Ptuj, 11. novembra 1971
Leto XXIV, št. 45
Cena 0,70 din
lasilo socialistične zveze delovnega ljodsiva
Socialne razlike -
K ptujski občini
Sedanje obdobje bi lahko v
jolitičnih forumih imenovali
udi »obdobje razprav o so-
;ialni diferenciaciji«. S tem
)ojmom se v zadnjem času vse
lešče srečujemo na vseh sejah
n sestankih, vedno vidnejše
)a so socialne razlike tudi v
)raksi sami. Socialne razlike
ili socialna diferenciacija se
caže med posameznimi repu-
)likami, med posameznimi re-
[ijami v republiki, najbolj pa
10 opazne med posameznimi
)rebivalci in družinami.
Zelo se je ta neljuba »bole-
;en« oprijela tudi ptujske ob-
ilne, saj, ne samo, da je ob-
ilna med zaostale j šimi v re-
mbliki, ampak se tudi na nje-
lem področju vse bolj izrazi-
0 kažejo razlike v standar-
lu.
S pripravami za razprave o
ocialni diferenciaciji smo v
Huju pričeli že pred dvemi
eti. Lahko rečemo, da se je
ema pričela ob pravem času,
iziroma skoraj pozneje kot
irezgodaj. Po analizi posebne
:omisije za socialna in zdrav-
tvena vprašanja pri komiteju
bčinske konference ZKS Ptuj,
)i lahko prebivalstvo v ptuj-
iki občini razdelili v štiri sku-
)ine in sicer: v zapuščene in
lanemarjene otroke, ostarelo
)rebivalstvo, ljudi s popreč-
ilm družbenim Standardom in
iste z nenormalno visokimi o-
ebnimi dohodki, torej tiste,
fi neprestano tarnajo za viš-
Imi osebnimi dohodki, ne ve-
lo pa kam z denarjem. Na ne-
javni seji komiteja občinske
ionference ZKS Ptuj je dr.
Oemšar, ki je predsednik prej
)menjene komisije, omenil sa-
mo prvi dve skupini, to je o-
roke in ostarelo prebivalstvo,
/sekakor je potrebno obrav-
lavati prebivalstvo v vseh šti-
"ih skupinah, ki sem jih že
irej omenil, kajti tako bomo
lobili jasnejšo sliko socialne
iiferenciacije v ptujski obči-
li. Zakaj bi govorili pri
zmanjševanju socialnih razlik
samo o zapuščenih in zane-
marjenih otrocih in o ostare-
lih ljudeh, med tem, ko se ne
bi niti malo dotaknili tistih,
ki na kakršen koli način do-
bivajo visoke osebne dohodke,
ki se jin^ iz dneva v dan še
zvišujejo. Verjetno .bo potreb-
no začetek reševanja socialne
diferenciacije prvotno usme-
riti prav v ta del naše družbe.
Zelo kočljivo je v ptujski
občini pri reševanju socialne-
ga razlikovanja tudi vpraša-
nje socialnega in zdravstvene-
ga varstva. Temu vprašanju
posvečamo vedno premalo
pažnje, čeprav je to ena iz-
med prvenstvenih nalog naše
družbe. Naj navedem samo
primer s predzadnje seje ob-
činske skupščine, ko so o lo-
kalizaciji gramoznice v Staro-
šincih diskutirali skoraj eno
uro, o gradnji bolnišnice v
Ptuju pa smo slišali samo pet
minutni referat in niti enega
diskutanta.
Pred vsemi družbeno-poli-
tičnimi organizacijami, pred-
vsem pa pred komunisti, ka-
kor tudi vsemi člani naše
družbe so torej težke in za-
htevne naloge — rešiti vpra-
šanje socialne diferenciacije.
»Vse te akcije pa so že v na-
prej obsojene na propad, če
ne bodo komunisti tu odigrali
prvenstvene vloge in s svojim
osebnim vzgledom služili za
primer vsem ostalim,« je na
nedavni seji ZKS Ptuj pouda-
ril predsednik komisije za so-
cialna in zdravstvena vpraša-
nja pri občinski konferenci
ZK, dr. Demšar.
M. Novina
Več sredstev
manj razvitim
občinam
Po podatkih službe družbe-
nega knjigovodstva in financ
lahko sklepamo, da se postav-
ljeni cilji ekonomske politike
v občini Ptuj ne uresničujejo
v popolnosti. To lahko sklepa-
mo po podatku, da dosega sta-
nje finančnega sklada na žiro
računu komaj eno tretjino
lanskega za isto obdobje pr-
vih devet mesecev.
Uvoz se je, iz na nekaterih
področjih neupravičenih raz-
logov, povečal za 33 odst,,
medtem ko so se zaloge pove-
čale za dvakrat, brez TGA pa
za 19 odst. Dosežen je sicer
večji skupni dohodek kot v
istem obdobju lani, vendar še
vedno ne dosega republiškega
poprečja. Osebni dohodki so
se povišali za 22 odst., neza-
poslenost pa se je povečala za
17 odst.
Velike težave povzročajo
ptujskemu gospodarstvu tudi
razne terjatve, saj znašajo kar
35 milijard dinarjev,® medtem
ko znašajo dolgovi 27 milijard.
Vprašljivih je torej 8 mili-
jard dinarjev, ki bi lahko v
trenutnih težavah gospodar-
stva veliko pomenili.
Vse to nas vodi k razmiš-
ljanju, da bomo morali biti
pri reševanju nalog v bodoče
dosledni in da bomo morali
bolj skrbno oceniti politično
stanje, ki temelji na ekonom-
ski politiki, kajti tudi od tega
je v veliki meri odvisno sta-
nje gospodarstva v občini.
Kljub določenim preventivnim
ukrepom in določenim politič-
nim ocenam so ljudje še ved-
no v neki dilemi, iz katere jih
bo ob takih neuspehih gospo-
darstev zelo težko odtegniti.
