi dekleti. Ko se srečata na sošolkini zabavi, Lindsay želi vzbuditi njegovo ljubosumje, a stvari gredo predaleč in nekdo jo posname s telefonom. Posne­tek se začne širiti po omrežju … Roman, ki prikaže vse pa­sti odraščanja v sodobnem svetu, ko lahko en sam posne­tek uniči tudi življenje. Roman, ki odpira prostor za dolge debate na temo odraščanja v svetu sodobne tehnologije. Luis Sepulveda Zgodba o polžu, ki je odkril pomen počasnosti Mladinska knjiga, 2016 Čudovita pripoved o polžu, ki je začel razmišljati več in globlje kot drugi polži, ki se je začel spraševati o svoji polžji naravi in o svojem obstoju. Ker ob tem pričakova­no naleti na nerazumevanje ostalih polžev, saj tovrstna (drugačna) razmišljanja, kot vemo, vedno zmotijo mir vseh tistih, ki so povsem zadovoljni v obstoječih conah udobja in si ne želijo nikakršnih sprememb (pa čeprav na bolje), se nazadnje poda v svet, da poišče odgovore na svoja vprašanja. Na tej poti spozna želvo in sovo, ki mu osvetlita smisel in namen njegove počasnosti ter ga tudi posvarita pred žalostno usodo travnika, ki je pol­žem vse do tedaj predstavljal dom. Polž postane Upornik in spozna, da mu ne preostane drugega, kot da naredi to, kar mora in kar je edino prav (pa čeprav počasi) … Zgodba za otroke in odrasle z izvrstnimi ilustracijami je brezčasna oda prijateljstvu, drugačnosti, solidarnosti in obenem poziv k pogumu, odločnosti in pokončnosti. medioteka DVD Čisto nova zaveza (Le tout nouveau testament) Fivia, 2016 Čisto nova zaveza je komična, optimistična, nagajiva (in predvsem) kritika dandanašnjega zahodnega sveta. Svetopisemsko izročilo postavlja povsem na glavo, novo zavezo piše ostareli disle­ktik po navodilih otroka – deklice, novi apostoli so čisto navadni mali ljudje iz mesa in krvi obeh spolov, izbrani zaradi trpke preteklosti. Njihove posebnosti postanejo priložnosti na poti k skupni sreči, drugačnost je lepa, izziv. Zavedanje o minljivosti spreminja obnašanje posamezni­ka, ljubezen pa je tisto, kar nas lahko poveže. Poseben in zelo duhovit film, ki nagovarja k spremembam. 24 | slamnik štev i lk a 1 | januar 2017 | l e t n ik lv ii kultura kolumna • odtis človečnosti L E NA RT Z AJC Muzikal Annie – Že jutri bolje bo! Tudi v januarju se ljudje ob koncu tedna množično zbirajo v kulturnem domu v MLADA POTA Radomljah, saj jih ekipa mladih igralcev odlično popelje v leto 1933, v čas velike depresije, najhujše krize kapitalizma, in prikažejo zgodbo o mladi siroti, ki išče svoje starše. Zadnje čase na vsakem koraku poslušam o tem, da naj bi bili mladi pasivni, izkoriščevalski, asocialni, narcisoidni, mentalni invalidi. Nesposobni poskrbeti zase, kaj šele za koga drugega. kd mlin radomlje Da, govorimo o družinskem muzikalu Annie, ki ga je v Radomlje pripeljal 21-letni igralec, rež­iser, prevajalec in pevec Nejc Lisjak, ki je muzikal tudi prevedel iz angleškega »You‘re never fully dressed without a smile!« jezika. Muzikal odlično prikaže prepad med revnimi in bogatimi, hkrati pa ves čas opominja, da ima laž kratke noge in da človeka osrečita le iskrenost in do­brota. V glavni vlogi sta se odlično od­rezali šestošolka Lena Oberwalder Zu­panc in njen substitut, sedmošolka Ana Kutnar. Dih nam zastane ob igri zlobne upraviteljice Miss Hannigan, ki jo več kot izvrstno odigra Mariša Jagodič. Po­membno vlogo odigra tudi bogataš Oli­ver Warbucks (Tadej Pustotnik), ki mu deklica spremeni pogled na bistveno komponento v življenju – ni važno, ko­liko materialnih dobrin premoremo, če na koncu dneva ostanemo sami. Po dogovoru z Music Theatre In­ternational je muzikal Annie amater­ska produkcija, ki je nastala v produk­ciji KD Ihan in KD Mlin Radomlje ter v sodelovanju z Godbo Domžale, ki prvič spremlja muzikal. Celotno zasedbo se­stavlja več kot 60 sodelujočih, med nji­igrane vloge, saj si obiskovalci še dolgo po predstavi brundajo znane melodije in podoživljajo vsebino. Ker pa Nejc Lisjak ne bi bil, kar je, če ne bi v ozadju pripravljal še enega pro­ jekta, je prav, da povemo, da se spomla­di njegov predzadnji, tudi izredno uspe­šen projekt, muzikal Moje pesmi, moje sanje seli na največje slovenske odre. Prvič bo na sporedu že v maju, in sicer v ledeni dvorani Hale Tivoli.  Tatjana B onin Razstave Slamnikarski muzej 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava Menačenkova domačija KIPARSKA POSTAVITEV DEL FR ANCETA AHČINA Stalna razstava o kmečko-obrtniški druži­ni Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina. ARTEKO NA OBISKU V DOMŽALAH Skupinska razstava na temo umetnosti in ekologije bo odprta od 6. do 25. februarja. Galerija Domžale UMETNIŠKA ZBIRKA GALERIJE DOMŽALE Razstava (izbor umetniških del sloven­skih in tujih umetnikov) bo odprta od 8. do 10. februarja. DUŠAN STERLE: BREZ BESED Slikarska razstava, odprta od 23. februarja do 9. marca. Knjižnica Domžale POLONA LOVŠIN: BABICA IN DEDEK Razstava ilustracij bo na ogled od 30. ja­nuarja do 18. februarja. TAKO USTVARJAMO MI Razstava fotografij učencev OŠ Roje bo odprta od 20. februarja do 11. marca. Knjižnica Domžale, oddelek za otroke in mladino IGRALNICE NA PROSTEM V VRTCU URŠA Razstava fotografij, izdelkov in risb, ki so jih ustvarili v Vrtcu Urša, bo odprta do 12. februarja. NAJ BO POLETJE, JESEN, ZIMA ALI POMLAD, JAZ TE IMAM VEDNO RAD Razstava fotografij in likovnih izdelkov, ki so jih ustvarili v Vrtcu Dominik Savio Karitas Domžale, bo na ogled od 13. do 28. februarja. Center za mlade Domžale TAKO JAZ VIDIM SVET Likovna razstava učencev OŠ Roje pod mentorstvom Mete Marolt in Mete Košir, od­prta do 20. februarja. NEJA URH: POT ŽIVLJENJA Slikarska razstava, odprta od 23. februarja do 23. marca. O tem lahko beremo na druž­benih omrežjih, beremo v novinarskih prispevkih ali člankih, objavljenih v različnih bolj ali manj strokovnih re­vijah. Sam na takšno strokovnost nikakor ne pristajam, namreč apliciranje neke lastnosti na cele generacije samo zato, ker je domači mulec lena puščoba, se prvič ne spodobi, drugič pa to eno­stavno ni in ne more biti res. Res je, da so mlajše generacije drugačne, nena­zadnje odraščajo v čisto drugačnem okolju, kot smo odraščali mi. Sistem je drugačen, stare vrednote v svetu so se nekako razkadile oziroma postale mr­tva črka na papirju, saj so ravno naša ali pa morda nekoliko starejša genera­cija od nas, poskrbele za izgubo zau­panja v avtoriteto, za razvrednotenje skupnega in brezmejno češčenje indi­vidualizma in predvsem za popolno zanemarjanje občutka spodobnosti. S spodobnostjo seveda ne mislim na spolnost ali navade oblačenja in obna­šanja posameznika. Nikakor ne, te mo­rajo ostati prepuščene vsakemu posa­mezniku in se ne smejo tikati nikogar, razen tistih, katerih se pač tičejo. S spodobnostjo mislim na legitimizacijo javnega laganja, požrte dane besede, na tisti večni izgovor oblastnikov, me­nedžerjev in ostalih: »V mojem ravnanju ni nič protiza­konitega!« ki mu nikoli ne sledi odgo­vor: »Že, že, je pa nespodobno, da lju­dje zaradi tvojega dobička izgubljajo možnost dostojnega življenja, se pravi je čas da greš …« Pač, če se nekomu dokaže protiza­konitost, je njegovo mesto v zaporu, če pa nekdo ravna nespodobno, njegovo mesto nikakor ni več na kakršnikoli družbeno odgovorni funkciji. In ravno v tej odgovornosti je ves trik, zaradi katerega imamo občutek, da so mlajši dan današnji tako neverjetno čudni: ves čas jim ves sistem v uho trobi o nji­hovih pravicah, medtem ko jim le red­ki omenjamo tudi odgovornost in dol­žnost. Pač, zgled, ki smo ga postavili mladim, je slab, in kar se Janezek nau­či, to Janezek tudi zna. No, ampak, da ni vse tako slabo in črno in zavoženo, pa dokazuje ravno naslednji primer: Lani novembra sem prejel vabilo sstrani Študentske organizacije Dom­žale (ŠOD), za sodelovanje v komisiji, ki bo podelila nagrado za najboljšo neobjavljeno pesem, nastalo v letu 2016 pod peresom dijaka ali študenta iz domžalske občine. Komisija, ki smo jo sestavljali Lan Turek, ki je bil tudi projektni vodja vsega dogodka, slavist Jože Koritnik in jaz, je prejela kar lepo število pesmi, ki so vse po vrsti izžare­vale talentiranost avtorjev. Zaključna prireditev je potekala v domžalskem jazzovskem lokalu Bluenote, in moram reči, da bi težko našli primernejši pro­stor. Nagrado komisije je prejela mlada pesnica Nina Pečar za pesem Ena za naju (preberete jo lahko tu: http://www. pesem.si/a/objava/prikaz/106452/ena_ za_naju). Nagrade so bile skromne, zmagovalka je prejela knjigo Daneta Zajca V belo. Skratka, zelo lep primer, ko mladi sami, brez kakršne koli po­moči starejših, organizirajo imeniten dogodek, ki bi ga marsikatera občina, ki se zaveda pomena mladih in kulture,pograbila in podprla z vsemi štirimi. Žal tokratnega dogodka mladih pesnikov s svojo prisotnostjo ni počastil noben izmed domžalskih veljakov oziroma no­bena izmed veljakinj. Ampak pustimo pomembneže v njihovi samozadostno­sti do naslednjih volitev, raje bom pred­ . Organizatorja Pokroviteljica . stavil dogodek od bliže. Prisotna je bila torej večina mladih pesnikov, avtorjev tekmujočih pesmi. Tu je bilo tudi nekaj njihovih prijateljev in sorodnikov, članikomisije in seveda nekaj članov ŠOD. Mladi so sposobni sami organizirati bistveno več, kot bi jim želel priznati marsikateri pripadnik moje ali starejše generacije. Res je, da so drugačni od tistih v moji generaciji, ki smo v svoji mladosti vsako priložnost pograbili za epsko veseljačenje v opojnem alkoholnem oblaku. So zato odgovornejši? So zato kaj manj pesniki? Bodo zaradi tega spodobnejši, kot smo bili mi? Odkrito rečeno na ta vprašanja imam le en odgovor: nimam pojma! Bo pa nedvomno nanje odgovoril čas. Prostor seveda ni bil nabito poln, bi pa lahko rekel, da je bilo ravno prav ljudi za prijetno in intimno vzdušje. Nič ne­navadnega za pesniški literarni večer. Me je pa presenetilo nekaj drugega: na­mreč, če bi se tak dogodek odvijal pred tridesetimi leti, v času moje mladosti, ali pa pred šestdesetimi leti, v času mla­dosti mojega očeta, bi bile mize pred udeleženci verjetno natlačene s stekle­nicami piva in vina, prostor bi bil zaka­jen, in mladi literati bi prihajali na oder predstavljat svoje stvaritve precej trhlih nog in majavega koraka. Ves skupaj bi se zavleklo tja do jutranjih ur in … no, tokrat takšnega razvrata nismo bili de­ležni. Na mizah pred mladimi pesniki je kraljeval čaj, da je bilo našim pljučem prizaneseno s cigaretnim dimom je itak že pred leti poskrbel že minister Bračun in tudi sicer se je dogodek zaključil pre­senetljivo zgodaj. Se pravi, če potegnem pod vse skupaj črto, je treba mladim prizna­ti, da so bili sposobni organizirati kvaliteten literarni večer, v neverje­tno kratkem času zbrati lepo število obetavnih pesmi in pesnikov, in brez kakršne koli občinske pomoči organi­zirati skromne, vendar lepe nagrade. Ob tem pa vse skupaj okronati še z medgeneracijskim sodelovanjem, saj so v komisijo nenazadnje privabili sta­rodobnika, kot sem recimo jaz. Se pravi, mladi so sposobni sami organizirati bistveno več, kot bi jim želel priznati marsikateri pripadnik moje ali starejše generacije. Res je, da so drugačni od tistih v moji generaciji, ki smo v svoji mladosti vsako prilo­žnost pograbili za epsko veseljačenje v opojnem alkoholnem oblaku. So zato odgovornejši? So zato kaj manj pesniki? Bodo zaradi tega spodob­nejši, kot smo bili mi? Odkrito rečeno na ta vprašanja imam le en odgovor: nimam pojma! Bo pa nedvomno na­nje odgovoril čas. Le upam, da bodo s podobnim početjem nadaljevali, in le želim si lahko, da bi tudi občina zanje našla več posluha in jih bolj podprla, pa če drugače ne gre, vsaj z obiskom občinskih voditeljev. Vsaj z vtisom, da je nekomu mar, kaj mladi počno, na­mesto da o njih le pametujemo. . mi 14 otrok, 32 glasbenikov, v zgodbi pa ima pomembno vlogo tudi kuža, ki na vsaki predstavi poskrbi za navdušenje ob njegovi brezhibni igri. Celotne ekipe pa ne predstavljajo samo nastopajoči, ampak se jih veliko skriva tudi v zaodrju. V maskirnici se trudita dve frizerki – Mateja Gradišek (Frizerski salon Teja) in Jana Križman (Frizerski studio TOP), ki poskrbita za lep videz vseh nastopajočih. Pomemb­no, gledalcu skoraj nevidno vlogo, ima­jo tudi scenski mojstri, ki med prizori poskrbi za hitro menjavo celotne scene, ki je ideja Urške Gregorič. Malomarno bi bilo tudi spregledati požrtvovalno vlogo koreografinje Petre Vegelj, ki se je igral­sko ekipo trudila že od začetka. Za ko­stumografijo je z izbranim okusom po­skrbela Marija Zajc Jašovec, ki je vedno polna idej, kako še izboljšati kakšen kos oblačila. Da o pomembnosti glasbene vodje Uršule Jašovec v produkciji, kot je muzikal, niti ne govorimo. Tu pa so se­veda še izdelovalci scene, tonski tehni­ki, mojstri za luč, snemalci … Vsekakor lahko samo čestitamo eki­pi za takšno organizacijo in odlično od- kultura Tretji domžalski citrarski koncert navdušil Postajajo Domžale citrarski center Slovenije? Vojko Aleksič v Galeriji Domžale Vojkovo slikarstvo domžalska publika že pozna. Januarska razstava Sonce v senci ni prva v Galeriji Domžale, čeprav je minilo že desetletje od zadnje predstavitve. galerija domžale Ena od njego-usmeritve sodobnih likovnih praks. vih takratnih razstavljenih slik se na-Izhaja iz tradicionalnega slikarstva, haja tudi v Umetniški zbirki Galerije iz primarne podobe oziroma figure, Domžale, ki nastaja od leta 2000 in ki pa je v različnih optičnih pojavno-V množici dejavnosti, ki jih že blizu dve desetletji spodbuja Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, v kateri so številni slušatelji namesto jeseni življenja našli pomlad ter v njej uresničujejo dejavnosti, ki jih morda prej zaradi delovnih in dru­gih poti niso uspeli, so tudi glasbene skupine. Koncert je vodil prof. Peter Napret, predsednik Citrarskega dru­štva Slovenije, ki ima zelo pozitiven vpliv na širjenje igranja na citre. Čudovit glasbeni večer se je začel z nepozabno čarobno glasbo iz Cvetja v jeseni v izvedbi violinista prof. Pe­tra Napreta in citrarke Janje Brlec, na­ dejavnosti, posebej igranje na citre. V vabilu na, lahko rečemo, že tradici­onalni citrarski koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, so or­ganizatorji Društvo Lipa in Javni sklad za kulturne dejavnosti izpostava Dom­žale, zapisali, da so na citre in citram podobne inštrumente igrali že v antič­nem obdobju. Citre so v Evropi najbolj razširjene v alpskih deželah. V Lipi že več let gojijo ljubezen do nežnih me­lodij citer, trenutno na citre igrajo štiri daljeval pa s pozdravom predsednice društva Lipa Metke Zupanek, ki se je po pozdravu vseh gostov in obiskoval­cev v prepolni dvorani sprehodila po glasbeni poti Društva Lipa, ki morda občini omogoča, da postaja center ci­trarske dejavnosti. Po že omenjenem čarobnem začet­ku smo se malce vrnili v božično no­voletni čas. Citrarke iz skupine Senič­ke (mentorica Damjana Praprotnik) in kitaristke Strunice so se predsta­vile s pravo božično zgodbo in ange­li, ki živijo … Pri res imenitnem začet­ku citrarskega večera je pomagal če-list Jan Pavlica, pa tudi dekleta s svoji­mi zvonkimi glasovi. Banda citrarska iz KD Ihan se je predstavila z glasbo Glenna Millerja in večno zeleno Ne ča­kaj na maj. Z njimi je pel tenorist Kle­men Torkar. Izjemno! Citrarska skupi­na Notice, ki jih njihov voditelj prof. Peter Napret imenuje pridne gospe, so tudi tokrat navdušile z vsemi melo­dijami, posebej z Lili Marlen, ki jo je z njimi zapel Klemen Torkar. Ob