Ljudje se sicer strinjajo z
vsakim novim in naprednim
ekonomskim ciljem, vendar
pravijo: »če ne bo šlo vse po
starem.«
Vprašanje je tudi, zakaj ni
bil izdelan koncept za nabavo
republiških finančnih sred-
stev, ki jih le-ta daje posa-
meznim občinam? Ta sredstva
se namreč namensko delijo v
več namenov: za financiranje
obresti pri izgradnji manj raz-
vitih občin, za kritje stro-
škov gospodarskih organizacij
pri Investicijah in še v več
drugih. Velja tudi omeniti, da
se ta sredstva dobivajo po be-
nificlranih obrestih in je zato
resno vprašanje, zakaj ni bila
ptujska občina, kot ena izmed
zaostalih, deležna teh sred-
stev v letu 1971 oziroma, mar
ni bilo moč izdelati koncepta
za nabavo teh sredstev ali pa
smo mislili, da le-teh nismo
potrebni? To možnost nabave
sredstev iz republiškega skla-
da je izkoristila edino ptujska
Nadaljevanje na 2. strani
VREME
do nedelje, 21 nov. 1971.
Mlaj bo v četrtek, 18.
novembra, ob 2.45.
NAPOVED: bo hladne-
je in spremenljivo vreme,
brez izdatnejšega dežja.
Od sobote, 13. novembra,
dalje bo lepo in ponovno
južno vreme.
Alojz Cestnik
PRiŠLl SO PRIJATELJI
Včeraj popoldne je na po-
vabilo občinske konference
SZDL Ormož prišla v to me-
sto delegacija občine Vrnjač-
ka Banja. Goste so sprejeli
pred hotelom Jeruzalem pred-
stavniki vseh družbenopolitič-
nih organizacij Ormoža.
Občino Vrnjačka Banja (SR
Srbija) in Ormož vežejo dol-
gotrajni prijateljski stiki, ki
so jih skovali občani obeh ob-
čin v težkih dneh narodno-
osvobodilne borbe. Prav v
Vrnjačko Banjo in njeno šir-
še območje je bilo izseljenih
največ ormoških rodoljubov.
Program bivanj^ obsega tri
dni. Med drugim;'bo tudi iz-
seljeniški večer, fci ga bo da-
nes zvečer organiziral krajev-
ni odbor SZDL Središče ob
Dravi. Obenem se bodo pogo-
vorili vse potrebno o prihodu
in sprejemu Srbov, ki bodo
prihodnje leto prišli v Slove-
nijo z vlakom bratstva in e-
notnosti.
O poteku obiska bomo ob-
širneje poročali v prihodnji ^
številki.	jr ,
Uspešno končana pot predsednika
Tita
Predsednik republike je
končal svoj obisk v Kanadi,
kjer se je pogovarjal s ka-
nadskim premier jem Trudea-
ujem. Njuni pogovori so bili
zelo prisrčni, vsebinski in pri-
jateljski. Po uradnih pogovo-
rih si je predsednik Tito z že-
no Jovanko in svojim sprem-
stvom ogledal več kanadskih
mest, med njimi tudi Quebec,
upravno, turistično in zgodo-
vinsko središče pokrajine ob
reki St. Lavvrence. Tu si je
ogledal Abrahamove ravni in
mestno trdnjavo. V nedeljo, 7.
novembra je predsednik Tito
obiskal še mesto Halifax,
glavno mesto pokrajine Nova
Škotska, kjer so ga razglasili
za častnega doktorja univerze
Dalhousie.
S tem je predsednik Tito
končal obisk v Kanadi in od
tam odpotoval na dvodnevni
obisk v London, kjer se je po-
govarjal 3 premlerjem Heat-
hom in kraljico Elizabeto. Po-
govori med obema državniko-
ma so se nanašali predvsem
na zapleten klobčič evropskih
vprašanj in na priprave za
sklicevanje konference evrop-'
ske varnosti. Po pogovorih v
Londonu se je predsednik Ti-
to vrnil v domovino.
Še en uspeh
v Džerdapu
Graditelji elektrarne Djer-
dap so te Mni dosegli še en
uspeh. Končali so stavbna de-
la na glavnem objektu hidro-
energetskega in plovnega si-
stema. Opravili so zadnja
stavbna dela na jugoslovanski
prevodnicl, tako da bo čez ne-
kaj dni pripravljena za upo-
rabo. Od začetka del do sedaj
so deleči vgradtti
kubičnih metrov betona, 70 ti-
soč ton napeljave in 45 tisoč
ton raznega drugega materia-
la.
Cilenka rodila
sedmerčke
Sestindvajsetletna Cileanka
Garcelia Calderon je v nede-
ljo v katoliški univerzitetni
bolnišnici v Santiagu rodila
sedmerčke. Zdravniki pravijo,
da je šest otrok zdravih, sed-
mi pa ima težave pri diha-
nju.
Indira Gandhi
v VVashingtonu
Indijska vladna predsedni-
ca Gandhijeva je obiskala
Washington, se bo pogovarja-
la s predsednikom Nixonom
o napetosti med Indijo in Pa-
kistanom. Gandhijeva je na
tiskovni konferenci poudarila,
da lahko le pritisk svetovne-
ga javnega mnenja prisili Pa-
kistan k spremembi stali.SCa.
PRIPRAVE NA 6.
SEJO OK ZKS PTUJ
v sredo, 3. novembra je bi-
la v prostorih ptujskega Ma-
gistrata 23. redna in razširje-
na seja komiteja občinske kon-
ference ZK. Na seji so obrav-
navali pripravo gradiva za
6. sejo občinske konference
ZKS Ptuj, ki bo v četrtek, 11.
novembra 1971.
Podali in izpopolnili so gra-
divo o socialni diferenciaciji,
o tej, tudi za ptujsko občino.
tako kočljivi in neljubi temi.
Razpravljali so tudi o poteku
priprav za volitve, evidenti-
rali so kandidate in sestavili
kandidatno listo organov ob-
činske konference ZKS Ptuj
in delegatov za II. konferenco
ZKJ.
Na seji so obravnavali tudi
skupno izjavo družbeno poli-
tičnih organizacij ter pred-
stavnikov radia in Tednika o
položaju informativnih sred-
stev v občini.