tem na kratko: prav vse nastopajoče sku-pine so pokazale napredek na glasbe­ni poti, predvsem pa veliko ljubezen do citer. Sledil je pravi mali koncert izjemne citrarke Janje Brlec, poznane tudi iz showa Slovenija ima talent. Čardaš, makedonski ples, venček slovenskih narodnih, Milo moja, dve Avsenikovi – vse v izvedbi citrarke Janje in violini­sta Petra Napreta, je navdušilo. Ob gla­snem ploskanju so bili obiskovalci de­ležni več dodatkov in spoznanja, da s citrami lahko odlično igraš prav vse … Skupna pesem vseh nastopajo­čih je bil pravi ples citer, s katerimi je bil napovedan tudi bližnji citrar­ski večer v Domžalah, na katerega je odlični vsestranski glasbenik in vo­ditelj nepozabnega citrarskega ve­čera v Domžalah prof. Peter Napret povabil vse, ki imajo ta instrument radi. Napovedal pa tudi preseneče­nje, zato prisluhnite zvenu citer, po­sebej če jih boste zaslišali v bližini naše tržnice. Vera Vojska Foto: Miro Pivar Domžale imajo zgodovino in to zelo zanimivo Srečanje pod slamniki z Ludvikom Kovačem, velikim poznavalcem našega mesta slamnikarski muzej Januarsko Srečanje pod Slamniki je prineslo vr­sto novih znanj o zgodovini Domžal, ki jih je v pogovoru z direktorico Kultur­nega doma Franca Bernika Domžale Ob fotografijah so spomini kar vreli iz sogovornika, pri tem pa mu je z veli­ko znanja pomagala tudi sogovornica. Tako smo se najprej spomnili združitve štirih vasi v zdajšnje Domžale v letu Cveto Zalokar pred obiskovalce, ki so povsem napolnili Slamnikarski muzej, razgrnil Ludvik Kovač. Rojen Domža­lec veliko ve o Domžalah, pozna zgod­be ulic, stavb, družin in posameznikov, pozna zgodovinske dogodke. Spomine pripoveduje s posebno ljubeznijo do rojstnega kraja. Prijeten, bogat večer, poln spominov – ne le Ludvika Kova­ča, ampak tudi obiskovalcev, je poka­zal, da naše mesto ima zgodovino in to celo zelo zanimivo. Ludvik Kovač se je rodil v času kri­ze, v začetku 30. let prejšnjega stoletja v Domžalah. Starša sta skrbela za šti­ri otroke, oče je dalj časa delal v mlinu pri Bertonclju. Iz njegovega pripovedo­vanja človek hitro spozna, da je bil zelo radoveden otrok z odličnim spominom, ki mu še danes dobro služi. Je človek, ki zna prisluhniti, slišati in si zapomni­ti dogodke iz mladosti, celo otroštva. O Domžalah in zgodovini je zbral številna gradiva, povedal pa je tudi, da spomine ohranja predvsem take, kot jih je doži­vel sam, ne bral ali poslušal o njih. 1925, nato pa se ob fotografijah selili iz obdobja v obdobje domžalske zgodovi­ne. Ludvik Kovač se je s spomini naj­prej preselil v leta med 1933 in 1935 ter na zemljevidu predstavljal, katere do­mačije vse so bile tedaj žive, občudo­vali pa smo tudi lepa ledinska imena. Sledil je pogled na domžalska leta v obdobju prve svetovne vojne, marsi­kaj je povedal pogled na procesijo iz tega obdobja. Nato je bil čas za štetje trgovin, vsaj 15 jih je bilo, in gostiln, ki jih je bilo še precej več. Ludvik Kovač je nizal domača imena lastnikov, pred­stavljal zgodbe posameznih družin, spomnili smo se številnih žag in mli­nov, na celotni Mlinščici je bilo več kot 50 pogonov, ter se dlje časa pomudili ob zgodovini Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in stavbe zdajšnjega Slamnikarskega muzeja. Spomnil nas je na znamenite telovadce, kulturno ži­vljenje, na številne igre, med njimi tudi na Miklovo Zalo, v kateri je igral nje­gov oče, na vrtec, šolo, kjer je bilo v po­sameznem razredu kar do 63 otrok in marsikdo kar verjeti ni mogel, ko je ob fotografijah razredov predstavljal so­šolce in sošolke ter njihove usode, kot bi bil z njimi v razredu včeraj. Slišali smo, da je bilo med orli in so­koli le rivalstvo, spomnil nas je na sko­raj znamenite telovadce, Stobovšak, pomemben zaradi vode za gašenje po­žarov, pa pranje perila in prijetno vo­žnjo s čolni. Govoril je o županu Vrečar­ju, Francetu Berniku in prizadevanjih, da Domžale postanejo samostojna fara in dobijo pokopališče, pa tudi o njego­vi skrbi za otroke in ostarele, izvedeli pa smo tudi, da smo nekoč v našem kraju imeli celo samski dom. Omenil je prvega zdravnika Hočevarja, zdravstveno oskr­bo v tedanjem času. Se spomnil slamni­karski tovarn, življenjskih zgodb njiho­vih lastnikov in družin, se dotaknili za­četkov gasilstva in godbe, odnosov med Slovenci, Sudetskimi Nemci in Tirolci v Domžalah. Pred obiskovalci je razgrnil tudi čisto osebno zgodbo, kako je do 5. leta hodil v kiklci, nato pa mu je Mena­čenk naredil ‚rekelc‘, brat hlače, vsega tega pa smo se spomnili ob njegovi fo­tografiji, kjer ni manjkala lesena puška. Podrobno se je spomnil 27. februarja 1945, ko so bile Domžale bombardirane, in posledic. Postali smo tudi ob mlinu Pri Bertonclju, včasih pri Pavletu, kjer je bil zaposlen njegov oče, ob tem pa smo se spomnili tudi Acija Bertonclja. Za konec nam je nekdanji grafik predstavil svoja zbirateljska prizade­vanja, zanimiva pa je bila tudi pred­stavitev klišejev – osnove za izdelavo prtičkov. To je bil večer, namenjen sprehodu po zgodovini Domžal, v katerem sta so­govornika, Ludvik Kovač in Cveta Za­lokar, obudila spomine na nekdanje Domžale, v katere so se ob koncu vklju­čili tudi prisotni. Večer obujanja spomi­nov in zavedanja, kako pomembno je ohranjati zgodovino – pa ne le za nas Vera Vojska sestavlja 57 likovnih del slovenskih in nekaj tujih umetnikov. Umetniško ustvarjanje Vojka Ale­ksiča je razpeto med klasičnim sli­karstvom, glasbo in video produk­cijo. Sodeluje pri raznih umetniških projektih, muzejskih postavitvah in pri ustvarjanju video spotov oziroma animacij za različne glasbene izvajal­ce, tudi za svojo glasbeno skupino Na lepem prijazni. Zadnjih petnajst let se posveča video-animaciji, ki v sestavi s klasičnim slikarskim principom tvori svojevrstno izpovedno celoto. Prerez skozi umetnikovo več de­setletno ustvarjanje pripoveduje o suverenosti, avtonomnosti in inovati­vnosti likovnega upodabljanja. Pred­stavlja preplet odkritij in uporab raz­ličnih slikarskih tendenc in delovanj, ne toliko ozirajoč se na aktualne stih zaznamovana predvsem kot sen­ca, obris oziroma odsev. Zadnja galerijska predstavitev, ki je bila na ogled do 26. januarja, je bila zavezana predvsem ustvarjanju iluzi­je gibanja. Z hibridno likovno formo, v kateri video in svetlobna projekci­ja dopolnjuje sliko, slikano v tehni­ki olja na platnu, mu je uspelo najti novo izrazno obliko, ki je sicer zave­zana avtorjevim že izvedenim idejam in pogledom, a je predelana v svežo in unikatno pripoved. Pripoved, ki se podobno kot glasba, poigrava z raz­ličnimi likovnimi elementi. Med dru­gim sta statičnost in dinamičnost, na­sprotujoči si sili, združeni v nepono­vljivo izkušnjo, ki je znotraj sebe zaži­vela edinstveno življenje. Katarina Rus Krušelj 8. februar: KULTURNI PRAZNIK Preživite ga v vaši najljubšikulturni ustanovi. Vstop prost! Andrej Jemec Vrh na Robu, 2010 akril na platno (detajl) MENAČENKOVA DOMAČIJA odprta od 10.-12. in od 17.-19. ure / ob 10.00 vodeni ogled po razstavi ArtEko z dipl. slikarko Marijo Mojco Vilar SLAMNIKARSKI MUZEJ odprt od 10.-12. in od 17.-19. ure / ob 11.00 Domž alske slamnika­rice v New Yorku, zgodovinska u.na ura za mlade in družine / v okviru festivala Bobri na potepu – festival kulturno-umetnostne vzgoje GALERIJA DOMŽALE odprta od 10.-12. in od 17.-19. ure / ob 18.30 vodeni ogled po razstavi Umetniška zbirka Galerije Domžale z akad. kiparjem Jurijem Smoletom / razstava bo odprta od 8. do 10. februarja, predstavlja izbor med 57-imi slikarskimi in kiparskimi deli slovenskih in tujih umetnikov. 26 | slamnik štev i lk a 1 | januar 2017 | l e t n ik lv ii kultura Najbrž ni Domžalčana, ki ne bi vedel, da imamo tudi v naši občini podze­meljski svet in v njegovem okviru na Gorjuši, v neposredni bližini Jamar­skega doma, Železno jamo, ki je bila za obiskovalce odprta že 1. septem­bra 1963. Ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi, ki so del turistične poti. Dvorani sta po zasnovi večji brezni. Obe povezu­je meter dolga ožina. Čeprav je Žele­zna jama majhna, so njene drobne oblike pestre. Vidimo lahko stala­gmite in stalaktite, sigove izrastke, ponvice in manjše zavese. Opazimo lahko tudi fasete, korozijske kotlice in ostanke galerije. Prav Železno jamo, za katero skr­bijo člani in članice Društva za razi­skovanje jam Simon Robič Domža­le, so si za tradicionalni koncert, kiso ga naslovili Božič v Železni jami, lani so si zbrali temo domoljubje, iz­brali pevci in pevke Mešanega pev­skega zbora Klas Groblje. Zbor je bil ustanovljen leta 1993 znotraj Kultur­nega društva Groblje, od leta 2010 pa deluje kot samostojno Pevsko dru­štvo Mešani pevski zbor Klas Groblje. Zbor od septembra 2009 vodi zboro­vodja Matevž Kink. S koncerti gostu­je po vsej Sloveniji, v zamejstvu in izven meja domovine ter spada med najboljše zbore na državnem nivoju, kar pričajo številna priznanja, pri­dobljena za kvalitetno petje tudi na mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto pripravijo več koncer­tov. Tako so nas v prazničnih dneh med božičem in vstopom v novo leto povabili na čudovit, že tradicional­ni glasbeni večer v Železno jamo. Prav vsem, ki smo obiskali katere­ga od dveh koncertov, so tako po-Kovačič Limoni. Ubrano, večglasno ritmov iz znane filmske nadaljevanke lepšal praznični čas. Potrudili pa sopetje nas je z vsebino božične zgod-Igra prestolov. se tudi sicer, saj je bila pot do Žele-be navdušilo, marsikoga tudi gani-Ko je ob koncu koncerta in vošči­zne jame označena z baklami, lah-lo. V zvezdicah žari nebo, Zvezde ža-lu, v katerem so nam zaželeli mir­ko smo se ogreli ob ognju ali pogre-rijo, Pastirci iz spanja, Podati hočem no in preprosto srečno novo leto, po li s čajem, kuhanim vinom in z do-ti srce so le nekateri od naslovov, s jami zaplavala še tradicionalna Sveta mačim pecivom. Vzdušje je bilo re-katerimi so nas pevci in pevke vodi-noč, je bil večer popoln. Pevci in pev­snično praznično in z velikimi priča-li skozi božično zgodbo. ke ter saksofonisti so nam pričarali kovanji smo vstopali v dvorano Žele-Navdušili so nas tudi njihovi go-tako očarljiv večer, poln kvalitetnih zne jame in pozorno spremljali kon-stje: kvartet saksofonov Glasbene pesmi in glasbe, občuteno podanih cert, ki je očaral prav vsakogar. Pevci šole Kamnik, ki spada med najboljše besedil, da nas bo zanesljivo spre­in pevke so se pod vodstvom zboro-tovrstne glasbene skupine v Sloveni-mljal do naslednjega tradicionalnegavodje Matevža Kinka predstavili s slo-ji. V njem igrajo: prof. Darja Seliškar, koncerta v Železni jami. venskimi božičnimi pesmimi ob spre-tudi mentorica,, ter Peter Gregorič, Glasbenikom za očarljiv večer mljavi pianistke Teje Komar, s čudo-Mark Tonin ter Gašper Tonin. Kdor hvala, v letu 2017 pa veliko novih vitimi glasovi pa so koncert polepšali jih še ni slišal, ne ve, kako lepo zveni-glasbenih izzivov. solisti: Meta Metzele, sopran, Andrej jo, pa najsi gre za skladbe Čajkovske-Emanuel Cotman, bariton in solo ter-ga, ameriških avtorjev, naše sloven-Vera Vojska cet: Anja Hribar, Špela Kink in Jana ske Po jezeru ali pa najmodernejših Foto: Gregor Kelhar Razstava Prizori iz božičnega in novoletnega življenja kultura Recenzija filma: Manchester ob morju Mira Jarc: Modra je moja barva Razstava zmagovalke likovnega natečaja menačenkova domačija Kulturni dom Franc Bernik Domžale je v Me-načenkovi domačiji 10. januarja 2017 pripravil slovesnost, ki je bila namenje­na ljubiteljski ustvarjalki, slikarki Miri Jarc, ki je kot zmagovalka lanskoletne­ga likovnega natečaja za nagrado pre­jela samostojno avtorsko razstavo. Od­prtje razstave je bilo zelo dobro obiska­no, z zmagovalko so se veselili številni družinski člani in prijatelji. Lanski, peti likovni natečaj je bil namenjen akvare­lu, letošnji obravnava portret. Zmagovalka Mira Jarc je po srcu in duši Kamničanka. Rada riše že od otroštva. Njeno ljubezen do likovne­ga ustvarjanja sta v osnovni šoli in gi­mnaziji okrepila kamniška akadem­ska slikarja Leo Homar in Aladin Lanc. vi iz narave, iz okolice, kjer živi, mo-Ljubezen se je spet okrepila po odho-tive najde na razglednicah, veliko pa du v pokoj in obiskovanju slikarske jih ustvarja sama, Opozorila je na nje­skupine Univerze za tretje življenjsko ne akvarele, na posebno linijo, zaradi obdobje - Lipa Domžale pod mentor-katere je bila tudi nagrajena. stvom dipl. slikarke Marije Mojce Vi-Dolgoletna mentorica slikarske lar. Slikarka, ki je tudi dobra pevka, or-skupine že omenjenega društva Lipa, ganizatorka in prijateljica, je že razsta-Marija Mojca Vilar, dipl. slikarka, je vljala na številnih razstavah. Največ povedala, da Mira Jarc rada slika, nje-Mira Jarc slika z akrilnimi barvami, ob ne slike odražajo lahkotnost, neobre­pogledu na njene umetniške slike pa menjenost svojevrsten pogum, im­takoj ugotoviš, da drži, kar rada pou-provizacijo, korektnost, iznajdljivost, darja: »Modra je moja barva.« empatijo, ažurnost, hitre rešitve brez- Odprtje razstave je napovedalo ču-kompromisnost – kar vse so tako la­dovit umetniški večer. Začela ga je na-stnosti dobrega akvarela kot tudi av­mreč ljudska pevka in kitaristka Silva torja umetniškega dela. Pohvalila je Kosec s pesmijo o domu, ki je sreča in pogum slikarke, ki je po njenem mne­po njem hrepeni. Nekaj hrepenenja nju akvarel pisan na kožo, da je s svo­se skriva tudi v ustvarjanju Mire Jarc, jimi deli napolnila galerijo v Mena­ki je tudi ljubiteljica vsega lepega. O čenkovi domačiji, in posebej pouda­njej in ustvarjanju ter razstavi kot po-rila, da Mira Jarc opazuje življenje, se membnem koraku na poti njenega li-vsak dan nekaj novega nauči, spoštu­kovnega izražanja, je govorila Katari-je pa tudi tradicijo in spoznava sta­na Rus Krušelj, kustosinja, ki je med re mojstre, obenem pa povzema no­drugim dejala, da je modra barva v vosti in pogum od generacij mladih. delih zmagovalke natečaja simbolna, Na kratko je predstavila, od kod vse spominja na morje, na modrino neba, prihajajo motivi razstavljavke, katere mirnost, neskončnost … Ljubiteljsko sproščena igra slikanja ji je prinesla slikarko privlačijo realen svet, moti-precej odličnih likovnih rešitev. Navada je stara novo leto voščit … 30. božični koncert Domžalskega komornega zbora Tako Katarina Rus Krušelj, ki je zmagovalki pripravila čudovito pova­bilo na razstavo, kot mentorica Marija Mojca Vilar sta nagrajenki iskreno če­stitali, njunim dobrim željam za njeno nadaljnje ustvarjanje pa sta se pridru­žili tudi Metka Zupanek v imenu Dru­štva Lipa ter direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Cve­ta Zalokar, ki je prisotne povabila tudi na ogled drugih prireditev. Zmagovalki lanskoletnega likov­nega natečaja, s katerim Kulturni dom Franca Bernika spodbuja dejavnost ljubiteljskih slikarjev, iskrene čestit­ke. Prepričana sem, tako smo lahko slišali tudi na odprtju razstave, da to sprejema kot darilo za ustvarjanje do­brih in zanimivih likovnih del, hkra­ti pa tudi za nadaljevanje odlične­ga dela, pri katerem ji želimo veliko uspeha. Za razstavo, ki bo odprta do 31. ja­nuarja 2017, pa Miri Jarc iskrene če­stitke, pohvala pa tudi vsem drugim, ki so prispevali k prijetnemu kultur­nemu dogodku.  Vera Vojska li pa niso niti na šege in navade, po­vezane s praznikom treh kraljev. Za­čeli so s tradicionalno božično pesmi­jo o prihodu Marije in Jožefa v Betle­hem, tej pa so sledili: Poslušajte vsi ljudje, Jožef, prileten mož, Tam stoji pa hlevček, Vstani Jurca En angel me je klical, Kaj se vam zdi pastirčki vi, Eno dete je rojeno, Kar je že dolgo že­lel svet ter Poglejte vi ljudje. Ubrano petje zbora, kot petje samo njegovega moškega oziroma ženske­ga dela, ki je slovenske božične zgod­be prepeval v priredbah slovenskih skladateljev, je popestrilo sodelova­nje glasbenikov: Ane Kralj, Klare Zor­ko, Jerce Čerin, Barbare Ulčar in Blaža Zupana. Obiskovalce koncerta, še po­sebej med njimi avtorja Alda Kumarja, so glasbeniki navdušili s premierno iz­vedenim delom kantate Tehtanje duš. Ob koncu božičnega koncerta, ki je prav vsem obiskovalcem polepšal bo­žični dan, se je Andrej Hribar, predse­dnik zbora, zahvalil tako pevcem kot glasbenikom ter pevovodkinji Ani Er­čulj, domžalskemu župniku mag. Kle­menu Svetelju, in številnim obisko­valcem, ki so z glasnimi aplavzi vedno znova poudarjali čudovito in kvalite­tno izvedbo vseh božičnih pesmi ter da enaintridesetič zanesljivo pride­jo. Vsem je zaželel vesel in blagoslo­vljen božič ter srečno novo leto z veli­ko glasbe in osebnih uspehov. Zadovoljni in hvaležni obiskovalci so po skupaj zapeti tradicionalni bo­žični Sveta noč, blažena noč, po pri­jetnem druženju s seboj odnesli vrsto novih znanj o božični kulturni dedi­ščini na Slovenskem. Vera Vojska Foto: Miro Pivar domžalski komorni zbor Ena od tradicij božično-novoletnih dni je tudi božični koncert Domžalskega komornega zbora, ki je letos že tri­desetič v cerkev Marije Vnebovzete v Domžalah privabil številne ljubitelje njihovih koncertov. Vsi so si želeli praznični dan popestriti s koncertom božičnih pesmi. Domžalskega komornega zbora med prvimi, ki so na našem območju začeli z božičnimi koncerti. Tako so v decem­bru 1987 božična koncerta pripravili v cerkvah v Dobu in Domžalah ter v ja­nuarju 1988 božične pesmi prepevali tudi v Mengšu, Kamniku in na Homcu. Od začetkov do danes je Dom­žalski komorni zbor dosegel števil­ Človek si kar ne more misliti, da so minila že tri desetletja od prvega bo­žičnega koncerta in božič zame ne bi bil tako lep, če ne bi prisluhnila čudo­vitim božičnim pesmim, hkrati pa po­poldanski koncert izkoristila za vošči­la in druženje, je rekla ena od obisko­valk, ki ni zamudila prav nobenega od koncertov, ki so se ji zdeli vsi edin­stveni, posebej pa si je zapomnila, da so se vselej končali z najlepšo božično Sveta noč, blažena noč. Malce brskanja po kroniki zbora ti da vedeti, da so bili prav pevci in pevke ne uspehe in vrsto priznanj, pred­vsem pa si je pridobil številne ljubite­lje petja, ki mu vedno radi prisluhne­jo. Število nastopov se je sicer v posa­meznih letih spreminjalo, spreminja­li so se pevovodje, tradicionalni bo­žični koncert na božič ob 16. uri pa je ostal in letos so ga pevci in pevke pod vodstvom pevovodkinje Ane Er­čulj popestrili s sprehodi v našo kul­turno dediščino in izročilo, nas spo­mnili na reke, povezane z božičem, na zgodovino jaslic in božičnega dre­vesa, pa tudi na vedeževanje, pozabi-Le malo je filmov s tako jasno, preci­zno in drzno režijsko premiso kot je to primer Manchestra ob morju, režiserja Kennetha Lonergana, ki mu je uspelo prav slednje. Že zdaj lahko s precejšnjo gotovostjo tudi sklepamo, da se bo me­lodrama s Caseyjem Affleckom v ne­pozabni vlogi v usodo vdanega hišni­ka Leeja Chandlerja zapisala v samo zgodovino svetovnega filma. Poleg nominacije zna pasti še kakšen oskar za najboljšo moško vlogo, enako pa velja za njegovo filmsko ženo Randi, ki jo je mojstrsko upodobila Michelle Wil­liams. Poleg njiju si je nominacijo za svoj igralski podvig prislužil tudi ravno prav odtrgani Lucas Hedges, ki vdih­ne življenje jeznoritemu uporniškemu najstniku Patricku, Leejevemu nečaku. In kaj je pri vsem skupaj tako zelo posebnega? Sočasno s trenutno ži­vljenjsko situacijo glavnega junaka Leeja, za katerega se zdi, da živi tjav­dan in da mu prav nič ni povšeči, spremljamo tudi njegovo preteklost, prek katere nam počasi postaja jasna stopnja njegove zagrenjenosti. Takšna režijska ideja je za ustrezno ponazo­ritev centralnega dogajanja v zgodbi silno dobrodošla, saj nam 'mentalna gimnastika', s pomočjo katere želimo doumeti Leejevo psihološko pozicijo, pride še kako prav, preden s pomočjo slednjih izletov v preteklost doživimo grozljivo razodetje, ki tako učinkuje na popolnoma drugi ravni, kot če bi zgod­bo denimo spremljali ob klasičnem za­pletu, se pravi linearno. Leejeva oseb­na kalvarija, ki ji ob bok lahko postavi­mo le najbolj usodne grške tragedije, je praktično nepredstavljiva, zato po ključnem dogodku dejansko dihamo z njim skozi platno in si sploh ne more­mo predstavljati, kaj bi storili na nje­govem mestu. Filmski prizor, ko naleti na svojo bivšo ženo, ki mu ponudi roko sprave, pa je ne le srce parajoč, pač pa eden izmed nepozabnih film­skih prizorov vseh časov. Ob empatiji do vseh protagonistov, vključno z Lee­jevim nečakom Patrickom, ki izgubi svojega očeta (ena boljših vlog Kylea Chandlerja), v skrbništvo pa je dode­ljen prav Leeju, razplet pravzaprav niti ne more biti silno presenetljiv. Nav­kljub temu, da sam epilog namesto katarze, na katero vsi po tihem nekako upamo, raje kot ostra britev zareže še globlje pod kožo in nas znova opomni, da ključne stvari v življenju dejansko niso v naših rokah, pač pa v najbolj­ šem primeru le posledice odločitev, povezane z njimi. V najslabšem pa … Moč odpuščanja je seveda na največji preizkušnji prav v trenutku, ko mora­mo nekaj odpustiti predvsem samemu sebi. Včasih kljub resnim namenom in najboljši volji enostavno ne gre ali pač sila stežka, če pa so rane prehude, pa sta že ti dve sestavini povsem odveč. Kaj bi torej izbrali? Eno je gotovo: če iščete kratkoča­sno zabavo za nedeljski popoldan, Manchester ob morju prav gotovo ni film za vas. Če pa vas po drugi strani zanimajo najintimnejša vprašanja človeškega obstoja, spraševanje o njih in posamični odnos do človeške min­ljivosti, potem gre za zgodbo, ki vam bo lahko segla globoko v srce in tam ostala še kar nekaj časa. Film si lahko ogledate tudi v Me­stnem Kinu Domžale.  Žiga Čamernik 28 | slamnik štev i lk a 1 |januar 2017 |l e t n ik lv ii kultura Spomini v mestni kavarni Zima ima za navdušeno fotografinjo Binco Lomšek poseben čar. likovno društvo mengeš Kljub zelo nizkim temperaturam s fotoapa­ratom išče in najde nepozabne krea­cije narave, ki jih Binca želi približati Mengšanom. Fotografije prikazujejo detajle le enega spomenika, pripra­vlja pa tudi spomine ostalih obeležij, ki jih v hitrem tempu življenja nava­dno sploh ne opazimo. Tako je v men­geški mestni kavarni Mesing bar, kjer že tradicionalno razstavljajo člani Li­kovnega društva Mengeš, predstavila že drugo serijo fotografij, posnetih v Mengšu, z naslovom Spomini. Vablje­ni na ogled. Foto: Binca Lomšek ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 24. februarja 2017. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 9. fe­bruarja 2017, do 12. ure. S komedijo Staro za novo nasmejani v leto 2017 Če kdaj, potem se v času med božičem in odpiranjem vrat novega leta število prireditev v naši občini skokovito poveča. kulturno društvo vir pri dom­žalahObčina, društva in organizacije se namreč potrudijo, da pripravijo veli­ko prijetnih trenutkov – za vse genera­cije, hkrati pa tudi za vsako posebej. In zato smo vsem hvaležni, saj tako prav vsakomur, ki si tega želi, omogočijo pri­jetno praznično vstopanje v novo leto. Ena od tradicionalnih prireditev v naši občini je tako vsakoletno druže­nje z navadno nasmejano komedijo, ki ga v Kulturnem domu na Viru že vrsto let pripravlja Kulturno društvo Vir pri Domžalah, skupaj s Krajevno skupno­stjo Vir in posameznimi donatorji. Le­tos so v goste s komedijo Staro za novo povabili Borisa Kobala in Tina Vodopiv­ca, ki sta polni dvorani pripravila sko­raj dve uri smeha, med katerega pa smo sem in tja našli tudi zrnca čisto resnih trenutkov z naših življenjskih poti. Preden sta nas s komedijo nasme­jala oba umetnika, smo prisluhnili Ta­nji Tekavc, predsednici Kulturnega dru­ štva Vir pri Domžalah, ki nam je v vo­ščilu društva in KS Vir privoščila svo­bodo, duševni mir in srečo, s katerimi bomo v letu 2017 še več pridobili, če jih bomo podarili. Pozabila ni niti na lepe spomine, dobro voljo in neuresničene želje, pa na vse lepe stvari in vse do­bro, kar smo in še bomo storili. Zaželela je, naj bo leto 2017 za vsakogar posebej njegovo leto, v katerem ne bo manjkalo niti sreče, zdravja in delovnih uspehov. Hkrati nas je povabila na razstavo do­mače slikarke Karmen Rus v preddver­ju, za pomoč pa se je ob KS Vir zahvali­la Lekarni Vir, Kavarni Tibu in Arbore­tumu Volčji Potok. Boris Kobal in Tin Vodopivec, pred­stavnika dveh generacij odličnih komi­kov, sta govorila o staranju, mladosti, tehnologiji, ljubezni, odnosih v druži­ni, posebej med očetom in sinom, o bo­lezni, predvsem pa sta pred navduše­nim občinstvom skušala odgovoriti na vprašanje: ali svet stoji na starih ali na mladih. Vsak zase in oba skupaj sta obi­skovalce na sproščen in duhovit način vodila od ene do druge situacije, kate­re del smo v navadno prehitrem tempu življenja vsi in ob zastavljanju vprašanj iz vsakdanjega življenja ter sodelovanja mladih in starih izpolnila obljubo, dano na začetku prijetnega kulturnega veče­ra: zastavljajte vprašanja, tudi midva si jih bova, vendar odgovorov ne bo. In jih res ni bilo. Bilo pa je obilo smeha, skriv­nostnih pogledov drug drugega, češ, se to dogaja tudi tebi? Po mnenju Borisa Kobala smo bili absolutno najboljša publika, kar jih je imel doslej, po mnenju obeh, torej tudi mladega Tina Vodopivca, pa moramo po svojih življenjskih poteh naravnost, ne levo ne desno, ampak po svoji poti. In če še ne veste, morda boste stari ta­krat, ko se boste radi spominjali, kako je bilo, ko ste bili mladi. In boste mor­da rekli: Lepo je bilo, tudi zaradi tradici­onalnega, veselega vstopa v novo leto, zato Kulturnemu društvu Vir pri Dom­žalah hvala in uspešno kulturno 2017. Pa še nekaj besed o drugem kultur­nem dogodku. Od 21. decembra do kon­ca januarja, je namreč v avli kulturnega doma postavljena slikarska razstava do­mače ustvarjalke Karmen Rus, za katero so zapisali, da gre za umetnico, žensko s silovito in hkrati nežno izraznostjo. Ob tem je težko ubesediti njeno večpla­stnost: slikarke, plesalke, ženske, ma­tere in še veliko več. O tem in še veliko več smo izvedeli na srečanju z umetni­co v kavarni in klubu Tibu v novem Tr­govskem centru Arkadia, kjer je predse­dnica KD Vir Tanja Tekavc o umetnici in njenem ustvarjanju med drugim de­jala: »Njene umetnine so žive, so porta­ li. Če se jim prepustimo, nam odpro vra­ta in nas popeljejo v senzualno bogastvo občutij. Po plasteh se pred nami odpira­jo pravljične pokrajine svetov, barv, teks­tur, iz katerih vstajajo, vzletajo ali bdi­jo nad nami totemi v obliki zmajev, kač, ptic in drugih mitoloških bitij. Nekate­re njene umetnine nas silovito ‹ugrabijo› in prebudijo, druge nas materinsko ne­žno pobožajo tam, kjer Dušo boli in nas celo preko črnine, ki je na njenih upodo­bitvah drzna, a topla – baržunasta, tola­žijo. Njena tema je sočutna … njena čr­nina je globoka, skrivnostna in lepa. Na­govarja le pogumnega opazovalca. Kot kontrast baržunasto črne nas igrivo po­vabi v svoj spiralni ples sklop slik, na ka­terih prevladuje paleta barv in vzorcev s pridihom rokokoja. Spet drugod izsto­pi pozlata s pridihom starin in rdečih ža­metnih vrtnic. Umetnica prepleta floral-no ikonografijo z ornamentom, ki pone­kod spominja na anglosaško-irsko orna­mentiko. Plemenite kovine, žamet, svila … bleščeč lesket Angelov in prhutanje nji­hovih kril.« Vera Vojska Foto: KD Vir Lanski občinski praznik v fotografiji V Knjižnici Domžale je bila 9. januarja odprta fotografska razstava o 64. rojstnem dnevu občine Domžale. foto kino in video kluba ma­vrica Foto kino in video kluba Ma­vrica iz Radomelj je pripravil barvni kolaž dogodkov, vrvenja, nastopov in utrinkov, ki so v Češminovem parku potekali 14. aprila lani. Fotografi Peter Rojc, Janez Kosmač in Mira Kavčič so v objektiv ujeli dinamične praznične trenutke. Iz bogate zbirke so jih izbrali in pokazali sedemdeset, ki so posreče­na in spontana demonstracija mlado­sti, športa in kulture. Ob odprtju so pokazali sedem do­kumentarnih filmov. Slovesna para­da v počastitev 80-letnice pridobitve trških pravic Domžal iz leta 2005 je prikazala mimohod dejavnosti, dru­štev in klubov skozi središče mesta. Turške vpade in krumperškega Ada-ma Ravbarja je obudil tri desetletja star film Grmade in tabori. Zanimi­vo je bilo primerjati podobe z odprtja stare in nove domžalske knjižnice. Ža­losten je bil spomin na podiranje me­stne značilnosti v celuloidnem ‚sliko­pisnem‘ dokumentu Ugasli kotli obra­ta Alko iz leta 1986. Akcija NNNP (1979 in 2005) je prinesla primerjavo reševa­nja ob naravnih nesrečah; nekoč so se z nevarnostmi spopadali množično in organizirajoč vse ljudi, danes s pro­fesionalci in obilico tehničnih poma­gal. Cikel Stari koluti je predstavil tri dogodke iz leta 1986: odprtje galerije Trstenjak, kjer je na filmski trak ujetih mnogo slovenskih in krajevnih kultur­nikov, razstavo lesorezov Matjaža Bro­jana v Škocjanu in podiranje Turkove hiše (studio Majhenič). Z nostalgijo in hvaležnostjo so obudili in oživili spo­min na tri umetnike – Toneta Ravni­karja, Matija Tomca in Milana Merhar­ja. Ravnikarjev Tonček je bil tudi so­delavec in prijatelj Mavrice; vsestran­ski kronist in kulturni delavec, ljubi­teljski slikar, ohranjevalec podob sta­rih domžalskih domačij je pomagal kot svetovalec, pomočnik in scenarist ali organizator snemanja pri marsika­terem filmu radomeljskega društva. Na fotografiji: Razstava fotografij je dobrodošel dokument o lanskem in vabilo na dogodke ob letošnjem ob­činskem prazniku. Igor LipovšekFoto: Iztok Končina KULTURNI DOM GROBLJE PREMIERA: 28. 1. 2017, ob 19.00 PONOVITEV: 29.1.2017, ob 19.00 informacije in rezervacije: 040 704 497 www.kd-groblje.org le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 29 politične stranke sds / mag. tomaž deželak, član os in predsednik oo sds nsi / peregrin stegnar Novoletne zaobljube – novi obrazi Preprečujmo digitalno demenco Zaželeli smo si: Srečno novo leto! In hop, pa smo v letu 2017. V zadnjem predvolilnem letu. V letu, ko se vladajoča četica pripravlja, da bo drugo leto asfaltirala, prekopavala, delala načrte v oblakih in nas/vas zopet nategn … pardon vzbudila, da se jih voli. Vmes bomo doživeli še nekaj člankov o vsemogočnosti in to je to. Potem pa hop v nove čase z istim kandidatom. Ok, tako šiba sistem, bo­ste rekli. Zato se vprašajmo, ali imamo boljšega kandidata? No ja, verjetno ga/jo kje imajo/mo, saj nihče ni nenadomestljiv. Ali pač? Vendar bodimo pošteni, trenutno ga ni pod domžalskim soncem. Priznajmo si, da nihče drug ni sposoben vzpod­buditi dela društev z nekaj milijoni na leto in obe­nem vsem prodajati, kako je treba zategovati pas (kolega Uroš je na zadnji seji nekaj mencal o pri­bližno 100 % povečanju sredstev za prostovoljna gasilska društva v zadnjih štirih letih, pa ni padlo na plodna tla). Nihče drug ni sposoben obljubiti rešitve SPB-ja, tega ne rešiti in dobiti njihove gla­sove. Prav tako ni nihče drug sposoben mečkati z občinskim prostorskim načrtom nekaj let (pri­bližno 750 vlog) in obenem govoriti, kako se ob­čina prilagaja občanom. Hm, pa da ne govorimo o garažni hiši, kjer bi moral vsakdo, ki parkira, dobiti plaketo. Lej ga no, imamo enega najvišjih komunalnih prispevkov in obenem prodajamo, Lej ga no, imamo enega najvišjih komunalnih prispevkov in obenem prodajamo, kako nas skrbi za mlade. Zdaj, ko bomo dobili podražitev odvoza in predelave smeti, bomo to carsko prevalili na župana iz Ljubljane. kako nas skrbi za mlade. Zdaj, ko bomo dobili po­dražitev odvoza in predelave smeti, bomo to car­sko prevalili na župana iz Ljubljane. Zagotovo ne bo pomemben način pristopa k projektu – kriv bo nekdo drug. Na seji tudi slišimo, kako se dela vse in seveda še več za mestni avtobus, mar se res? Ali je tistim, ki se vozijo skupaj v Ljubljano resnično v interesu, da se jim zmanjšajo potni stroški. Ja ne! Seveda, da ne, ampak ‚sliš se pa fajn‘. Kot bi rekel priznani trener: »Kapo dol«. To ravnanje me spominja na napis, ki je namenjen pasjeljubcem (sem eden izmed njih), ki se nahaja ob Kamniški Bistrici in pravi: »Če si moj, pospravi kakec za me­noj.