M. Novina
2 STRAN
tednik — Četrtek, ll. novembra
O problemih socialne diferenciacije v ormoški občini govori
Franc Novak, predsednik SO Ormož:
Besede in dejanja, ki
se razhajajo
Socialni problemi zavzema-
jo med ormoškimi težavami
najvidnejše mesto, kar jih je
sploh v občini. Istočasno ugo-
tavljamo, da živimo na ob-
močju oziroma v občini, ki
spada med najmanj razvite
občine v Sloveniji. Na lestvi-
ci razvitosti je na predzad-
njem mestu s 4300,00 dinarji
narodnega dohodka na prebi-
valca. S tem narodnim do-
hodkom smo zelo globoko pod
jugoslovanskim poprečjem, da
o slovenskem sploh ne govo-
rimo, ki je mnogo višji.
Zaskrbljujoče je, ko ugotav-
ljamo, da v vsem preteklem
obdobju nismo zmanjšali raz-
lik med razvitimi in nerazvi-
timi. Tako velikega nesoraz-
merja naprednejši svet ver-
jetno ne pozna. Razmerje raz-
lik je pri nas v Sloveniji do-
sedlo že razmerje 1:10 in več.
To poudarjam zaradi tega, ker
se človek zelo težko strinja s
politiko, z določenimi sistem-
skimi rešitvami in sploh z
načinom, kako to problemati-
ko rešujemo pri nas.
Mnogokrat skeptično gleda-
mo na prizadevanja naših ob-
činskih dejavnikov v težnji
odpravljanja problemov. Prav
gospodarska {ne)razvitost je
tista, ki pogojuje izredno tež-
ko socialno problematiko in
posamezne socialne probleme.
Letos smo dobili zakon o po-
speševanju razvoja manj raz-
vitih. Mnogokrat in tudi sedaj
ugotavljamo, da nam zakon
res ni prinesel tega, kar smo
pričakovali. Zakon velja 5 let.
Minilo jfe že eno leto, se pra-
vi 20 odst. časa veljavnosti za-
kona, vendar še na našem or-
mo.škem področju hi nobenih
konkretnih rezultatov.
\ PRETEKLEM OBDOBJU
smo se ubadali z različnimi
prijemi, kako odpraviti ali
vsaj oblažiti nerazvitost in ta-
ko ublažiti težke socialne pro-
bleme, ki so posledica neraz-
vitosti. Nekaj stvari smo
uspeli rešiti, mnogo pa jih je
ostalo nerešenih, ker v Slove-
niji nismo našli razumevanja
zanje. Ugotavljamo, da so
vzroki nerazvitosti v politiki
zaposlovanja, saj je v ormo-
ški občini zaposlenih manj kot
10 odst. prebivalstva. Na vsa-
kega zaposlenega je 8,9 neza-
poslenih prebivalcev naše ob-
čine. Zraven tega moramo u-
gotoviti, da zaposlenost pada.
I,eta 1965 je bilo 2200 zaposle-
nih, leta 1979 pa še samo 1889.
Tu je vzrok izredno nizkega
standarda in izredno perečih
socialnih problemov.
Ves čas si prizadevamo, da
bi odprli čim več novih delov-
nih mest in dali našim lju-
dem zaposlitev. Integrirali
smo nekaj naših delovnih
mest in dali našim ljudem za-
poslitev. Integrirali smo
nekaj naših obratov in večina
teh integracij je zelo klavrna.
Vsako matično podjetje je z
integracijo reševalo svoj cen-
tralni problem na račun teh
dislociranih obratov. Prvi re-
zultati vsake integracije so
bili zmanjševanje zaposleno-
sti, ukinitve posameznih de-
javnosti ipd. Na osnovi tega
smo prišli do zaključka, da
nam take integracije niso pri-
nesle tistih rezultatov, ki smo
jih mi pričakovali.
CESTE OBCINAM
Zakon o pospeševanju raz-
voja manj razvitih bi naj ta-
ke napake odpravil, vidimo
na, da tega ni. Zakon govori,
da bi naj na manj razvitih
področjih pospeševali gradnjo
infrastrukture, ki bo potem
pospeševala razvoj ostalega
gospodarstva. Dejstva so prav
nasprotna. V prejšnjem ob-
dobju, ko nismo imeli zakona
o manj razvitih, smo vsako
leto rekonstruirali 5 do 6 km
cest. Po sprejetju zakona pa
je videti, stvari so že tako
daleč, da bomo dobili v ob-
činsko pristojnost 70 km cest
III. reda. Tako bomo ostali
brez kakršne koli rekonstruk-
cije cest na našem področju.
V slovenskem prostoru so pač
zavzeli tako stališče in take
kriterije, po katerih manj raz-
vita območja v primeru cest
ne bodo vsaj tako obravnava-
na kot so bila do sedaj. Tak-
šna je praksa. Razume se, da
pa govorimo čisto drugače in
postavljamo drugačne dekla-
racije.
DOPOLNILNA SREDSTVA
V zadnjem obdobju dobiva-
mo mnogo več dopolnilnih
sredstev za reševanje raznih
problemov. Pričeli smo z do-
polnjevanjem izobraževanja
in sedaj dosega že take meje,
da dobivamo za izobraževanje
več sredstev, kot jih zberemo
za ostalo proračunsko porabo.
Sedaj dobivamo še dopolnilna
sredstva za kulturo, socialno
skrbstvo, zdravstveno zavaro-
vanje kmetov, priznavalnine
borcev, otroško varstvo itd.
tako, da ne vemo, kaj vse še
dopolnjujemo. Prepričan pa
sem, da je to dopolnjevanje
gašenje požara, ki ga ni mo-
goče pogasiti. 2e pred leti
smo ugotavljali, da na tak na-
čin ne bomo rešili naših pro-
blemov. Ze takrat smo opo-
zarjali na staro modrost: Ce
hočeš nekomu pomagati, mu
ne daj ribe, ampak ga nauči
loviti ribe, daj mu pribor, da
si jih bo lahko sam lovil pa
za vse življenje preskrbljen.
Želeli smo si zgraditi svoj go-
spodarski potencial, v katerem
bo našla svoje mesto naša de-
lovna sila, ki šteje pri nas
okrog 3000 ljudi in bi bili
problemi hitreje in trajno re-
šeni. To si želimo še vedno in
smo proti gašenju požarov z
dopolnilnimi sredstvi.