« Že že, kje je pa kanta? S spoštovanjem Tomaž Deželak nsi / ljudmila novak, predsednica nsi in poslanka Vlada očitno ne želi najti krivcev za bančno luknjo Konec preteklega leta je vlada Mira Cerarja do­kaj nepričakovano začela sklepati dogovore s posameznimi interesnimi skupinami in najprej popustila zdravnikom, ki jim je v tem letu na­menila nekaj več kot 50 milijonov. Ministrica za zdravje je ob tem še napovedala, da bo prora­čun od zdravstvene blagajne začel prevzemati stroške za pripravnike, specializacije in razisko­valno dejavnost v zdravstvu, kar dodatno zne­se približno 100 milijonov evrov. Če s sindikati javnega sektorja ustreznega sporazuma ne bo, pa lahko računamo še na novih 200 milijonov evrov izdatkov. Čeprav beležimo dobro gospodarsko rast, pa je po mojem mnenju prezgodaj za prazno­vanje in nekritično deljenje davkoplačeval­skega denarja. Ker še nismo sprejeli nobenih reform, lahko gospodarska rast tako hitro, kot je zrasla, tudi pade. Zato previdnost pri odpi­ranju državne malhe ni odveč. Seveda je prav, da se varčevalni ukrepi v boljših gospodarskih razmerah malce razrahljajo, a najprej naj ima­jo koristi tisti, ki so na robu revščine in so na minimalnih plačah. Misliti je treba tudi na vse tiste, ki imajo (pre)nizke pokojnine. Večji problem so dodatna sredstva, ki jih je vlada odobrila zdravstvu, saj se bojim, da ključnih težav slovenskega zdravstvenega sis­tema ne bodo rešila. Dejstvo je, da potrebuje­mo reformo, ki bo naše zdravstvo posodobila, razbila monopole in predvsem vpeljala pregle­dnejše finančno poslovanje. NSi je svoje pre-Leto je za nami in na začetku novega se spomni­mo, koliko izrečenih dobrih želja in voščil smo prejeli od vseh strani. Najpogostejše voščilo je gotovo bilo 'veliko sreče', takoj za njo pa je bila verjetno želja po dobrem zdravju. Ta želja je v naši občini, ki je po raziskavi Nacionalnega in­štituta za javno zdravje najbolj zdrava občina, že obrodila dobre sadove. Vendar pa po vseh kazalnikih javnega zdravja ne prednjačimo. Kot je prikazano, imajo velik vpliv na javno zdrav­je lokalne skupnosti in to so prav občine. Zato imamo veliko možnosti, da popravimo stanje na področjih, na katera še ne opozarja omenjena raziskava. Znano je, da s spodbujanjem in izvajanjem zdra­vega načina življenja dosegamo boljše rezultate. Poleg spodbujanja k preventivi, to je h gibanju, imamo v občini Domžale tudi naravne danosti, kjer se lahko sprostimo in gibamo. Nedavno smo zgradili tudi novo pešpot ob Rači, ki nam odpira čudovito rekreacijsko pot proti vzhodu. Telesne dejavnosti pa niso dovolj, da si obdržimo ali iz­boljšamo splošno zdravje. Treba je skrbeti tudi za mentalno in duhovno zdravje. Nekaj dejstev o vzrokih za težave s spominom in mentalnim zdravjem lahko najdemo v knjigi Manfreda Spi­tzerja z naslovom Digitalna demenca. dloge za boljše javno zdravstvo že predstavila, a vlada jim žal ne želi prisluhniti. Na gluha ušesa vlade in vladne koalicije sta žal naletela tudi predloga NSi, da bi po­spešili in izboljšali pregon bančnega krimina­la. Krščanski demokrati smo namreč predla­gali, da bi za uspešnejše iskanje krivcev, ki so povzročili bančno luknjo, morali povečati število tožilcev, ki se ukvarjajo s problemom bančnega kriminala z 10 na 20, pri okrožnih sodiščih pa bi bilo smiselno uvesti specializi­rane oddelke za pregon bančnega kriminala. Prav tako smo v zakonu predlagali, da bi se moral vzpostaviti sistem, da bi se iz tujine v Slovenijo prenašale dobre prakse boja proti bančnemu kriminalu. Kot je prikazano, imajo velik vpliv na javno zdravje lokalne skupnosti in to so prav občine. Zato imamo veliko možnosti, da popravimo stanje na področjih, na katera še ne opozarja omenjena raziskava. Resnica je včasih neprijetna in prav omenjeni avtor govori o zadevi, ki se nas vseh dotika – o prekomerni uporabi digitalnih naprav. Pred več leti so zdravniki pri mlajših moških zaznali veli­ko motenj koncentracije, motnje spomina in po­zornosti ter tudi splošno otopelost in čustveno poplitvenje. Tako stanje človeka so poimenovali digitalna demenca. Ta demenca je več kot le po­zabljivost, saj mladi ljudje postajajo vedno bolj pozabljivi in v povezavi s tem jih velike količine informacij vodijo v manjšanje umske zmogljivo­sti in kritičnega mišljenja. Ob tem pa odvisnost od digitalnih naprav še narašča. Tega si gotovo ne želimo in zato večkrat pojdimo v naravo. Še posebej to zimo, ko imamo pravo zimsko vreme in zato čudovite možnosti za rekreacijo. Večji problem pa so dodatna sredstva, ki jih je vlada odobrila zdravstvu, saj se bojim, da ključnih težav slovenskega zdravstvenega sistema ne bodo rešila. Kljub številnim tehtnim argumentom in do­bronamernim rešitvam tudi ti predlogi NSi pri koaliciji in vladi žal niso dobili podpore. Kot kaže, si v vladnih strankah ne želijo, da bi za slovensko bančno katastrofo končno našli od­govorne ljudi in jim sodili, hkrati pa si je treba prizadevati, da dolžniki vrnejo denar v držav­ni proračun. 30 | slamnik štev i lk a 1 | januar 2017 | l e t n ik lv ii slamnik@kd-domzale.si šport IMAMO SVOJO POT MATEJ ORAŽEM, ŠPORTNI DIREKTOR NK DOMŽALE Matej Oražem je na mesto športnega direktorja sedel oktobra leta 2009. Pri 21 letih, zaradi česar se je moral naposlušati kritik o prevelikih čevljih, v katere je stopil, družinskih vezeh in letih, neprimernih za tak poklic. diti v Evropi, s tisto zmago proti West najprej vse zdelo lahko, imel sem Hamu, ki se je na žalost morala zgo-Je pa treba vedeti, da k igralci ne pridejo zgolj zaradi finanč-Po štirih letih je sledila tudi občutek, da vse naloge razumem. diti v Stožicah in ne v Domžalah, je nih razlogov, zato tudi mi pri odhodu menjava na trenerskem stolčku,Potem pa s časom spoznavaš svo­ nam igralci ne pridejo izjemen dosežek. Takšnega nogome-ne moremo gledati le na finančne ra-kjer je do začetka septembra trdno je zmote, napreduješ in se razvi­tna praznika bi si v prihodnje želeli zgolj zaradi finančnih zloge. Oni pridejo sem dobro trenirat, sedel Luka Elsner, ki je nato odšel jaš. Morda bi drugi, ki delajo z me-v Domžalah. Tudi v nadaljevanju se-delat, se razvijat in se potem skušati k Olimpiji, njegovo mesto pa je noj, lažje ocenili mojo spremembo. razlogov, zato tudi mi zone smo ob vseh odhodih zadržali prodat naprej, saj je nam kristalno ja-zasedel Simon Rožman. Meni je moje delo iz leta v leto lepše, enak nivo, naredili celo korak naprej. pri odhodu ne moremo sno, da si od iger v Domžalah življenj-Vsaka sprememba prinese neko novo ker ga bolje spoznavam. Načeloma Ob tem nas seveda veseli nadaljnji ra-gledati le na finančne ske eksistence ne moreš ustvariti. energijo, mi moramo poskrbeti, da to nato ugotoviš, za katere stvari se je zvoj mladinskega pogona. Ne samo Naša strategija ni takšna in več kot ni enkraten sunek, ampak proces, ki vredno živcirati in za katere ne. Ve­ razloge. Oni pridejo sem igranje v mladinski Ligi prvakov in očitno dobro deluje. Ne vem, zakaj bi bo deloval. Zadržati moramo to ener-liko lažje se s tem spopadam kot pa osvajanje prvenstvenih lovorik, am-dobro trenirat, delat, jo menjali, samo zato, da bi se zaga-gijo, ki smo jo ustvarili jeseni, ponesti še pred nekaj leti. Kritike poslovne pak priključevanje mladih k članom njali za nekimi lovorikami. Imamo učinkovitost v spomladanski del in politike, povezovanje s stavami, vse se razvijat in se potem in njihov preboj v prvo ekipo. Jan Re-namreč tudi tako zelo zgledne mo-da, tudi v evropska tekmovanja. to me, dokler imamo argumente na pas in Žan Žužek sta zraven, Matija skušati prodat naprej, saj žnosti, da s takšnim delom in pristo-V ekipi je bilo kar nekaj fantov, ki se s svoji strani, ne gane. Je pa tako, da Rom od zaključka jesenskega dela se-pom dosegamo zelo dobre rezultate. sistemom Elsnerja niso najbolje poi-mene nepravičnost boli že od majh­ je nam kristalno jasno, zone tudi, pa Lovro Vrandečič. Gre za Tveganja za nas enormnih vložkov si stovetili in prav tistim fantom je dala nega in nikoli se ne bom navadil ozi­generacijo sedmih, osmih fantov, ki da si od iger v Domžalah mi ne moremo privoščiti. Treba je sta-ta menjava novo energijo in so poka-roma sprejel, mora tudi zato pravni­so izjemno uspešni, številni so repre-življenjske eksistence ne ti z nogami na tleh. Konstantnost je zali v nadaljevanju prvenstva odlične ški izobrazba. zentanti v mlajših selekcijah in sku-medtem, ko je večina klubov nihala, predstave. Na drugi strani je bil pri­paj želimo nadaljevali ta niz uspehov. moreš ustvariti. naša vrlina od drugega povratka med mer Benjamina Morela, ki je po od-Zagotovo ste se umirili, saj je na Od njih si veliko obetamo, zato je že-prvoligaše in to konstantnost želimo hodu Elsnerja v Olimpijo tudi sam za-tekmah slišati veliko manj kletvic, lja te mlade nogometaše zadržati pri zadržati tudi v prihodnje. Naše pri-pustil Domžale. Sistem Rožmana je v uperjenih sodnikom, kot pred leti. nas in jih razvijati. marno poslanstvo je delo z mladimi. osnovah zelo podoben Elsnerjevemu, Se še vedno zgodijo, a so veliko bolj Izobraževanje, tako nogometno kot a v detajlih precej drugačen in so na diskretne (smeh). Je pa res, da sem se Domžalsko barko vsakoletno življenjsko. Delo s člansko ekipo je določenih igralnih mestih drugačne umiril. Morda se je res tu zgodila naj­zapusti kateri izmed najboljših štafetno palico uspešno prevzel Si-smetana na torti, nekaj, kar seveda zahteve kot pa prej. večja razlika. Takrat smo šli skupaj z nogometašev – letos konec poletja mon Rožman. Našo strategijo želimo spada zraven, uspešnost pa je le po-Elsnerjem zavestno v to odločitev, da po uspešni evropski epizodi razvijati še naprej, saj bomo le tako sledica dobrega dela na tej prvi točki. Nogometaši Domžal so pod se ne spuščamo v kontakte s sodni-Kenan Horić, Matic Črnic in Dejan lahko uspešni tudi v prihodnje, ne vodstvom Rožmana leteli po ig rišču ki, in mislim, da se je to obrestova-Trajkovski, zdaj pa v zimskem glede na število odhodov nogometa-Domžalčanom pred vstopom vin na večini tekem navduševali lo. Ni zanemarljivo, da smo lani zbra­prestopnem roku prav tako trije, šev. V zadnjih treh prestopnih rokih drug i del pr venstva kaže zelo z napadalno igro in doseganjemli najmanj kazenskih točk med vsemi Marko Alvir, Slobodan Vuk in smo izgubili osem najboljših igralcev, dobro. Na tretjem mestu imate zadetkov. ekipami in tudi letos na tej lestvici NK Lucas Marko Hor vat. Kako, da se to pa se praktično na igrišču to ne po-lepo prednost pred četrto Gorico, Dejstvo je, da le peščica klubov na Domžale vodi. To je zadeva, ki meni tako rekoč ne opazi, saj se zdi pri zna. Kdaj bomo v stanju, da bomo re-v polfinalu Pokala Slovenije sta koncu sezone osvaja lovorike, lep no-precej pomeni, saj so dokaz osebnega ostalih slovenskih prvoligaših pri sno konkurirali Mariboru in Olimpiji, dobili najlažjega nasprotnika Krko, gomet pa lahko igramo vsi. Zaradi razvoja. Je pa to stvar izkušenj. Seve­vrhu takšno kadrovanje tako rekoč zavisi od tega, kako bodo oni uspeli tako da lahko mirno pričakujete tega je res Simonova filozofija razvo-da še vedno uide kakšna med tekma­nemogoče. vzdrževati vložke, ki jih imajo. Za nadaljevanje sezone. Razlog zaja nogometa bolj kompatibilna z našo mi, v želji po pomoči svoji ekipi. Razlika je dolgoročna strategija, to je naše razmere so enormni. Razmerje zaspanost? klubsko filozofijo, kot je bila morda nekaj, česar v slovenskem nogome-v plačah najboljših naših in njihovih Vsi se spominjamo, kako lepo je bilo Lukova. Luka je na tej tehtnici mor-Kakšen je Matej izven službenega tu primanjkuje. Razen Maribora smo igralcev je krat pet. še avgusta igrati evropske tekme in če da nekoliko višje uvrstil rezultat kot okolja? edini, ki imamo jasno izrisano svojo želimo to ponoviti ali celo še nadgra-pa samo lepoto v igri, s Simonom se Družinski. Prostega časa je malo, pot, ki se potem ne spreminja vsako So torej Domžale pripravljene diti, moramo ne danes, ampak že vče-je ta tehtnica nagnila malenkost na saj sta oba otroka še zelo majhna, sezono ali celo sredi sezone. Naša pot zavrniti bogato finančno ponudboraj zavihati rokave. Mislim, da bodo drugo stran. Gre za nianse, razlike so Tristan bo kmalu star tri leta, Oliver je drugačna od ostalih. Pred 15 leti za katerega izmed nogometašev vsi 'grizli na polno' in ni bojazni, da zelo majhne, a ko zadevo analiziraš, maja eno leto, zato potrebujta veliko smo začeli intenzivno vlagati v mla-za dosego rezultatskih ciljev bi popuščali. Ob tem so vsi odhodi je to dejansko tako. Filozofija našega pozornosti. Je naporno, a veliko bolj dinsko nogometno akademijo, kar se ekipe? Številni se namreč z vašimi igralcev v tujino dovolj velik motiva-kluba in strategija je točno ta. Seve-kot to je lepo. Za to gre velika zahvala nam bo začelo obrestovati šele zdaj. številnimi prodajami ne strinjajo in tor za trdo delo. Dober dokaz je Lucas da si vsi želimo osvajati lovorike, a ni tudi moji Anji, ki z nasmehom pre-Ko sem prišel v klub, smo ta mladin-bi radi videli, da tudi javno stopite Mario Horvat, za katerega nismo pre-to naše primarno poslanstvo. Javnosti naša vse tri fante in potrjuje tisti rek, ski del še nekoliko nadgradili, vsako v boj z Olimpijo in Mariborom za jeli odškodnine, a je v jeseni svoje ka-je to zelo težko predstaviti, saj vsak da ženska podpira tri vogale v hiši. V leto dodajamo nove stvari, investira-lovorike. riere dobil priložnost, da še nekaj za-samo vidi, kdo je prvi. Ne poglablja-tednu ostane tako malo časa za dru­mo v mlade fante. To ni naša strategija. To mislim, da se služi. On je bil vedno pošten do kluba, jo se v sistem dela. Mi funkcioniramo ženje s prijatelji, ogled kakšne tekme Drugi del je razvoj lastnega kadra, pri nas ne bo zgodilo. To si lahko pri-ekipe, soigralcev in to se na koncu tako, kot je najbolje za klub in pred-in sproščanje. Zasebno sem se res tudi ko je govora o trenerjih. Potreb-vošči kakšen drug klub, saj gre v ta-vedno izplača. Mislim, da je ta men-vsem za naše fante. zelo spremenil, še posebno lani, ko na sta konstantnost in zaupanje ter kšnih primerih za veliko tveganje, taliteta 'rumene družine' tako uko-sva z Anjo dobila drugega otroka in seveda malo spretnosti in sreče. V zato bomo mi, če se z odškodnino do-reninjena, da je kdorkoli, ki od tega Veliko tekem je bilo, ki jih lahko se je eksponentno dvignila odgovor­zadnjem obdobju je bil Luka Elsner seže vrednost igralca, slednjega rajši odstopa, izjema, ki potrjuje pravilo. izpostavimo v pozitivnem vidiku, nost očeta. A še enkrat, je naporno, a gonilna sila tega projekta, zdaj je to prodali. Je pa treba vedeti, da k nam Tega smo si tudi sami želeli. v negativnem pa je ogromno prahu toliko lepše. . le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 31 s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i Priprave v želji po nadgradnji super leta 2016 že v polnem teku Zimskega spanja oziroma po spremljanju na javnih omrežjih, prej rečeno dopustovanja na morju, je konec za nogometaše Domžal, ki so 12. januarja zavihali rokave v pripravah na drugi del sezone. nk domžale Varovanci Simona Rož­mana so tako že dodobra v fazi šestte­denskih priprav, po katerih jih na prvi tekmi pomladi 25. februarja v Velenju čaka Rudar. Trenutno se mudijo na pri­pravah v Umagu, kamor je ob strokov­nem vodstvu odšlo 28 nogometašev, med katerimi pa ni med drugim najbolj vročih domžalskih imen jesenskega dela Marka Alvirja, ki je odšel k praški Slavii, in Slobodana Vuka. Slednji, re­korder po številu zadetkov na prvoliga­ških tekmah v dresu Domžal, bo karie­ro nadaljeval na severu, pri norveškem Tromsoju, domžalsko barko pa zapušča po sedmih letih: »Vse kar sem dosegel in še bom dosegel, so mi dale Domžale.« Domžalskega dresa ne bo več nosil niti Lucas Mario Horvat, na izstopnih vra­tih je Jure Balkovec, ki ima po odlično odigrani jeseni številne snubce, najgla­snejši je nizozemski Den Haag. Vsi drugi so na voljo trenerju Rož­manu, ki po odličnih predstavah jese­ni, tudi treh zmagah s 5:0, že snuje nove načrte, kako svoje fante kar najbolje pripraviti na spomladanski del. 33-letni strateg je pod svoje okrilje v pripravljal­nem delu vzel tudi nekaj fantov do 19 let, potem ko se slednji na sezono pri­pravljajo skupaj s članskim moštvom. Domžalčani tako nadaljujejo z načr­tom vpeljevanja mladih igralcev do na­stopanja v prvoligaški druščini in nogo­metnega zorenja v domačem okolju. Še­sterica izmed njih je priložnost za doka­zovanje dobila tudi na eni izmed dveh zgodnjih prijateljskih tekem Domžalča­nov, ki so po tekmah z avstrijskimi prvo­ligaši enkrat zelenico zapuščali dvignje­ni in enkrat sklenjenih glav. Rumeni so z 1:0 premagali Wolfsberger, potem ko je s prostega strela in ob nekaj zmede v kazenskem prostoru žogo v mrežo po­slal Ivan Firer. Nato je sledil poraz z 0:2 proti ekipi SK Sturm Graz, a predvsem v prvem polčasu, ko so bili Domžalča­ni konkretnejši nasprotnik, ni veliko manjkalo, da bi se potek tekme obrnil drugače. »Fantje se močno trudijo in z njihovim odnosom sem zelo zadovoljen.Žal mi je, da nismo bili nagrajeni z rezul­tatom, saj smo si v prvem polčasu ustva­rili nekaj izrednih priložnosti,« je uvodni del srečanja videl Rožman, ki je na tek­mi preizkusil kar 21 igralcev. Domžalčani se bodo pozneje zno­va vrnili na priprave v Umag, v februar­ju jih čaka tudi pet prijateljskih tekem, vse v želji, da prvo prvenstveno tekmo pričakajo v najboljši možni formi. »Naš slogan je, da moramo vsak dan dati vse od sebe in se čim bolje pripraviti na pr­venstvo. Verjamem, da nas čaka lepa po­mlad,« pozitivno Rožman čaka začetek spomladanskega dela prvenstva, v ka­terega bodo Domžalčani krenili s tre­tjega mesta, s sedmimi točkami zao­stanka za vodilnim dvojcem Mariborom in Olimpijo ter kar enajstimi prednosti pred četrto Gorico. Domen Jarc Foto: Lado Vavpetič/nk domzale Radomljani s starima znancema domžalskega nogometa v lovza obstanek Nogometaši Radomelj so v želji po obstanku med elitno prvoligaško druščino posegli po velikih spremembah v trenerskih vrstah, prišla sta Robert Pevnik in Martin Magister. šport pd dom žale Zmaga na odprtem prvenstvu Avstrije v lednem plezanju V soboto, 7. januarja 2016, je bilo v Avstriji v Koetschach-Mountenu od­prto prvenstvo v lednem plezanju. Udeležila sta se ga dva slovenska predstavnika, Nace Grgorinič (PDKranj) in Maja Šuštar (PD Domžale). V dopoldanskem času so se tek­movalci pomerili v dveh kvalifika­cijskih smereh, kjer je bila dobra osredotočenost važnejša od hitrosti ali moči. Zaradi številnih črt po ledu se je bilo v smeri težko znajti in žal je tudi Nace s cepinom zašel izven dovoljenega območja, zato ni imel možnosti, da bi svoje znanje pokazal tudi v večernem finalnem nastopu. V finalu so se tekmovalci spet pomerili v dveh smereh. Prva je bila lahka, podobna kvalifikacijskim, druga pa nekoliko težja, z začetnim drytoolaškim previsnim delom, ki mu je sledil zanimiv prehod (skok) v veliki stolp. Zaradi pokajočega ledu (-15 °C!) v prvi smeri ali prešibkih bicepsov v drugi smeri so v moški konkurenci le štirje tekmovalci do­segli oba vrhova. Z veliko časovno prednostjo je zmagal Peter Ortner pred Johannesom Mörtlonom in Kri­stianom Kerschbaumerjem. V ženski konkurenci je s preplezanima dvemavrhoma zmagala Maja Šuštar pred Melanie Glanznig in Iris Kurzweil.  Jasna Pečjak Foto: arhiv Komisije za gorske športe PZS jre dom žale Tudi letos uspešni na patruljnem teku na smučeh na Pokljuki V soboto, 14. januarja, se je 46. pa­truljnega teka na smučeh Slovenske vojske, Policije in Civilne zaščite udeležila tudi ekipa jamarjev Ja­marske reševalne enote Domžale. Nastopila je v ženski kategoriji. Pra­vila omogočajo, da je v moški ekipi lahko ena ženska in narobe. Na tem tekmovanju smo nasto­pili že lani in presenetili s prvim mestom v kategoriji enot CZ ženske. Enako je bilo tudi letos. Ekipa je Ekipa z nosili UT 2000 pri transportusotekmovalke v cilj. nastopila v sestavi: Jaka Žagar - ka­petan, Ema Jenko, Jerica Koren in Mateja Mazgan. Skupno je v ženski konkurenci nastopilo 16 ekip. JRE Domžale je dosegla 10. mesto, vrh pa je pripadel pripadnicam Slovenske vojske. V moški konkurenci so vrh raz­predelnice osvojili specialci (GPU UPS SE), pred gorskim bataljonom SV (132. GORB) in ekipo GRS Jezer­sko 1, ki je zasedla 3. mesto.  Aleš Stražar nk radomlje Po tem ko je začasni trener Dave Mcdonough sprejel po­vabilo znanega managerja Manuela Pellegrinija za delo na Kitajskem, so Radomljani iskali že tretjega trenerja, ki bi jih popeljal v pozitivni niz rezul­tatov in v lov za osmim oziroma de­vetim mestom. Dejana Djuranovičain Janeza Žilnika je zamenjal Robert Pevnik, ki je sicer stari znanec dom­žalskega nogometa. Poleti leta 2008 se je usedel na trenerski stol Domžal, a jih ni zapustil v lepem spominu, saj je še pred polovico prvenstva v prejel enostransko prekinitev pogodbe. Z delom je nadaljeval v Ljubljani pri Olimpiji, nazadnje pa je na začetku le­tošnje sezone do 12. kroga vodil Celja­ne, a so ga tuji vlagatelji v celjski nogo­met odstavili z mesta prvega trenerja. »Z Robertom Pevnikom smo dogovor­jeni za sodelovanje do konca letošnje sezone, z možnostjo nadaljevanja sku­pnega dela ne glede na to, ali nam bo uspelo obstati v ligi ali ne. Zaenkrat smo osredotočeni na skupni cilj, to je lov za devetim mestom na prvenstveni lestvici, od katerega nas loči devet točk. Fantje bodo s strokovnim vodstvom trdo treni­rali prek priprav, da na prvo tekmo pri­demo karseda dobro pripravljeni,« so­delovanje s Pevnikom opiše predse­dnik kluba Matjaž Marinšek, ki se ve­seli tudi skupnega dela z enim najve­čjih strokovnjakov za telesno pripravo pri nas Martinom Magistrom: »Sam se je ponudil, da nam pomaga pri pripravi v tem zimskem obdobju do začetka spo­ mladanskega dela in seveda smo z nav-prihaja ofenzivni vezist iz Bosne Fe­dušenjem zagrabili njegovo ponudbo.« dor Predragović, po besedah predse-Tudi kondicijskega trenerja Magistra dnika kluba pa se obetata še ena ali domžalski okoliš dobro pozna – pred dve okrepitvi. pravljali morda že kar na tekmo se-zone. 25. februarja jih namreč doma čaka uvodni nastop v pomladnem delu prvenstva proti najbližjemu tek­ desetletjem je bil ob Slaviši Stojano­viču ob obeh naslovih državnih prva­kov, v Domžalah pa je leta 2011 sode­loval tudi kot pomočnik Darka Birjuko­va. Deloval je tudi pri Olimpiji in v re­prezentanci, ko jo je vodil Matjaž Kek. Mlinarji so v lovu na bolše rezulta­te žw posegli po prvi okrepitvi . klub Formo bodo nogometaši Radomelj na začetku februarja pilili tudi na pri­pravah v Međugorju, kjer bodo odi­grali še dve ali tri prijateljske tekme.Že pred tem bosta na vrsti pripravljal­ni tekmi s srbsko ekipo FK Mladost in Istro 1961 iz Pulja, nato pa se bodo v znanem športnem centru v Bosni pri­ mecu Aluminiju in v primeru zma­ge bi se karte v boju za obstanek na novo premešale. »V tem zimskem pri­pravljalnem roku bomo naredili vse, da nam uspe nadoknaditi zaostanek,« ostaja optimističen Marinšek. Domen Jarc Foto: Rok Zore/nk radomlje SPREMLJAJTE NAS TUDI NA FACEBOOKU gl asilo občine do m žale 32 | slamnik štev i lk a 1 | januar 2017 | l e t n ik lv ii šport šah Ljubljana DUOLpremočno prvi, Domžale dvakrat gostitelji Ob 70. obletnici šaha na Domžal­skem je Šahovsko društvo Dom­žale dvakrat gostilo 1. člansko ligo - zahod, in sicer prvih šest kol v dvorani KS Vir in Župnije na Viru. Zadnja tri kola so potekala v OŠ Prule v Ljubljani in v organizaciji Ljubljana DUOL. Slednji je prepričljivo zmagal, zanj so igrali kar štirje velemojstri: Matej Šebenik, Duško Pavasovič, Marko Tratar in kot najmočnejši mož, Domžalčan Luka Lenič, da ne omenjamo velemojstrice Darje Kapš, mednarodne mojstrice Laure Unuk, pa Dobljana Boštjana Jera­na. Druga je bila prav tako moč­na zasedba Posočja, za katero sta igrala velemojstra Jure Škoberne in Srb Nikola Sedlak, tretji je bil Ig na čelu z mednarodnim mojstrom Igorjem Jelenom. Liga je bila letos zelo močna, v njej je nastopalo de-set moštev, ki so štela šest igralcev. Domžale so dobro začele z zmago s Komendo v prvem kolu na doma­čem terenu, potem pa jim nikakor ni šlo od rok in so se morale v za­dnjem kolu celo potruditi, da so ostale v ligi. Tudi na račun zmage nad Kočevjem in posledično viso­kega poraza Komende s Piranom, tako da se slednja seli v nižjo ligo, Ljubljana DUOL pa v državno ligo. Svoje je naredila tudi organizacija šestih kol na Viru, poleg tega je bila ekipa oslabljena, saj je deni­mo Marjan Karnar odigral le eno partijo, Ivan Bratko in domnevna okrepitev Gorazd Klemenčič iz Maribora pa nobene. Mednarodni srbski mojster Mladen Milenkovič je odigral prva tri kola in zabele­žil polovični izkupiček. Veliko je ekipi pomagal turški mednarodni mojster Burak Firat, ki ji je v za­dnjih treh kolih priboril dragoceni dve točki in pol. Odličen je bil tudi Jure Plaskan, ki je odigral vseh de-vet partij in osvojil pet točk in pol. Pozitivni rezultat je imel tudi Jože Skok, ki je iz osmih partij osvojil štiri točke in pol, polovični izkupi­ček, to je tri točke iz šestih partij, pa mojster Marjan Šemrl. Domžal­sko zasedbo je kot kapetan brez­hibno vodil Franci Košir. Vrstni red: Ljubljana DUOL 44,5, Posočje 34,5, Ig 32, BMP Trebnje 28, Piran 25, Nova Gorica 24, Gorenjka Lesce 23, Kočevje Inhoterm 21, Domžale 20, Komenda 18. Tekmovanje je vzorno sodil kranjski mednarodni sodnik Bojan Arzenšek.  Jože Skok Ženski nogometni klub Radomlje v letu 2016 Leto, ki se izteka, je bilo za Ženski nogometni klub Radomlje zagotovo eno najpomembnejših v naši petletni zgodovini. žnk radomlje Nogometašice v mlajših selekcijah U11, U13 in U15 so postale dobre prijateljice, odigrale ve­liko tekem in dobile nove izkušnje, ki jim bodo dobra popotnica za naprej. Le korak od zlatega odličja so bile kadetinje, ki so se še na zadnji tekmi borile za prvo mesto in z nekaj smo­le izgubile z 0:1 ter sezono zaključile na odličnem tretjem mestu. Bron so v ligi osvojile tudi naše članice, ki pa so dosegle nekaj, o čemer smo do takrat lahko samo sanjali – prvič v zgodovini kluba so se uvrstile v fina­le pokalnega tekmovanja. V napeti in zelo izenačeni tekmi so pokazale, da so do finala prišle zasluženo, žal pa so bile nasprotnice učinkovitejše in naše šampionke so se morale zadovoljiti z drugim mestom, kljub temu pa smo nanje izjemno ponosni. Verjamemo, da bodo imele s takim odnosom do nogometa kmalu novo priložnost, da posežejo po najvišjih mestih. Spomladi nam je Nogometna zveza Slovenije izkazala posebno čast in nam zaupala organizacijo dela UEFA Gras­sroots seminarja, ki je v Športni park Radomlje pripeljal več kot 100 članov nogometnih zvez iz vsega sveta. Klub smo več kot uspešno predstavili vsem prisotnim funkcionarjem, hkrati pasmo vsem 150 aktivnim članicam ŽNK Radomlje omogočili edinstveno izku­šnjo, ki je zagotovo ne bodo pozabile. Po uspešnem zaključku sezone 2015/16 nismo počivali. V želji po na­predku smo čez poletje dodali dve novi selekciji, s katerima smo poskr­beli, da lahko nogomet v Radomljah igrajo prav vse deklice, dekleta, ma-mice in žene. Prva novost so deklice B ekipa NK Roltek Dob: »Naslov prvaka je cilj, ni pa edini« »Pa so rekli, da se ne splača«, je stavek, ki ga je izrekel tisti, ki ni verjel v nogometaše članske B ekipe NK Roltek Dob, ki se je še lani kalila, kot novinec v klubu tekmovala pa v Medobčinski nogometni zvezi Ljubljana oziroma 5. SNL. nk roltek dob A prvi, ki je verjel in verjame, je to domači strateg Dušan Smolnikar, ki je bil tudi sam odličen nogometaš Dobljanov. S trdim delom in resnim pristopom k treningom lah­ko vsaka ekipa doseže uspehe in Do­bljanom je to uspelo. Na koncu lanske sezone so osvojili odlično 2. mesto in se uvrstili v Regionalno ljubljansko Ligo (RLL) oziroma 4. SNL. Ko sem se v enem izmed intervjujev pogovarjal s kapetanom B ekipe Do­bljanov, izkušenim nogometašem Ma­tjažem Gasiorjem, mi je dejal, da so tudi nižje lige vredne pozornosti, ki so je s strani medijev žal deležne prema­lo, so je pa zato s strani navijačev. Do­bljani se namreč v letošnji sezoni v ligi merijo tudi z Moravčani in Ihanci, obe tekmi pa sta prava poslastica za nogo­metne sladokusce, saj se prav na vsa­ki tekmi zbere številno občinstvo, no­gometaši pa prikažejo še bolj borbe­no igro. Nenazadnje pa B ekipo veči­noma sestavljajo nogometaši iz doma­če nogometne šole, nekdanji mladin­ci, ki svojo pravo priložnost za nasto­pe v A ekipi še čakajo, svoje pa doda­jajo tudi tisti bolj izkušenejši nogome­taši, ki so nastopali ali pa še nastopajo tudi v članski A ekipi. Tako je iz tiste­ga, za nekatere 'nemogočega' nastala uspešna, zelo uspešna ekipa, ki je zelo popestrila nogometno dogajanje tako v naši občini kakor tudi izven nje. B ekipa je letos upravičila svoj uspeh pretekle sezone in na polovici letošnjega prvenstva zasluženo osvo­jila naslov jesenskega prvaka 4. SNL brez poraza. 1. mesto, 27 osvojenih točk in 8 točk naskoka pred zasledo­valci vsak dan povečuje njihovo pri­ljubljenost v nogometni javnosti. Nasprotniki seveda nikakor niso lahki, še več, vsaka tekma je zahtevna in se je treba nanjo dobro pripraviti. V ligi nastopa 12 ekip, poleg Moravč in Ihana so tu še Slovan, Interblock, Liti­ja, Kočevje, Kresnice, ljubljanska Svo­boda, Dolomiti, Arne Tabor in Svobo­da Kisovec. Nogometaši B ekipe so se, podobno kot njihovi klubski kolege iz A ekipe, v ligi strelsko zelo izkaza­ li. Nasprotnikom so v enajstih odigra­nih tekmah zabili kar 34 golov, prejeli pa le 8. Lahko se torej pohvalijo z naj­boljšim napadom in najboljšo obram­bo lige jesenskega dela prvenstva. Največ golov za Dobljane so dose­gli Kristjan Jemec Kocjan (5), Matjaž Gąsior (5) in Gašper Repnik (5). Tri­krat sta se med strelce vpisala Marko Lunder in Klemen Nemanič, gole pa so dosegli še Luka Šusnjara (2), To­maž Čebulj (2), Nik Plavšić Vajde (2), Žiga Avbelj (1), Armin Kukavica (1), Luka Avbelj (1), Din Hadžič (1), Ga­sper Skofi Skofljanc (1) in Kristjan Drax Draxler (1). Vratarja Albin Vezirovič (10 na­stopov) in Tadej Avsec (1 nastop) sta mrežo Dobljanov na domačih tekma ohranila nedotaknjeno. Na Fair play lestvici Dobljani zasedajo 3. mesto. Ne glede na trenutno stanje na le­stvici, je bil cilj ekipe jasen še pred za­četkom sezone, minulo sezono se je na­slov prvaka Dobljanom izmuznil za 'pi­škavo' točko, a letos bo drugače. »Od­ločni smo, da bo končna zmaga naša,« so besede borbenega Mateja Kotnika. A to ni edini cilj … Naše leto je bilo torej zmagovito, naj bo tudi vaše na­slednje in vsa, ki si sledijo. Vsi za šampione iz Doba! In Sreč­no v 2017! Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na klubski uradni spletni strani www.nkdob.si ter na naši Facebook in Twitter (@NkRoltekDob) strani. Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek D ob bili naši načrti še vedno samo ideje na papirju, ‚ŽNK Radomlje - moj, tvoj naš klub‘ pa besede brez kakršnegakoli pomena. Z vašo pomočjo lahko raste­mo, se krepimo in omogočamo igral­kam, da napredujejo ter hkrati uživajo v nogometu in druženju s prijateljica­mi. Hvala vam! V novem letu vam že­limo vse dobro in vas obenem vabimo, da se kdaj ustavite pri nas v Športnem parku Radomlje. Vsi za šampionke rumene! Marika P rošek do devet let, naša najmlajša selekci­ja, ki že tekmuje v ligi s fanti, druga pa veteranke, ki rekreativno trenirajo dvakrat tedensko in medse vabijo vse predstavnice nežnejšega spola, ki se želijo športno udejstvovati. Glavni cilj ob ustanovitvi kluba je bil, da bi člansko ekipo v prihodnosti sestavljale pretežno igralke, ki bi šle skozi našo mladinsko šolo. S ponosom lahko povemo, da je med letošnjim poletnim premorom članice okrepila prva generacija domačih deklet, ki se jim je pridružilo še nekaj igralk iz dru­gih klubov. V mlajših selekcijah smo podvojili trenerski kader in poskrbe­li, da aktivnosti v ŽNK Radomlje lah­ko potekajo še kvalitetnejše. V sezono 2016/17 smo zakorakali pogumno, z vi­sokimi cilji in novim članskim trener­jem Davorjem Previšičem, ki je v ekipo prinesel svežo energijo in ideje. Pred nami so novi izzivi, in verjamemo, da jim bomo skupaj lahko kos. Ob tej priložnosti bi se radi zahva­lili vsem, ki nas podpirate. Brez vas bi Domžalski košarkarji z zmagami na mednarodnih parketih Košarkarji Heliosa so ob koncu lanskega leta potrdili svoje prvo mesto v skupini B Pokala Sixt Alpe Adria. kk helios suns Z zmago proti ekipi Zaboka s 97:90 so z najvišjega mesta v skupini odkorakali v nadaljevanje tek­movanja. Ob koncu minulega leta so zabeležili tudi zmago proti večkratnim državnim prvakom iz Novega mesta. Krka je morala v domačem prvenstvu priznati premoč Helios Sunsom pri rezultatu 78:67, zmago pa so Domžal­čani zabeležili tudi proti danski ekipi Bakken Bears (74:68), ki je bila edina ekipa v Ligi prvakov, ki so jo košar­karji iz mesta ob Kamniški Bistrici premagali – in to dvakrat, doma in v gosteh. V ligi prvakov so v novem letu odigrali še dve srečanji – doma proti Ironi Nahariya (60:69) in v gosteh pri Banviti, kjer je Helios izgubil 74:56. V domačem prvenstvu so na drugi strani uspeli zabeležiti novo zmago, tokrat proti Šenčurju GGD (79:71). Uspešno so začeli tudi s četrtino finala Pokala Sixt Alpe Adria, kjer so na prvi tekmi drugega dela premagali slovenskega tekmeca – Sixt Primorsko z rezultatom 71:56. Čeprav se je za domžalske košar­karje tekmovanje na najvišjem nivoju za to sezono zaključilo, so v Ligi prva­kov, kot omenjeno, zabeležili dve zma­gi, pa je pred njimi lov oziroma ubra­nitev obeh lovorik, ki so ju osvojili v minuli sezoni, Pokal Sixt Alpe Adria in naslov državnih prvakov. MKK šport Mladinske selekcije NK Roltek Dob ŽKK Domžale v duhu dobrodelnosti Najmlajši nogometaši NK Roltek Dob skozi vso sezono Leto 2016 smo v ŽKK Domžale končali v duhu dobrodelnosti. zelo uspešni na turnirjih, selekciji U13 in U15 NK Roltek Dob jesen zaključili tik pod vrhom nk roltek dob Cicibani (U11, U9, dajo visoko 3. mesto in za vodilno Iliri­U7) – Tri najmlajše selekcije NK Roltek jo zaostajajo le 3 točke. Z njihovimi na-Dob nastopajo v ligah MNZ Ljubljana. stopi in trudom ter borbenostjo, ki ga Njihovo tekmovanje se malce razlikuje vložijo v treninge in tekme v 1. ligi MNZ od starejših selekcij, saj nastopajo na Ljubljana, je zelo zadovoljen njihov turnirjih. U11 selekcijo vodita Simon trener Neđo Miletič, Domžalčan, sicer Smolnikar in Matjaž Gasior, U9 tre-tudi nekdanji igralec Domžal in Doba. nira Rado Rihtar, za prve nogometne Ligaški premor starejši dečki iz­korake v klubu in za prvi stik z žogo pa koriščajo za dvig forme, zato tudi le­ tudi v letošnji sezoni pri U7 skrbi Denis Mešanovič. Tekmovanje je namenje­no predvsem igri in izobraževanju, v zapisnikih tekem se vodi le poimenska statistika, ne beleži pa se rezultatov. V zimskem obdobju in ligaškem pre­moru so v ospredju dvoranski turnirji. Prav zadnji turnir je bil zelo uspe­šen za selekcijo U7, nastopili so na­mreč na turnirju Vale Cup U8 v Ko­mendi, kjer je na 'svoj račun' vpisali štiri zmage in en poraz. Mlajši dečki (U13) v letošnji sezoni nastopajo v 2. ligi MNZ Ljubljana kjer po prvi polovici prvenstva zasedajo odlično 2. mesto. Nogometaši, ki jih trenira Žan Cerar, so le enkrat mora­li priznati premoč nasprotniku. Za vo­dilnimi Dolomiti zaostajajo 10 točk. S trdim delom si želijo ponovno priigra­ti nastopanje v 1. ligi. Točkovna razli­ka je sicer velika, a cilj je dosegljiv. Med ligaškim premorom tudi mlaj­ši dečki nastopajo v Zimski ligi, ki po­teka v Radomljah. Trenutno po petih odigranih krogih zasedajo visoko 3. mesto. V Zimski ligi sicer nastopa 12 ekip iz osrednje Slovenije. Starejši dečki (U15) letos tekmuje­jo v najvišjem rangu lige Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, kjer zase­tos nastopajo v Zimski ligi, le-ta vsa­ko leto poteka v Radomljah. Doblja­ni nastopajo v skupini A, kjer trenu­tno zasedajo 6. mesto. Vodilna ekipa v skupini, v kateri nastopajo še Olimpi­ja, Koper, Bilje, Interblock, Radomlje, Dolomiti in Bravo je ljubljanska Ilirija 1911, za katero varovanci trenerja Mi­letiča zaostajajo 5 točk. Marjan Cerar, direktor MNŠ NK Roltek Dob, je z delom v Mladinski no­gometni šoli zelo zadovoljen, napre­dek je vsako leto večji, pri tem svoje dodaja tudi strokovni vodja MNŠ NK Roltek Dob Nenad Toševski, sicer tudi trener mladincev (U19) Nk Roltek Dob. »Vsako leto se število otrok v na­šem klubu povečuje in naša nogome­tna družina raste. To nam je v zadovolj­stvo, ker se dela dobro,« rad vedno po­udari Marjan Cerar. Naše leto je bilo torej zmagovito, naj bo tudi vaše naslednje in vsa, ki si sledijo. Vsi za šampione iz Doba! In Sreč­no v 2017! Spremljate nas tudi na spletni stra­ni www.nkdob.siter na naši Facebook in Twitter (@NkRoltekDob) strani. Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek D ob žkk domžale Z ekipo U 13 smo v pe­tek, 9. decembra 2016, obiskali Dom upokojencev Domžale. S tem smo že­leli spodbuditi dekleta k prostovolj­nemu delu s starejšimi ljudmi in pred­vsem spremeniti njihovo mišljenje o le-teh. To je korak k boljši, predvsem pa manj stereotipni družbi. Dekleta so tako lahko bolje spoznala lokalno skupnost in njihovo delovanje. Vsi smo bili navdušena nad prostori, ki so bili vse prej kot temni in stari. Dom je vseboval neko posebno energijo, h kateri so zelo pripomogle srčne medi­cinske sestre. V teh skupnih prosto­rih smo se začeli med seboj spoznava­ti. Dekleta so izvedela veliko zanimivih življenjskih zgodb in prigod. Našli smo tudi veliko skupnih točk – ljubezen do košarke, knjig, zabave. Vsem pa nam je bilo najljubše lenarjenje. Na koncu smo se igrali z baloni, ki smo jih prinesli s se­boj in ob tem neizmerno uživali. Dekleta so se iz doma vrnila z na­smejanimi obrazi in s srci, polnimi upanja in ljubezni. Tudi letos smo imeli že tradicio­nalno novoletno prireditev. Vendar je bila ta res posebna. Povezali smo se s Centrom za socialno delo Domžale in s prostovoljnimi prispevki trem druži­nam pričarali čarobne praznike. Zbi­rali smo od otroških igrač, higienskih izdelkov do malo bolj praznične hra­ne, kot je pršut, različne delikatese, Nutella za najmlajše. Vse to smo zbra­li s prostovoljnimi prispevki. Za to se zahvaljujemo vsem staršem in članom ŽKK Domžale kot tudi našim sponzor­jem in donatorjem. Strong.si je poskr­bel za regeneracijo naših deklet, Stu­ dio Nia kozmetika in savna za našo le­poto, Pizzerija Pipca za polne želodč­ke, Tosama za higienske pripomočke, Atila, d. o. o., za različne naravne iz­delke, ABK, d. o. o., za ogromno hra­ne, Lampič, d. o. o., za nove kljuke, ve­liko pa so pomagali tudi Hiša na trav- niku, FormaWood Pevec, d. o. o., Na­šitki Šimenc, d. o. o., in 3Roses, d. o. o. Družine so bile nad našimi dari­li navdušene in zelo vesele, da so si lahko privoščile čarobne praznike. Mi smo leto zaključili z dobrim delom in se z veseljem podali v novo leto. Želimo vam čudovito leto 2017! Mi smo aktivni #EnaEkipaEnoSrce#! De­kleta vabljena v ŽKK Domžale - http:// zkkdomzale.si ŽKK D omžale Štiri medalje z državnih prvenstev in klubski rekord Člani Atletskega kluba Domžale so na prvih treh Prvenstvih Slovenije v različnih starostnih kategorijah osvojili že štiri medalje. atletski klub domžale Tako uspešnega uvoda v tekmovalno se­zono v Atletskem klubu Domžale že dolgo ne pomnijo. Na Prvenstvu Slo­venije v krožnih tekih na Dunaju sta se z medaljami v mladinski kategori­ji okitila Maja Per in Jakob Mali, na Prvenstvu Slovenije v dvorani za pi­onirje in pionirke letnika 2004 je ne­pričakovano do brona na 60 metrov pritekel Izak Bogovič, z naslovom najhitrejše v Sloveniji med pionirka­mi letnika 2006 pa se lahko pohvali Maruška Vuk. Na začetku sezone v teku na 60 metrov blesti tudi Luka Marolt, ki odkrito napada normo za Balkanko prvenstvo v dvorani. Maruška Vuk je do naslova držav­ne prvakinje pritekla 15. januarja na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pi­onirke letnika 2006 v Ljubljani. Na 50 metrov je bila s časom 7,72 sekunde najhitrejša že v kvalifikacijah, nato pa v finalu temu rezultatu odrezala še sedem stotink sekunde. Maruškin uspeh je s sedmim mestom dopolnila Karin Supej, peti je bil v tej starostni kategoriji med pionirji na isti razdalji Anej Rozman. Preko severne meje so se znova podali tekači, ki so 21. januarja na Dunaju lovili medalje na Prvenstvu Slovenije v krožnih tekih. Ker Slo­venija atletske krožne dvorane, dol­ge 200 metrov, ne premore, se slo­venski tekači vsako zimo podajajo v Avstrijo na prvi test sezone. Sle­dnjega je odlično, s tretjim mestom v teku na 1500 metrov v štirih minut in 15 sekund, opravil mladinec Jakob Mali, ki bo letos lovil normo za mla­dinsko svetovno prvenstvo v Keniji na 2000 metrov z zaprekami. Tokrat je na krajši razdalji z omenjenim do­sežkom izboljšal tudi klubski rekord v kategoriji mlajših mladincev, ki je sicer že od lanskega nastopa v Lin­zu v njegovih rokah. Še žlahtnejšo medaljo si je na 1500 metrov prite­kla Maja Per, ki je s časom 5:16 cilj­no črto prečkala kot druga. Med de­seterico sta se uvrstila še Nina Pavlič Hren, ki se v trenažni proces vrača po bolezni, in Nejc Povše v teku na 800 metrov. Na domačih tleh so se 22. januar­ja v Slovenski Bistrici za medalje na Prvenstvu Slovenije merili še pionirji in pionirke letnika 2004 in 2005. Med starejšimi pionirji je do prve medalje s tekme takšnega ranga prišel Izak Bo­govič v teku na 60 metrov (8,71), ob Sredi januarja je na mitingu v Lju­bljani blestel tudi šprinter Luka Ma­rolt, ki je v članski kategoriji najprej v kvalifikacijskem teku na 60 me­trov s časom 7,02 postavil nov oseb­ni rekord in ga nato v finalu nadgra­dil z zmago ter novo najboljšo znam­ko 6,94 sekunde. »V kvalifikacijah sem odtekel solidno, a napravil nekaj drob­nih napak, sam od sebe sem zahteval preveč. V finale sem krenil sproščeno, tem pa je bil peti z novim osebnim re­kordom 4,65 metra še v skoku v dalji­no ter tako dobil nagrado za trdo delo preko zime. V teku na 60 metrov se je z dosežkom 8,87 sekunde odlično od­rezala tudi Eva Hasanagič, ki je v kva­lifikacijah dosegla sedmi čas in le za tri stotinke sekunde zgrešila veliki fi­nale. Eva je bila v skoku v daljino tako kot Izak peta, do odra za najboljše ji je zmanjkalo nesrečnih 13 centimetrov. že takoj po startu sem začutil, da sem ujel pravi ritem, tako da je bil prehod iz pospeševanja v tek tekoč. Ko sem kot zmagovalec prečkal ciljno črto in videl čas, sem bil izjemno vesel,« je svoj na­stop komentiral Luka, ki se ozira pro­ti dosežku 6,90 sekunde, kolikor zna­ša norma za dvoransko Balkansko pr­venstvo v dvorani, ki ga gosti Beo­grad. D omen Jarc šport Deveti Pokal KS Dob uspel Izjemno leto domžalskih plesalcev V množici tekmovanj, predstavitev, srečanj in prireditev, Leto 2016 je bilo za plesalce iz Plesnega kluba Miki zelo pestro in natrpano z domačimi ki so bile pomemben del dejavnosti Kluba borilnih veščin in tujimi tekmovanji, na katerih so se odrezali več kot odlično. Domžale v letu 2016, ki so ga uspešno zaključili, danes na kratko o tekmovanju, ki ima že kar lepo tradicijo. klub borilnih veščin domža­le Kot nam je povedal Marjan Bol­har, predsednik omenjenega kluba, so sredi decembra 2016 v telovadnici Osnovni šole Dob pripravili 9. Pokal Krajevne skupnosti Dob v rekreativ­nem boksu. boljšku za ozvočenje ter PGD Dob in PGD Studenec ter Evi Cocej za organi­zacijo prve pomoči. Seveda bo tudi v letu 2017 poseb­na skrb namenjena tekmovanjem, kjer čaka članice in člane kluba ve­liko dela, saj so pred njimi številna plesni klub miki Medtem ko so se domača tekmovanja zaključila že pred poletjem, so se mednarodna tekmo­vanja po poletju šele začela. Prvi so se septembra v boj podali tekmovalci Street dance-a, kjer smo dobili nova svetovna prvaka v kategoriji mladin­skih parov. Najboljša na svetu sta po­stala Maša Skočaj in Žiga Farkaš. Njun uspeh je dopolnila mladinska formaci­listov priplesal Anai Erce, med electric boogie mladinskimi solisti pa je 10. me­sto osvojil Žiga Colarič. Janez Štrukelj je med člani zasedel 30. mesto. Konec oktobra so se na mednarodno plesišče podala še dekleta, ki tekmujejo v jazz baletu. Članska mala skupina je zase­dla 1. mesto in tako so Eva, Sara, Klara, Lana, Laura, Lea in Neja postale sve­tovne prvakinje. Klara je med solistka- Izjemno ponosni smo na vse do­sežke, ki so si jih letos s trdim delom priplesali naši plesalci. Čestitamo jim za vse uspehe in tako njim kot tudi trenerjem želimo, da bi bilo tudi leto 2017 tako uspešno, kot je bilo lansko. Ravno ko so tekmovalci zaključili s sezono, so rekreativni plesalci Plesne šole Miki že pokazali, kaj vse so se naučili do januarja. Vrtčevski plesal- ja z naslovom svetovnih podprvakov, uspešna pa je bila tudi otroška forma­cija, ki je zasedla 4. mesto, in mladin­ska mala skupina, ki se je uvrstila na 6. mesto. Oktobra so na vrsto prišli fantje, ki tekmujejo v hip hopu in electric bo­ogieju. Članski duo, par Andraž Mrak in Dejan Djurović, sta tokrat zasedla 5. mesto, Dejan pa je med solisti pristal na 7. mestu. Odlično 8. mesto si je v hudi konkurenci otroških hip hop so- Pri tem seveda ni šlo za pravo bo­ksarsko tekmovanje, saj so upora­bljali velike boks rokavice in vso za­ščitno opremo, pri tem pa vsi sodelu­joči pokazali veliko hrabrosti in po­guma. Tekmovanje je imelo tudi do­brodelno noto, saj so v okviru Anine zvezdice organizirali akcijo za zbira­nje hrane z daljšim