V Sloveniji ugotavljamo pri-
bližno 70 milijard družbenega
kapitala, ki je bil zbran na
celotnem slovenskem prosto-
ru. Ta državni kapital se obra-
ča izključno v ljubljanski
banki in mi v mariborski
banki do tega kapitala sploh
ne moremo priti. Mnogokrat
smo že predlagali, da bi naj
omenjeni kapital služil za re-
ševanje problemov manj raz-
vitih. Pri tem pa je seveda
težko prepričati tiste, ki ima-
jo od njega koristi in to iz
razloga, ker je njih več kot
nas, manj razvitih.
KAKO SE DELIJO
SREDSTVA
Težko se strinjamo z poraz-
delitvijo sredstev v sloven-
skem prostoru, seveda s tak-
šno razdelitvijo, kot smo ji
priča. Navedel bi določene
ekstremne primere, saj je tu-
di naša manj razvitost eks-
tremna. Poglejmo samo na-
cionalni dohodek: pri nas 430
tisoč starih dinarjev po prebi-
valcu, drugje v Sloveniji pa
1,5 do 2 milijona. Ekstremen
primer je tudi, da smo na na-
še področje uspeli v zadnjih
petih letih dobiti ob udeležbi
naših sredstev le borih 5 mi-
lijard dinarjev za investicije,
predvsem v negospodarstvo, s
katerimi smo reševali proble-
me šolstva, otroškega varstva
ipd. Nikomur ne bi rad niče-
sar očital, vendar je dejstvo,
da so na drugem koncu Slo-
venije, konkretno v obalnih
občinah, ki skupaj štejejo 50
tisoč prebivalcev, vložili v
istih petih letih približno 120
milijard starih dinarjev slo-
venskih sredstev. 2elim opo-
zoriti le na problem in na ne-
človeško delitev sredstev pri
nas. V zadnjem obdobju vidi-
mo, da ni nobenega problema
dobiti denar tudi iz medna-
rodnih posojil za projekte kot
je Bernardin Itd. Ce pa hoče-
mo na našem koncu Slovenije
dobiti 50 starih milijonov za
urejanje izredno pomembne
gospodarske panoge kot je tu-
rizem, pa to ni možno. Poglej-
mo samo primer letošnje je-
seni. Koliko ljudi prihaja na
naše področje, tudi tujcev, in
mi jih ne moremo sprejeti,
ker nimamo dovolj velikih
kapacitet. Ob sobotah in ne-
deljah je na Jeruzalemu tudi
do 3000 gostov. V Ormožu je
ii:;oriščenost hotelskih in dru-
gih kapacitet 60-odstotna. Za
naše probleme ni razumeva-
nja, na drugem koncu Slove-
nije pa je. Nekje smo lahko
asfaltirali vse ceste, pri nas
pa dobivamo iztrošcne maka-
damske ceste v svoje breme.
Prizadevanja nas samih so
zastonj, ker smo prešibki, da
bi te težave lahko sami rešili.
Ne zahtevamo samo tuje po-
moči ampak zahtevamo samo
pomoč pod enakimi kriteriji,
kot jo dobivajo drugi. Vse kar
bomo dobili, želimo vsakomur
z obrestmi vrniti.
1000 LJUDI V TUJINI
Zakaj mora iz našega pod-
ročja pri 1800 zaposlenih iti
1000 ljudi v tujino iskat kru-
ha in 300 do 400 ljudi v raz-
vitejše centre izven naše ob-
čine. Iz Slovenije je približno
50.000 ljudi zaposlenih izven
naših meja in 10 odstotkov
teh je mlajših od 20 let, 50
odstotkov pa mlajših od 30 let.
Lahko rečemo, da je to naša
najmlajša in najsposobnejša
delovna sila. Naš kmečki ži-
velj, ki doma nima dovolj
produktivnih delovnih mest,
odhaja in pušča za seboj pra-
zna stanovanja, prazne nove
šole itd. Ne vem, če je to pa-
metna gospodarska politika ...
Nič ne bi rekli, če bi bil tu
prazen svet, če tu ne bi bilo
ppgojev. Je premalo razume-
vanja za ormoško področje in
reševanje njegovih proble-
mov.
V CEM JE REŠITEV?
Razvoj ormoškega podroj.
pomeni rešitev vrste socialni
problemov v nasprotnem
meru se bomo srečavali
njimi vedno bolj. Vidimo j
se naša starostna strukt-j,
vedno slabša, vedno več
mo ostarelih ljudi, ki sq ^
delo nezmožni. Ta pojav
značilen predvsem za pode^
Ije. Mlada generacija odhj
in jutri bomo imeli vedj
večje probleme, če seveda j
bomo ob pomoči širše
nosti dosegli gospodarske,
napredka, v tem pa je tuj
rešitev.
Več sredstev
iiicim'rciz¥itfm
Nadaljevanje s 1. strani
»Delta«, ko je prešla v sana
cijo in se je s pomočjo
sredstev in seveda tudi drugi
organizacij (predvsem tovarn
Beti iz Metlike, ki je tudi po
slovni partner po sanacijskej
ukrepu) poslovno že pret,
dvignila. Verjetno bo moral
v bodoče narediti isti kora
še katera druga organizacij
v občini, če hočemo naše go
spodarstvo dvigniti vsaj n
republiški nivo.
Vsekakor pa bo morala ime
ti več razumevanja tudi re
publiška skupščina. Pri delih
sredstev republiškega sklad
bo potrebno dajati več sred
stev gospodarsko manj razvi
tim občinam, da ne rečem q
ostalim, ker je ta beseda, la
kor je čutiti v samem »vrh«
zelo nepriljubljena. V ptujsi
občini pa bodo nedvomno po
trebne velike in intenzivi
akcije pri izdelavi konceptai
nabavo sredstev iz republiške
ga sklada. Stari pregovor nan
reč pravi: »Ne odpovej se po
nujenemu kruhu.«
M. Novina
Tednik,
vaš list
jpnik — Četrtek, i i. novembra 1971
STRAN 3
^edatije obdobje je čas stabilizacijskih ukrepov, torej čas, ko se zdi,
ja toliko problemov še ni bilo. Vendar so vse sile usmerjene v pre-
obrazbo na gospodarskem in družbenem področju, kot še nikdar prej.
fo zahteva tudi od sindikatov nove napore ...
^revec zamujenih vlakov
v Slovenski Bistrici je bila
ililna konferenca sindikata
^strije in rudarstva, na ka-
fi so za delegate na sloven-
jem kongresu izvolili Mileno
(jkošek, Stanka Poštraka in
jtona Višnera, za člana re-
i^liškega odbora industrije
I rudarstva pa Ivana Fran-
[ia, tajnika občinskega sin-
ilcalnega sveta.
Spregovorili so tudi o po-
ovanju gospodarskih organi-
icij, seveda pa je bila v os-
[edju problematika tistih in-
istrijskih podjetij, ki tvori-
I strokovni sindikat delavcev
dustrije in rudarstva, v ka-
!ga je včlanjeno v bistriški
liSini 2535 delavcev.
Tajnik občinskega sindikal-
ig» sveta Ivan Frangcž je v
lodnih besedah povedal: »Fi-
eni obses industrijske pro-
rodnje se v Slovenski Bi-
rici po letu 1970 dviguje hi-
eje kot v občini Maribor in
Sloveniji ter v Jugoslaviji,
lds končni finančni rezulta-
s« v občini precej slabši od
itih v Mariboru in Sloveniji.
Za primerjavo naj povem, da
predstavljajo izločitve v po-
slovne sklade, povečane za ce-
lotno amortizacijo, po podat-
kih za leto 1970: v občini Ma-
ribor 7,9 odstotkov, v Bistrici
pa 6,6 odstotkov celotnega do-
hodka. Važno je tudi, da je v
letu 1970 udeležba navedenih
sredstev v Mariboru in tudi
v Sloveniji večja kot leta 19G9,
medtem ko je pri nas obrat-
no.
v občini Slovenska Bistrica
je prišlo do poslabšanja struk-
ture celotnega dohodka, kljub
temu, da so sredstva za oseb-
ne dohodke naraščala počasne-
je kot drugje, pa tudi višina
osebnih dohodkov je nižja od
mariborskih in slovenskih.«
Predsednik občinskega sin-
dikalnega sveta Božo Strnad
je v razpravi poudaril, da je
v industriji bistriške občine
skoraj polovica vseh zaposle-
nih ter da vsekakor ne sme
biti vseeno, kako industrijska
podjetja gospodarijo. V nada-
ljevanju je povedal: »Zadnje
dni sem večkrat slišal začu-
denje, kako to, da so osebni
dohodki pri nas toliko porasli,
kljub nižji stopnji akumulativ-
nostl. Kako je to lahko? Prav
za to obdobje ugotavljamo, da
so se življenjski stroški povi-
šali za 14 odstotkov. Ce oseb-
nih dohodkov ne bi povišali,
bi bila fluktuacija previsoka,
kajti zavedati se moramo, da
zaposleni odhajajo na delo v
tujino in sosednja podjetja.
kjer imajo zagotovljene večje
prejemke. Nekaj bomo mora-
li narediti z našo storilnostjo.
Naliti bo treba čistega vina in
se vprašati, ali smo čisti de-
lavci ali pa želimo popoldne
narediti več kot v tovarni. Se
do nedavnega so strokovnjaki
s tehničnega in ekonomskega
področja odhajali, verjetno
tja, kjer so znali njihovo delo
bolj ceniti. Prav tako je pri
integracijskih procesih, kjer
počasi spoznavamo koristnost
In potrebe. Vlak pa je šel pre-
cej pred nami — mimo!«
v razpravi se je oglasil tudi
Franc Klemenčič, predsednik
medobčinskega sindikata indu-
strij ! in rudarstva občin Ptuj
in Ormož, ki je Bistričane po-
zval k sodelovanju. Menil je,
da bo potrebno mnogo vpra-
šanja reševati skupno, saj sta
proizvodnji TGA »Boris Ki-
drič« in Impola tesno poveza-
ni. Poudaril je tudi, da pre-
več samo govorimo o vračanju
sredstev gospodarstvu ter da
ima negospodarstvo vse pre-
velike apetite (radi bi gradili
podvoze v Ljubljani, vsi bi
gradili šole, gradili bi v mar-
morju). Omenil je tudi primer
Kidričevega, ko je bilo proble-
matično vprašanje direktorja.
To mesto ni bilo »zanimivo«
nikomur iz Beograda, Ljub-
ljane ali Maribora, svoje vloge
pa ni odigrala niti gospodarska
zbornica, kjer plačujejo visoke
članarine.
Misli Franca Klemenčiča so
bile vsekakor zanimive. Raz-
misliti bi morali o marsičem,
da ne bi šel mimo še en vlak.
-d
Občinska konferenca SZDL Ormož je razpravljala
O socialnih problemih
v občini
Prejšnji četrtek so Ormoža-
ni na seji občinske konferen-
ce SZDL spregovorili o mno-
gih perečih socialnih proble-
mih v ormoški občini. Uvod-
ni referat je pripravila sekre-
tarka OK SZDL Ormož Mari-
ca Brazda in v njem podčr-
tala, da je v ormoški občini
še vedno nad 60 odst. kmeč-
kega prebivalstva, ki v veči-
ni primerov živi na razdrob-
ljenih kmečkih površinah, saj
je največ kmetov, ki imajo do
2000,00 dinarjev katastrskega
gohodka. Obstoj takšnih kmeč-
kih gospodarstev je v nadalj-
njem gospodarskem razvoju
zelo vprašljiv. Najbolj pa so
pri vsej stvari prizadeti osta-
reli kmečki ljudje, ki ostajajo
sami na malih razdrobljenih
kmetij-ah in so nesposobni o-
pravljati težka kmečka dela
Socialna diferenciacija se
prične že pri otrokih, pred-
vsem v neenakih pogojih
vključevanja otrok v vzgojno
varstvene ustanove. Neenaka
predšolska vzgoja pa je vzrok
neenakega starta v osnovno
šolo. ki ima za posledico ve-
lik osip in dalje neustrezno
strukturo na višjih in visokih
šolah. Med vsemi potrebami
na področju otroškega var-
stva, kot je podaljšano biva-
nje, celoletne male šole itd.,
je bil dosežen viden napredek
le v prehrani otrok v šolskih
mlečnih kuhinjah. To pa so
lahko dosegli le s pomočjo re-
publiške skupnosti otroškega
varstva in obsežnimi akcija-
mi zbiranja živil pri kmetih
za šolske mlečne kuhinje. Ni-
so pa še uredili prehrane
otrok, ki se vozijo v šolo, po-
stajališč za učence, ki so v
zimskem času izpostavljeni
vsem vremenskim neprilikam
Take in podobne neurejene
razmere delno povzročajo tu-
di velik osip učencev v osnov-
ni šoli. Nedokončana osemlet-
ka pa pomeni zaprto pot v
skoraj vse dejavnosti poklic-
nega usposabljanja.