rokom za vse, ki jo potrebujejo. Organizatorji se naj­lepše zahvaljujejo vsem sodelujočim: povezovalki Mateji Kegel Kozlevčar, sodniku v ringu Juretu Benčini, časo­merilcu Petru Koleši, hvala Mihi Gro­tekmovanja na najrazličnejših rav­neh, kjer želijo nadaljevati z uspe­hi. Tako so v januarju članice in člani Kluba borilnih veščin Domžale v Slo­venski Bistrici opravljali in podaljše­vali vaditeljske in trenerske licence Kickboxing zveze Slovenije. Teja Mi­helčič, Hana Mihelčič, Petra Žejavac, Andrej repniki, Blaž Leben in Marjan Bolhar so bili pri tem uspešni. Česti­tamo jim in želimo veliko uspeha pri njihovem delu. Vera Vojska Foto: KBV Slovesno ob 65-letnici Balinarske zveze Slovenije Zlate plakete tudi za budničarje s Količevega športni balinarski klub bu-ba, v katerem vse delo opravlja z ve­dničar količevo Deseti december liko ljubezni. Zlato plaketo je dobil 2016 bo v spominu balinarjev in vseh, tudi Stanislav Žavbi, ml., ki je bil ki imajo ta šport radi, ostal zapisan v in je še uspešen kot tekmovalec, kot prijetnem spominu. To je bil namreč trener mladih balinarjev pa tudi kot praznik vseh balinarjev, saj je Balinar-predsednik Ljubljanske območne ba­ska zveza Slovenije praznovala prvih linarske lige, plaketa pa je le majhno 65 let svojega uspešnega delovanja. zadoščenje za vse prizadevno in požr-V njeni zgodovini je veliko odličnih tvovalno delo, ki ga je vložil v BŠK Bu­uspehov, ki so slovenske balinarje dničar Količevo. Zlato plaketo je do­popeljali v različnih generacijah na bil tudi Balinarski športni klub Bu­svetovne in evropske vrhove. Ob po-dničar Količevo za uspešnost tako na membnem jubileju so v balinarski tekmovalnem kot rekreacijskem in or­dvorani Šiška pripravili tradicionalni ganizacijskem področju, pa tudi za Rebčev memorial, na katerem je na-uspešno delo z mladimi. V odsotno­stopilo deset območnih reprezentanc, sti predsednika Milana Skočaja je naj­slovenska ženska reprezentanca in višje priznanje sprejel Stanislav Žav­veterani. Vzporedno z balinarskim bi, st. Pa to ni bilo zadnje priznanje, turnirjem je potekala slavnostna prav tako zlato plaketo je za svojo skupščina ob 65. obletnici delovanja pomoč temu, za šport in rekreaci-Balinarske zveze Slovenije. Na njej so jo za vse generacije pomembnemu bila podeljena priznanja balinarskim športu, prejela Občina Domžale, kot delavcem, razglašeni pa bodo balinar-ena od štirih občin v Sloveniji. Srebr­ji leta 2016 v vseh štirih kategorijah. no plaketo je za dolgoletno priza- Deseti december 2016 je bil tudi devno delo dobil Franc Rahne, BK praznik za člane in članice Športne-Tabor Ihan. ga Balinarskega kluba Budničar Koli-Za vsa priznanja prejemnikom is­čevo, saj so bili tako posamezniki kot krene čestitke z željo, da so tudi v pri­klub deležni najvišjih priznanj, kar je hodnje tako uspešni! le še enkrat potrdilo, da v več kot šti-Vera Vojska rih desetletjih zelo dobro delajo. Zlati plaketi sta dobila Stanislav Žavbi, st., dolgoletni funkcionar v ROK ZA ODDAJO BPŠ Budničar, ki trenutno opravlja funkcijo tajnika kluba, pred leti pa je Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 24. februarja 2017. Rok za bil njegov predsednik in tudi predse­ oddajo prispevkov je v torek, 9. fe­ dnik Ljubljanske območne balinarske bruarja 2017, do 12. ure. lige – hkrati pa tudi duša in srce klu­mi v članski kategoriji zasedla 13. me­sto, skupaj z Lano pa sta v paru osvojili 7. mesto. Ista dekleta so se z razširjeno skupino podala tudi na tekmovanje v show dance-u. Tako mladinska kot tudi članska formacija sta v finalu dosegli odlični 4. mesti, članska mala skupina pa se je zavihtela na 9. mesto. Otroška solistka Ula Gerbec si je priplesala 17. mesto, otroški par Kaja Mencin in Iza­bela Skušnik pa sta osvojili 21. mesto. ci so imeli svoje nastope za starše že decembra, šolski plesalci in plesalci iz Plesalnice pa so svoj napredek po­kazali na tradicionalnem Zimskem nastopu v Mengšu, ki je potekal 14. januarja ves dan. Več kot 400 plesal­cev je navdušilo s svojim novim ple­snim znanjem, več utrinkov z nasto­pa pa vas čaka že v naslednjem Sla­mniku. Tjaša Derst venšek Božiček jih ni pozabil Kot vsako leto so se tudi letos vrli funkcionarji Kotalkarskega kluba Pirueta spomnili, da prihaja božično-novoletno praznovanje, čeprav so se tokrat odločili za malo drugačen scenarij praznovanja kot vsako leto. kk pirueta Letos je Božiček obiskal vse tekmovalce, predvsem tiste, ki so bili še zdravi z načinom, da je hotel vi­deti, kako se odzovejo na tekmovanjih v umetnostnem kotalkanju. Organizirali so pravo klubsko tek­movanje z vsemi razpoložljivimi sodni­ki, seveda na čelu z mednarodno so­dnico Marijo Brlec. Nastopilo je 45 tek­movalcev, manjkali so le tekmovalci, ki so bili bolni ali pa so že odšli na za­služene božično-novoletne počitnice. Vsak je odpeljal svoj dolgi program in pokazali so, kaj vse so se naučili od poletja do zdaj. Prisotni so bili v glav­nem starši in sorodniki tekmovalk ter nekaj navdušencev, ki imajo radi umetnostno kotalkanje. Božiček tudi ni pozabil na darila in vsak tekmovalec je prejel pričakovano darilo, tako da zadovoljstva med njimi ni manjkalo. Po zaključku letošnjih treningov je sledil nekajdnevni premor, nato pa so se v novem letu 2017 ponovno začeli pripravljati na novo sezono, ki se bo začela že v marcu s tekmovanjem ob­veznih likov v umetnostnem kotalka­nju za Pokal Slovenije. B esedilo in foto: KK P irueta šport Zimska sezona v polnem Naše namiznoteniške igralke so državne pokalne razmahu prvakinje Na tekmi celinskega pokala v Ruki na Finskem je V Puconcih je potekal finalni turnir slovenskega pokalnega tekmovanja za članice v Zagnano tudi v leto 2017 Tudi mi smo napisali novoletne zaobljube – da bomo več trenirali, bolj pridno ubogali decembra pa 19. mesto. ssk sam ihan V dneh pred božični­mi prazniki je v Planici potekalo dr­žavno prvenstvo, ki je bilo za SSK Sam Ihan zelo uspešno. Naš član Jernej Damjan je postal državni prvak, Tilen Bartol je bil 7., Miha Kveder 22., David 20 let je bil Žan Štupar 11., med člani­cami pa se je Eva Logar uvrstila na 4. mesto. Jernej Damjan je na novoletni turneji zasedel 32. mesto, ampak ver­jamemo, da bo že na naslednji postaji pokazal svoje najboljše skoke. Ker so temperature ugodne za umetno zasneževanje, smo začeli z iz­delovanjem snega v Ihanu. Najmlajši so zato lahko trenirali na snegu, izve­dli pa smo tudi celodnevni trening v Zagorju. Mladinci so med novoletni­mi počitnicami trenirali v Mostecu, Ži­reh in Logatcu, kjer so večje naprave, in se tako lahko pripravljajo na dalj­še skoke. Vse nadobudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informa­cij dobite na www.ssk-ihan.si B esedilo in foto : SSK S am Ihan namiznem tenisu. nts mengeš Nanj so se uvrstile eki­pe NTK Vesna iz Ljubljane, NTK Muta, NTK Puconci in naše igralke iz NTS Mengeš, ki so se v polfinalu najprej srečale z ekipo iz Mute (aktualnimi državnimi prvakinjami) in jo gladko premagale z rezultatom 5:1, v finalu so igrale proti ekipi NTK Vesna iz Lju­bljane in jih premagale z rezultatom 5:2. Čeprav ne tekmujejo v državni ligi, so varovanke trenerja Davida Orešnika dokazale, da so z osvojitvijo naslova pokalnih prvakinj trenutno najuspešnejše igralke v Sloveniji. V Ljubljani na Kodeljevem je po­tekala kvalifikacijska tekma za eki­pno DP za kadetinje. Našo ekipo so sestavljale Tara, Vita in Gaja Kobe­tič, Živa in Brina Markič ter Neža Po­gačar Žun. Dekleta so zabeležile tri zmage in en poraz. Uvrstile so se na državni finale, ki bo konec februarja v Izoli. Prav tako je isti dan potekala kvalifikacijska tekma za fante v Ma­riboru. Naši kadeti so v postavi De­jan Jokič, Aljaž Goltnik, Janez Pope­lar in Mitja Zavec zmagali trikrat in bili v svoji skupini prvi. Tudi oni so se uspešno uvrstili v finale. V Logatcu je potekal 1. TOP za mladince in mladinke v namiznem tenisu. Na turnirju je nastopilo pet mladincev in štiri mladinke iz NTS Mengeš. Pri mladincih je Aljaž Frelih po težji poškodbi dokazal svojo kva­liteto in potrdil sloves najuspešnej­šega kadeta tudi v mladinski konku­renci. V 1. kakovostni skupini je osvo­jil 3. mesto, Nejc Erjavec pa je bil 6. V 2. kakovostni skupini je Tim Pavli osvojil 3. mesto, Bor Rutar v 3. sku­pini 2. mesto, Tilen Šalja pa 5. mesto. Tilen Bartol 17. decembra 2016 dosegel 22. mesto, 18. Krapež 24. in Žak Šilih 26. Med dekle­ti je Eva Logar skočila na 3. mesto. Ekipno so naši člani v sestavi Bartol, Kveder, Krapež in Damjan zaostali le za ekipo Triglava in se veselili naslova državnih podprvakov. Zadnji teden v letu 2016 je bil za naše skakalce zelo pester. V torek, 27. decembra, in sredo, 28. decembra, je na celinskem pokalu v švicarskem En­gelbergu Tilen Bartol zasedel 11. in 29. mesto. Predzadnji dan leta je na Ljub­nem potekala tekma za pokal Cock­ta. Med člani je David Krapež osvojil 3. mesto, Miha Kveder je bil 5., Gašper Štupar pa 14. V kategoriji mladinci do Med mladinkami je Ana Tofant izgu­bila samo dvoboj s klubsko soigralko Katarino Stražar in prepričljivo osvo­jila 1. mesto, Katarina Stražar pa je z dvema porazoma osvojila 3. mesto. Nika Kobetič je v 2. skupini osvojila 4. mesto, Vita Kobetič pa v 3. skupi­ ni 5. mesto. Ana Tofant je po uspehih na zadnjih tekmovanjih na lestvicah NTZS razvrščena na 1. mesto v kate­goriji mladink, članic do 21 let in v članski kategoriji. Še nekaj ligaških novic. Naša prva ekipa v 1. namiznoteniški ligi zaseda 7. mesto, 4. februarja ob 17. uri se bo v mengeški dvorani pomerila z ekipo NTK Krka 1 iz Novega mesta – vablje­ni k ogledu in navijanju. Naša dru­ga ekipa, ki nastopa v 3. ligi, trenu­ trenerje in se trudili po najboljših močeh. sankukai karate klub domža­le Ves trud, ki so ga mladi karateisti vložili v svoj trening, se je pokazal že v soboto, 21. januarja 2017, na seme­strskih izpitih. Z našimi najmlajšimi smo pripravili nastop, kjer so vsem pokazali, koliko so se v zimskem semestru naučili. Starejši otroci so imeli nekoliko težjo nalogo, saj so morali premagati tremo in strah terpokazati tehniko za višji pas. Števil­ni so se dobro odrezali in pokazali, da so od junijskih izpitov zelo napre­dovali. Z novim letom pridejo tudi novi za­četki. Vse, ki ste se nam želeli pridru­žiti že v jesenskem času, pa vam to ni uspelo, lepo vabimo, da sedaj potre­nirate skupaj z nami. Vpis bo potekal v januarju in februarju na vseh loka­cijah in v vseh skupinah – v Domža­lah, Dragomlju, na Krtini, v Lukovici in Trzinu ter v Mengšu, Radomljah in na Rodici. Urnike treningov lahko naj­tno vodi na lestvici in je z eno nogo že v 2. ligi. Med novoletnimi počitnicami so na Koroškem (Ravne in Muta) poteka­le reprezentančne priprave za mlade (U13, U15 in U18), tudi s povabilom in udeležbo šestih naših predstavnikov. Naša igralka Ana Tofant je bila iz­brana v slovensko člansko ekipo, ki bo tekmovala v Berlinu proti ekipi Nemčije, ki so aktualne evropske pr­vakinje. Tekma je sestavni del kvali­fikacij za ekipno evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto. Naš mladi igralec Luka Trtnik je dobitnik državnega priznanja za per­spektivnega mladega športnika inva­lida 2016. B esedilo in foto: Janez Stibrič dete na spletni strani www.sankukai. org, za več informacij pa lahko pokli­čete na 031 231 440. Leto 2017 nam prinaša še en odli­čen dogodek. V Karate klubu Domža­le smo ponosni, da smo organizator­ji letošnjega Državnega prvenstva za člane, članice, mladinke in mladin­ce prav mi! Dvanajstega marca 2017 nas torej čaka prav posebna, športno obarvana nedelja. Se vidimo! Tjaša Š. Simultanka Luke Leniča Prireditve ob 70. obletnici šaha na Domžalskem je s simultanko zaokrožil najboljši slovenski šahist, velemojster Luka Lenič. Na kratko se je spomnil svojega član­stva v domžalskem društvu in še enkrat poudaril, da mu je bilo težko, ker je mo­ral pred leti prestopiti v vrste drugega kluba. Čeprav je bilo na prizorišču kar nekaj šahistov, se jih je le osem opogu­milo, da so nastopili proti Luki. Ta je svoje delo opravil vzorno in ni dovolil presenečenja ter je vse nasprotnike pre­magal. Bil je tako športen, da je, deni­mo, mlademu šahistu, ki je hitro izgubil partijo, dovolil, da sta odigrala še eno. Simultanka je bila sestavni del dru­ženja šahistk in šahistov ŠD Domžale ob zaključku leta, ki sta se mu pridruži­la tudi Luka, pa njegova življenjska dru­žica in hčerka Olivija. Predsednik dru­štva Boštjan Grošelj je na kratko strnil dejavnosti društva, posebej v luči že omenjene obletnice, z željami za čim več uspehov v letu 2017. Seveda tudi v novih prostorih v zgornjem nadstropjuBalinišča v Športnem parku Domžale. Jože Skok 36 | slamnik štev i lk a 1 | januar 2017 | l e t n ik lv ii objave MALI OGLASI Taxi Domžale -prevozi oseb -spremstva starejših – najceneje. t: 040 608 421 Inštrukcije najcenejše: anglešči­na, fizika, matematika. t: 051 775 200 Hujšanje brez lakote - www.pre­hranska.si. t: 030 455 955 Odkup vozil od letnik 1998 na­prej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816 Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pra­tneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149 Brezplačen odvoz vseh kovin­skih predmetov, pralnih strojev in koles. t: 040 78 00 78 Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357 v spo min Veri Vidmar Veste, kaj je pravzaprav edino pomembno? Da si človek. Člo­vek, ki pušča male, prijetne in nepozabne sledi. To je zapisala v zadnji številki odgovorna urednica revije ONA. Odšla je Vera Vidmar: mama, babica, prababica, a za nas bančnike predvsem legenda Banke Domžale, naša sodelav­ka, prijateljica in Vera, zaradi katere je bilo življenje v naši banki lepše. Vero je narava obdarila z mnogimi talenti; bila je razgle­dana, s širokim besednim zakladom, globoko človeška, kadar smo bili v osebni stiski. V trenutku sposobna razelektriti ozračje in nas vse zapeljati v gromki smeh. Tega so dandanes na delovnih mestih nadomestili razčlovečeni antidepresivi in psihiatri – in mrki obrazi. Bila bi odlična Zlata komedijantka, a jo je usoda posadila za pisalno mizo, za mizo, kjer so generacije naših ljudi reševale ene­ga najpomembnejših življenjskih vprašanj – stanovanjskega. Vsa njena delovna doba v Banki Domžale je bila na področju stano­vanjskih kreditov. V obdobju, ko je Republika Slovenija z načrtno stanovanjsko politiko omogočila stanovanja vsem, ki so želeli ali priti do lastne hiše ali stanovanja v bloku in na drugi strani skozi solidarnostne sklade gradila najemna stanovanja za mlade dru­žine in socialno šibke ljudi in domove za starejše, kar uživamo še zdaj, je bila banka nosilec kreditiranja in financiranja. Ko so ljudje prihajali v banko urejat kredite, zaskrbljeni, zgarani, in so mnogokrat počitniški regres porabili za betonski mešalec, dopust za kopanje gradbenih jam, izdelavo zidakov – za vsebino lonca so vedeli le sami –, je to, da jih v banki ni sprejel vzvišen administrator, ampak človek z veliko začetnico, bilo pomembno. Pogosto so odhajali od Vere domov široko nasmejani in vsaj za hip razbremenjeni skrbi, obenem pa je v smeh spravila tudi vse nas okrog sebe. Kakšni bi bili sindikalni izleti, kratki izleti po tovarniških nakupih in malo čez mejo, letne kolektivne zabave in dedki Mrazi brez Vere, ne vem – ampak z njo – je to bilo res TO. To so spomini za vse življenje, ki še vedno prinesejo nasmeh, tudi glasen smeh. Ti dogodki so vplivali tudi na kvaliteto medseboj­nih