Mnogi učenci dokončajo o-
semletko v zelo težkih soci-
alnih pogojih z dobrim uspe-
hom. Republiška izobraževal-
na skupnost je predpisala
stroge kriterije dodeljevanja
štipendij le prav dobrim in
odličnim učencem. S tem je
prizadeto mnogo naših dobrih
učencev, ki bi pozneje v sred-
nji, višji ali visoki šoli ob
spremenjenih socialnih in e-
konomskih pogojih lahko v
redu shajali. Temeljna izobra-
ževalna skupnost štipendira 56
takšnih učencev, ki niso za-
dostili pogojem RIS-a in tako
rešuje vsaj nekaj dijakov.
Razprava v zvezi z izobra-
ževanjem je še opozorila na
številne probleme in dejstva.
Tako je Edvard Pajek menil,
da je izobraževanje eno tistih
osnov, ki bo socialne proble-
me v največji meri odpravilo.
Ce bi dosegli v rednih šolah
96- ali 98-odstotni realni u-
speh, potem je koren social-
nih krivic odpravljen. Potem
bo vse tisto, kar je v zvezi s
šolstvom danes nerešljivega v
glavnem odpadlo in našemu
otroku bodo odprta vrata v
nadaljnje šolanje. Drago Za-
bavnik pa je menil, da je te-
meljno izobraževanje vzrok
dobrega in zlega ter bistveno
vpliva na materialno stanje
vsakega človeka. Socialnih
problemov ne bomo rešili s
socialnimi podporami ampak
s sistematičnim izobraževa-
njem ljudi: otrok v šoli in
delavcev na delovnem mestu
ali izven njega. Svoje trditve
je podkrepil s primerom, da
letos niso mogli pri kombina-
tu SVL Jeruzalem Ormož do-
biti 10 mladincev ali mladink,
ki so jih želeli poslati v šolo
za kmetovalce v Turni.sče ali
Svečino in to iz razloga, ker
niso imeli niti 6 razredov
osemletke. Ob tem problemu
ne bi smeli biti ravnodušni
Ne bi smeli dovoliti, da nek-
do konča osnovno šolo s pe-
timi razredi in da pred tem
nismo opozarjali in ukrepali.
Istočasno pa se dogodi, na
problem je opozoril Alojz Ba-
lažič, da nekaj otrok konča
šolo samovoljno, preden je
poteklo obvezno osemletno šo-
lanje. Taki otroci se zaposlu-
jejo ali bolje, hodijo na dni-
no k večjim kmetom in tudi
v družbene vinograde, si tam
prislužijo nekaj denarja, ven-
dar smo jim onemogočili na-^
daljnje samostojno življenje.
Osnovne šole in delavska u-
niverza ter vse družbene or-
ganizacije bodo v bodoče mo-
rale bolj voditi evidenco ta-
kih primerov in jih pravočas-
no preprečevati ter za tiste,
ki osemletke ne končajo, or-
ganizirati večerne osnovne šo-
le. Balažič je povedal tudi, da
je DU take šole že organizira-
la, pa so propadle, ker so so-
razmerno drage. Družba bo
morala najti rešitev, ker so
otroci z nedokončano osnovno
šolo navadno iz socialno in
ekonomsko ogroženih družin.
Zanimiva in živahna raz-
prava je opozorila še na mno-
ga druga pereča vprašanja, ki
so posledica socialne diferen-
ciacije pri nas. O tem pa bo-
mo spregovorili prihodnjič.
jr
»SPOSODIL« SI JE
PIŠČANCE
Od 5. na 6. november letos
je neznani storilec vlomil v
poslopje, kjer Stanko Furmaa
iz Lešja 11 pri Majšperku re-
di piščance za zakol kot ko-
operant ptujske »Perutnine«.
Storilec je vlomil in poško-
doval vrata, s tem pa povzro-
čil škodo v višini 100 dinar-
jev, dočim škode po vlomu in
števila ukradenih piščancev ni
mogoče ugotoviti, ker jih ima
lastnik v reii 10.400. Število
ukradenih piščancev bo ugo-
tovljeno še ta mesec, ko jih
bo lastnik oddal »Perutnini«.
O dogodku bomo še porofiali.
-rK-
ENKRATNA PRILOŽNOST!
EMO nagrajuje med 8. novembrom in
koncem leta vsakega kupca peči na olje
EMO-3, EMO-5, EMO-6 ali EMO-8 z
garnituro posode. Nagrada vas čaka v tr-
govini.
i STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 11. novembra
ZDENKO IIOTER:
SOCIALiSTIČNA DRUŽBA IN RELIGIJA
v nekaj kratkih ko-
mentarjih ni mogoče po-
vedati prav vsega o te-
mi socialistična
družba in religija,
kakor je njen glavni na-
slov. Zato bom izbral
samo nekatera vpraša-
nja, nekat&re vidike, ki
se zde meni osebno
pomembni zato, da bi
prek njih spoznavali po-
ložaj religije v sociali-
stični družbi, njeno vlo-
go in seveda tudi odnos
socialistične družbe do
religije. Po svetovnona-
zorskem prepričanju sem
marksist in komunist,
torej na verujem v bo-
ga in mi vera vanj kot
človeku ni potrebna. To
pa seveda ne pomeni, da
bom prostor v časopisu,
ki mi je na razpolago.,
uporabil za propagando
proti religiji, veri v bo-
ga ali proti cerkvi. Mi-
slim, da v radijskih ali
televizijskih programih
ali tisku ni mesta niti
propagandi v prid reli-
giji ali propagandi zoper
njo Poskusil bom pisati
o veri v boga in o cer-
kvi tako, da ne bom go-
voril niti proti njima
niti zanju. Ali mi bo to
uspelo? Hvaležen vam
bom za vaše mnenje,
hvaležen za vaše kritič-
ne pripombe ali odobra-
vanje.
Nadaljevanje
Drugi razlog, da sem
se v tem komentarju odločil
postaviti vprašanje, ali je
religija, vera, opij ljudstva,
pa je naslednji:
Desetletja so nekateri mar-
ksisti trdili (nekateri, zlasti
izven naših meja, vztrajajo
pri tem še danes), da je vo-
gelni kamen marksističnega
nazora o religiji in cerkvi
prav teza, da je religija opij
ljudstva in da mora zato so-
cialistična država razglasiti
ateizem (nevero) kot držav-
noobvezujoč nazor ter storiti
tudi druge primerne ukrepe,
da bi vera čimprej izginila iz
življenja. Res je, da sta sta-
vek o religiji kot opiju zapi-
sala tudi Marx in Lenin, dva
izmed utemeljiteljev marksiz-
ma. Toda ni res, da bi bilo
samo to vse bogastvo njunih
misli o religiji. Tudi ni mo-
goče sprejeti trditve, da bi
Marx, Engels in Lenin, veliki
humanisti svmega časa,
zoževali svoje pojmovanje
religije samo na opij. Ce je
namreč religija prikazana ta-
ko, kot da je bila, je še in
bo vedno in povsod opij ljud-
stva, je nujno poiskati naj-
bolj učinkovita sredstva, da
bi z njo opravili. Ce je re-
ligija opij, potem je religio-
zen ali veren človek nekak-
šen opioman, uživalec poseb-
ne vrste mamila, torej bol-
nik, ki ga je treba zdraviti.
Za zdravljenje pa so seveda
potrebna zdravila in zdrav-
niki. Kaj pa to pomeni in
kam bi to privedlo, najbrže
ni potrebno še posebej opo-
zarjati. Sprejeti takšno sta-
lišče bi pomenilo zateči se
npr. k preganjanju vere in
verujočih, k administrativ-
nemu pritisku ali vsaj k za-
postavljanju vernih ljudi za-
to, ker so verni in ni mogo-
če imeti v njih zaupanja, da
bodo dobro in pošteno de-
lali.
Mišljenje, da je religija
opij ljudstva (in da je to edi-
no pravo marksistično stali-
šče) — ^)ovsod, vedno v vseh
časih in krajih, vCeraj-danes-
jutri, vsebuje vsaj dve po-
membni zmoti in napaki.
Prvič: ni mogoče razglašati
tega pojmovanja za vseizčrpa-
joče Marxovo, Engelsovo in
Leninovo pojmovanje religije.
To bi lahko dokazovali z ana-
lizo celote vseh del teh treh
utemeljiteljev marxizma. Ze v
istem Marxovem delu, v kate-
rem beremo misel o opiju,
srečamo takoj drugo stališče:
»Religiozna beda je izraz
resnične bede in hkrati pro-
test proti resnični bedi.« Se bi
lahko dodajali nove stavke in
v bistvu humanistične misli o
religiji. Zato moramo, vsaj po
mojem mnenju, Marxovo mi-
sel o religiji kot opiju razu-
meti predvsem v okviru nje-
gove izkušnje o vlogi določe-
ne religije v določeni zgodo-
vinski dobi. Marx s tem samo
trdi, da religija lahko igra tu-
di vlogo opija, mamila, ki
vpliva na ljudi, da beže v
sanjr^ ' svet in se nočejo po-
gumno lotiti dela ter spremi-
njati krivično sedanjost, saj
jih po smrti tako čaka večno
in čudovito življenje. In res
je, da so določene religije tu-
di v resnici igrale to vlogo,
kar bom pojasnil pri koncu
današnjega komentarja.
Prej sem omenil Marxovo
misel, da je religija tudi pro-
test. Prav z besedo protest je
hotel Marx poudariti, da do-
ločena religija lahko igra tu-
di aktivno, delujočo, progre-
sivno vlogo v človeški zgodo-
vini. Lenin v delu »Država in
revolucija« izrecno govori o
demokratičnem in revolucio-
narnem duhu prvotnega kr-
ščanstva in prvih kristjanov.
Engels v svojem delu »Nem-
ška kmečka vojna« piše ob
konkretnih primerih, da so
določene protestantske religi-
je v določenem času igrale
vlogo kvasa, revolucionarnega
duha demokratičnih množič-
nih gibanj v srednjeveških
kmečkih uporih. Ze po teh
majhnih ilustracijah je očitno,
da klasiki marksizma teze o
religiji kot opiju niso razgla-
sili za osnovo marksističnega
nazora o religiji.
Drugič: ni mogoče razgla-
šati ali trditi, da je edino
»pravoverno« marksistično
pojmovanje religije kot opija
zato, ker vsaka resna zgodo-
vinska analiza religioznih gi-
banj, konkretnih religij pre-
teklosti in sedanjosti pokaže,
da religije ni mogoče pojas-
niti in ovrednotiti samo z opi-
jem. Omenili smo že primere
nekaterih protestantskih re-
ligij, ki jih omenja Engels; to
bi nam razkrila vloga islama
v alžirski revolucionarni voj-
ni in to nam povedo tudi pri-
meri mnogih krščanskih sku-
pin v sedanjem svetu, ki z
argumenti krščanske vere u-
temeljujejo potrebo boja zo-
per izkoriščanje in za sociali-
stično družbo. In prav na to
je mislil pokojni italijanski
komunistični voditelj Togliat-
ti, ko je ob neki priliki zapi-
sal:
»Ni res, da je religiozna za-
vest nujno ovira za umevanje
in izpopolnjevanje nalog in
perspektiv ter za priključitev
k boju. Mislimo celo nasprot-
no: težnja k socialistični dru-
žbi si ne samo more utreti
pot pri ljudeh, ki imajo reli-
giozno vero, marveč lahko ta
težnja dobi celo spodbudo v
religiozni zavesti, ki je sooče-
na z dramatičnimi problemi
sodobnega sveta.«
Iz vsega, kar smo povedali
pa sledi, da so določene reli-
gije igrale vlogo opija in od-
vračale ljudi od upora zoper
zatiralstvo, izkoriščanje in zlo-
rabe v posameznih družbah.
To so bile zlasti nekatere cer-
kvene religije. Prav to danes
priznavajo tudi mnogi teolo-
gi, katoliški in protestantski.
Znani katoliški teolog Kari
Rahner pravi npr. naslednje:
»Zato krščanstvo ne bo za-
nikalo, da so, če že ne njego-
va narava sama, pač pa vsaj
določene oblike, ki jih zavze-
majo v zgodovini cerkve, v
nemajhnem številu primerov
pomenile oviro za človeške
napore.« Tako razmišlja tudi
slovenski teolog Vekoslav Gr-
mič, ko pravi:
»Tudi socializacija kot zna-
čilnost današnjega sveta p^j
haja do izraza z ostjo, ki
namenjena proti veri in cer
kvi. Vzrok za ta pojav je gj
tovo tudi, če ne predvsem ,
tem, ker je krščanstvo v faj^
največje socialne stiske delav.
skih množic bilo skoraj slep,
in gluho zanje ... Tako m
čudno, da je Marxov klij
»Proletarci vseh dežel,
žite se!« padel na rodovitna
zemljo. Žalostno je le, da j«
moral biti Marx tisti, ki je to
zaklical in da je to moral
storiti obenem v znamenju
boja proti veri, proti krščan.
stvu, ki je pokazalo tako ma.
lo praktičnega razumevanja
za obujeno borbo delavcev za
ohranitev golega življenja ij
za njihovo željo, da bi jiJi
priznali kot ljudi in temu pri.
merno — človeško z njimj
ravnali.«
Marksizem je bil in obstaja
torej predvsem in zlasti gjtra
kritika vseh takih in podob"
nih religij, cerkvenih naukov
in zahtev, kakršne sta obso-
dila tudi pravkar navedena
teologa. In samo v tem okvi-
ru je tudi socialistična drui-
ba pri nas kritična in pole-
mična do religije. Svoboda in-
timne, prave človeške vere,
o kateri je govoril Togliatti,
pa je zajamčena z ustavo in s
svobodo. Takega verskega
prepričanja sočloveka spoštu-
jem tudi kot marksist in ko-
munist. Se več. Prepričan
sem, da tudi meni lahko mar-
sikaj pove.
Nadaljevanje prihodnji}
VEČ POZORNOSTI GRADBENIŠTVU
Pred nekaj dnevi so se v
Ptuju prvič sestali sindikati
delavcev gradbene dejavnosti
občin Ormož, Slovenska Bi-
strica in Ptuja. shw fshwm
občin Ormož, Slovenske Bi-
strice in Ptuja. Ormoški in
ptujski gradbinci so že prej
tesneje sodelovali, sedaj pa se
jim je pridružila še Slovenska
Bistrica. Na svoji prvi, bi la-
hko rekli ustanovni seji, pa so
izrazili željo za čim tesnejšim
sodelovanjem in medsebojni
pomoči.
Uvodno besedo je imel Vik-
tor Kranjc, ki je poudaril vlo-
go in pomen gradbeništva v
vseh povojnih letih Jugosla-
vije, saj je precej doprineslo
k njeni izgradnji, vendar vsaj
do sedaj, ni bilo tako upošte-
vano. Viktor Kranjc je govo-
ril tudi o sedanjih nesoraz-
mernih cenah gradbenega ma-
teriala, ki v veliki meri zavi-
rajo takšen efekt dela grad-
benih podjetij, kot ga od njih
pričakujemo. Nekateri so tu-
di poudarili težave pri naba-
vi gradbene mehanizacije,
predvsem težke in nenačrtno
nabavljanje le-te. Zgodi se,
da ima neko gradbeno pod-
jetje dovolj močan srojni
park, vendar je ta mehaniza-
cija neizkoriščena, ker pod-
jetje pač nima možnosti, da bi
jo tudi uporabljalo. Na drugi
strani pa imamo podjetje, ki
bi ta ali oni stroj rabilo, pa
ga nima.
Zato so se gradbinci zavze-
li za čim tesnejše sodelova-
nje in medsebojno pomoč, ta-
ko pri medsebojnem izposoja-
nju gradbene mehanizacije,
kakor tudi pri skupnem reše-
vanju socialnih problemov, W
tarejo gradbenega delavca.
Poudarili so tudi pomen čim
pogostejšega sestajanja sindi-
kata gradbenih dejavnosti,
kjer bi iznašali in reševali
probleme, ki so nastali v os-
novnih organizacijah sindika-
tov in bi se tako pripravljali
na kongres sindikatov. V ^
namen so že tudi izvolili šti'
ričlansko delegacijo, in sicer:
Antona Krajnca in Petra Lju-
beča iz Ptuja, Konrada Stur-
ma in Jožeta Zadravca iz O-
plotnice. Za člana republiške-
ga odbora sindikata gradbe-
nih delavcev Slovenije pa s«
izvolili Kvirina Petrača ^
gradbenega podjetja ;»Granit'
Slovenska Bistrica.
M. Novina
Ob vinu se lažje diskutira
Ker na nedavni seji sindikata delavcev gradbene
dejavnosti Slovenije v Ptuju ni biK) skoraj nobenega
tako željenega diskutanta, je predsednik delovnega
predsedstva Kvirin Petrač iz Slovenske Bistrice dejal;
»Tudi če ne boste diskutirali, ne bom seje končal pred
šesto zvečer. Vem pa, kaj vas muči. Ce bi bilo na mi-
zah namesto kisle vode in sokov vino, bi bila disku-
sija še preveč živahna.«	M Novina
tednik — Četrtek, ll. novembra 1971
STRAN 5
ODGOVORNE
NALOGE ZK
»stojimo pred velikimi
nalogami in zato moramo
sprejeti in imeti v komi-
teju ZKS Ptuj sposobne
in zrele komuniste, ki
bodo vsem tem nalogam
kos,« je na nedavni seji
komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ptuj dejal
dr. Mitja Mrgole.
Letos so pred durmi
nove volitve v organe
občinske konference ZK.
O poteku priprav na vo-
litve in evidentiranje ter
o sestavi kandidatne liste
je komite ZK v Ptuju že
razpravljal. Kandidatno
listo je zelo skrbno pri-
pravila kadrovska komi-
sija, vendar je bila v
razpravi obilica pripomb.
Po mnenju večine je tre-
ba v komite vključiti