odnosov. Življenje Vere ni bilo vedno nebeško lahko – vendar ga je tako premagovala, vsaj na videz in brez obremenjevanja so­delavcev. Vsak od nas v življenju živi srečne in zelo nesrečne čase, lepe in grde stvari. Če smo do življenja pošteni, je treba priznati, da na dolgi rok obvelja ravnotežje. Živela je ob in z družinama hčerke in sina, zetom, snaho, vnukinjama in vnukom, ki so jo imeli radi in dočakala je pre­lepo pravnukinjo. Ohranila in negovala so se dolgoletna prija­teljstva. Umrla je med domačimi, doma, kar ni mnogim dano. Naj mirno počiva na travniku, travniku, kamor se je preseli­lo že veliko nam ljubih ljudi naše dobe. Majda Zevnik in mem oriam Saša Vuga (1930–2016) V nedeljo, 25. decembra 2016, nas je v 87. letu starosti zapustil pisatelj, dramaturg, radijec in akademik Saša Vuga. V svojem bogatem opusu nas je učil ljubezni do (maternega) jezika, do stilne značilnosti besedil in njihovega zvočnega odzvanjanja. Bil je nenadkriljiv v prozi in velikan v jeziku. Spomnimo se samo nekaterih njegovih del, npr. Erazma Predjamskega, Kr­tovega kralja, Opomina k čuječnosti, Kobariškega zrcala in Bo­rodina. Zadnja leta je bil naš someščan. Sem je prišel živet in­kognito, kot mi je v enem pogovoru dejal sam. Pa vendar so ga Domžalčani lahko tudi osebno spoznali. V februarju 2014 je bil slavnostni govornik na osrednji občinski prireditvi ob sloven­skem kulturnem prazniku v Kulturnem domu Franca Bernika, in udeležence očaral z enim od najbolj vsebinsko bogatih, pro­dornih in večplastnih govorov v zgodovini tega dogodka, apri­la istega leta pa je v knjižnici še zadnjič spregovoril in se družil s svojimi bralci. Tudi ta večer je bil poln in nepozaben. Njegova zadnja knjiga je na knjižne police zajadrala v prejšnjem letu in nosi pomenljiv naslov Sveti Anton Prašičkar. Glavna tema tega romanesknega triptiha (tj. romana, ki je sestavljen iz treh slik, ki dajejo zgodbi ton in rdečo nit) je smrt. Je bila to slutnja, gospod Vuga? Spominjam se najinih srečevanj. Bil je zmeraj živ, iskriv, humoren, žilav, trpek ter izjemno ljubezniv in pozo­ren. Včasih bi rekli človek stare šole, srčen in pravičen. A tak je tudi v svojih delih, za katere je prejel vrsto najprestižnejših nagrad, od male in velike Prešernove nagrade (1979 in 1998) pa vse do Zlatega reda za zasluge RS (2010), leta 2007 pa je postal tudi akademik, član SAZU. A trajno je zapisan v naš spomin kot pisatelj. V besedilih, ki zajemajo vse od novel, potopisov, dram, iger, scenarijev in romanov, je vselej etično zaveden, nikoli moralističen, a vedno življenjski in univerzalen. Poglej­mo si primer njegovega stiliziranega odlomka, da se lahko z ljubeznijo in besedo poslovimo od pisca in človeka, ki predsta­vlja vrh za literarne sladokusce. Odlomek je iz tretje zgodbe z naslovom Mrtvaški ples iz zadnjega romanesknega dela. »Zvrh senožeti je pridirjal veter. Vzdolž kačje ride stresel regratove liste, pegaste od blata s cestnih luž. Onkraj kod je kot s klopotca tokotálo od sekir – nasproti jim je rjavkasto, prežgano zadišala krčma. Pred vrati je sameval oleander v zelenem pivskem sodč­ku. Med okenci je čvrsto stala zvegano izžagana okrogla tabla, okovana z bakrovino, umételno bronsirano popisana Ferdinand Kruljc l.r. Kmetijski turizem. S klina je debelčkasta Holandka v coklah, z dojkama kot pomaranči pod belo srajčico, vabila: Bi zunaj stal? Bo padal dež! Strela treščila! Noter pridi!« Tak bo ostal v mojem srcu in verjamem, da marsikateremu meščanu Domžal prav tako. Sit tibi terra levis! Pax aeterna, gospod Vuga! Luka Hrovat objave SPOROČILO ZA JAVNOST Datum: 4. 1. 2017 ODPRT JAVNI POZIV ZA IZBOR OPERACIJ LAS ZA MESTO IN VAS ZA 2016 V juliju 2015 je z delovanjem pričela Lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas v sestavi javnih in zaseb­nih članov, združenih v partnerstvo, ki deluje na območju šestih občin Osrednjeslovenske regije: Domžale, Komen­da, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. LAS je bila ustanovljena z namenom prepoznavanja sku­pnih potencialov in izzivov tega območja ter uresničevanja razvojnih ciljev s podporo evropskih sredstev za razvoj po­deželja. Septembra 2016 je Ministrstvo za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano potrdilo ključni razvojni dokument LAS, Strategijo lokalnega razvoja (SLR) in s tem potrdilo delovanje LAS za obdobje 7 let. LAS Za mesto in vas so bila za celotno obdobje delovanja dodeljena sredstva v višini 2.014.710,00 EUR. Ta se bodo podeljevala v obliki nepovratne finančne podpore iz dveh evropskih skladov, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regi­onalni razvoj (ESRR). Namenjena so izvajanju razvojnih projektov, ki bodo prispevali k realizaciji razvojne vizije in ciljev SLR na družbenem, ekonomskem in okoljskem področju. S 15. decembrom 2016 je odprt prvi Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvo­ja LAS Za mesto in vas, s katerim bo za izvajanje projektov na območju LAS dodeljenih 915.000,00 evrov.  Javni poziv, ki bo odprt do 24. 4. 2017 je objavljen na spletni strani LAS. Dodatne informacije o javnem pozivu LAS so na voljo pri vodilnem partnerju, RRA LUR, in sicer: – po telefonu na številki 01 306 19 02, med ponedeljkom in petkom med 10. in 14. uro, – po elektronski pošti: las@ljubljana.si, – osebno po predhodnem dogovoru. OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV DRUŽBENO-SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV OZIROMA ORGANIZACIJ V LETU 2017 I. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS1617), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proraču­nu Občine Domžale za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Domža­le, št. 9/16), Občina Domžale v letu 2017 načrtuje sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih dru­štev oziroma organizacij. II. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: –status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano družbeno-socialno ali socialno humanitarno dejavnost (v kolikor iz AJPES ni razvidna registrirana dejavnost vlaga­telja za izvajanje programov družbeno-socialnih in soci­alno humanitarnih društev, je treba priložiti: Dokazilo o registrirani dejavnosti za izvajanje navedenih programov – npr. kopija ustanovitvenega akta vlagatelja), –z ustreznim aktom urejeno dodeljevanje humanitarnih po­moči ter vodenje ustreznih evidenc, –izvajanje programa na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale, – prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanci­ran iz drugih občinskih proračunskih postavk, – prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določ­be Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja naspro­tju interesov. IV. Merila: – obseg programa, namenjen občanom občine Domžale, – obseg družbene in socialne dejavnosti, vključno s pomočjo določenim družbenim skupinam, – obseg dobrodelne in humanitarne dejavnosti ter skrb za brezdomce, – delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev (na­tančno opredeljeni viri financiranja, pričakovani delež so­financiranja), – delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Dom­žale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičen­cu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljenih programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa družbeno-social­nih in socialno humanitarnih društev, ki bo podlaga za sofinan­ciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, v kolikor je prija­vitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od 1 leta ter ustrezen akt, s katerim ima urejeno dodeljevanje humanitarnih pomoči ter vodenje ustre­znih evidenc. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa druž­beno-socialnih in socialno humanitarnih društev. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev v letu 2017. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2017, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 30. 11. 2017. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati za­kon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2017: do 65.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 20. 2. 2017 VIII. Razpisna dokumentacija obsega: –besedilo razpisa, – obrazec prijave. Obrazci za prijavo so na voljo v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloga z obrazcem je obvezen del prijave in jo s pripisom »za javni razpis št. 122-1/2017 - družbeno-socialna in socialno humanitarna društva« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni predvido­ma v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.  Župan Toni Dragar objave le t n i k lv i i | januar 2017 | štev i lk a 1 slamnik | 39 križanka | pisma bralcev Vandali so med nami. Zakaj tako? Okolje in zdravje pisma bralcev Pravzaprav, vsaj javno, na območ ju kar z nekaj napora prazne kontejner-Statistično je naša občina glede zdrav-Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, pov­naše občine ne ugotavljamo več jih je potegnili iz vode, medtem ko se je ja občanov med boljšimi v državi. Sta­zemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s vandalskih dejanj – ali jih ne vidimo, papir ujel na ‚grabelce‘ pri elektrarni tistika, ki je lahko tudi varljiva, nas ne svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori čeprav nas vedno znova pre senetijo in zablokiral pretok vode Z odstranje-sme zavesti, da ne bi še kaj storili za in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posamezniko­manjša, pa naj bo to odmetavanje vanjem papirja je imel delo lastnik bolj zdravo bivalno okolje. Občina, ki vo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma odpadkov skozi okna avtomobilov, hidroelektrarne. ima v bankah precej denarnih rezerv, bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovor­prestavljen ali celo polomljen pro-Vendar vandalom to ni bilo dovolj, bi lahko postavila okoljsko merilnone fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev metni znak ali katero od igral na saj so enako dejanje ponovili nasle-postajo, ki bi nas opozarjala, kdaj se ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. odprtih otroških igriščih, v zadnjem dnji teden. Tudi tokrat so bili doma-moramo obvarovati onesnaženega času odstranjenih tudi kar nekaj ta-čini budni, spet so klicali 112 in spet zraka. Občane bi spodbujala k ener­ bel s simpatičnimi napisi: Če sem je bil nujno potreben poseg gasilcev, getski sanaciji stavb, zamenjavi kuril­Božič tvoj, pospravi kakec za menoj, ne-ki so preprečili razlivanje vode. Ta bi nih naprav z okolju prijaznejšimi, ki katerim pa prav pride tudi lomlje-sicer lahko povzročila večjo škodo, saj prekomerno ne onesnažujejo zraka, nje dreves in pisanje po fasadah, bi zalila bližnje kleti in garaže. Kdor je ter opustitvijo in prepovedjo novole-V cerkvi Marijinega vnebovzetja v tovijo, da njihovo življenje nima nobe-še posebej če so te obnovljene. Pri poplavo že ‚občutil‘ na lastni koži, že tnih raketnih norij. Posebna nevar-Domžalah je letos izzvenel že 30. bo-nega smisla … teh manjših vandalizmih sicer ugo-ve, kaj pomeni, ko ti voda zalije klet, nost za zdravje so azbestne kritine, žični koncert Domžalskega komorne-Prihajam še iz časov partijskega tavljamo materialno škodo, vendar garažo ali celo stanovanje. tudi na stavbah v občinski lasti, javne ga zbora. Pevci so nas pod vodstvom enoumja, ko je bilo javno praznova-navadno ta ni (pre)velika, hkrati pa Ampak to metalcev zabojnikov s vodovodne napeljave v azbestnoce­zborovodkinje Ane Erčulj z izvedbo nje božiča prepovedano. Zato pa so ne povzroča tako velike škode, kot papirjem niti slučajno ne zanima, kot mentnih ceveh ter divja odlagališča slovenskih ljudskih pesmi v različnih se na sveti večer toliko bolj zableščali jo je vandalizem, ki se je zgodil v jih ne zanima razdrt nogometni gol pri vsakovrstnih odpadkov, ki ogrožajo priredbah zbližali s tradicionalnim domovi, cerkev se je šibila ob obisku začetku novembra pri vrtcu ob Mlin-Osnovni šoli Roje, katerega del je prav tla in podtalnico. praznovanjem božiča na Slovenskem, polnočnice ne glede na božični delov-ščici na Rodici, in so me o njem ob-tako končal v Mlinščici. Pameten gospodar bo najprej po­povezanim še s starimi poganskimi ni dan. Zdaj lahko uživamo razkošno vestili bližnji sosedje. Zakaj tako, se vprašamo. Kaj van-skrbel za izboljšanje življenjskega običaji. Jezusovo rojstvo je kot rojstvo razsvetljavo, trgovski centri so prepol-12. novembra 2016 so namreč ne-dali nimajo drugega dela, kot da okolja.novega sonca – svetlobe – ljubezni, ni dobrot in kičastih okraskov, vrtinec znanci v nočnih urah pri vrtcu vrgli pov zročajo škodo, ki nastane že z Jože Nemecupanja, topline in miru. potrošništva nas potegne vase, še pre-v Mlinščico dva zabohnika, polna metanjem zabojnikov v Mlinščico, Društ vo za varst vo okolja D om - Kako radi ponavljamo, da je božič den se tega zavemo, in tako postane-papirja, ki sta se zagozdila pod most kaj bi šele bilo, če bi ta poplavljala. žale - Kamnik družinski praznik, a ob tem poza-jo, kot se je izrazil Oscar Wilde, »naša pri Dragarjevi 12 in s tem zaprla pre-Poiščite, spoštovani vandali, druge bljamo na vse tiste, ki jim je družina edina potreba nepotrebne stvari«. Moje tok vode. Ta je začela naraščati in le oblike rekreacije in ob tem razmi­tuja, ki namesto radosti doživljajo tr-razmišljanje ob vračanju s koncerta domačinom se je mogoče zahvali-šljajte, kako bi reagirali, če bi vam pljenje, nesprejemanje, izgubljenost. domov je spremljala bučna glasba z ti, da se ni prelila čez rob brežine in kdo povzročal škodo in ne nazadnje ROK ZA ODDAJO Mnogi nadomestek za notranje bo-enega od domžalskih zabavišč. Skleni-povzročila večje škode. Domačini so tudi strah, kdaj se bo kaj podobnega gastvo iščejo v zunanjem blišču, za-la sem, da se ne bom prepustila toku … namreč okoli 22. ure opazili, da voda ponovilo. In še … Porabite svoj prosti Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 24. februarja 2017. Rok za tekajo se k liku Božička, ki jim lahko Hvala Domžalskemu komornemu narašča in poklicali številko 112. Ga-čas za kaj koristnega! oddajo prispevkov je v torek, 9. fe­ ‘izpolni vse skrite želje’, vse več pa je zboru za tradicionalno božično voščilo!silci iz Centra za zaščito in reševanje bruarja 2017, do 12. ure. nesrečnikov, ki ob pogledu vase ugo-Nuša Fujan Domžale so se klicu hitro odzvali ter Vera SPREMLJAJTE NAS TUDI NA FACEBOOKU gl asilo občine do m žale nagradna križanka 12 nagradna križanka 1 Nagrajenci, ki so pravilno rešili Irena Horvat iz Ljubljane (2 vstopnici Nagrade podarja: Rešitev križanke je: Nagrajuje 4M GROUP, d. o. o. križanko v glasilu Slamnik za ogled filma v Kulturnem domu Kulturni dom Franca Bernika Domžale ČUDEŽNA TERAPIJA št. 12-2016: F. Bernika za sezono 2016/2017) Ljubljanska cesta 61 Nagrade: Gabrijela Cotman iz Domžal (2 stop -Maci Berlot iz Domžal (2 vstopnici 1230 Domžale 1. nagrada: vrednostni bon za 20 € nici za ogled filma v Kulturnem domu za ogled filma v Kulturnem domu 2. nagrada: vrednostni bon za 10 € F. Bernika za sezono 2016/2017) F. Bernika za sezono 2016/2017) 3. nagrade: vrednostni bon za 5 € Nagrajenci bodo prejeli dopis pokrovite­lja nagradne križanke. 1 Kulturni dom Pravilne odgovore nam lahko na gradna Franca Bernika, p. p. 2 pošljete do ponedeljka, 13. 2. 2017 križanka na naslov: Uredništvo Slamnika, 1230 Domžale Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale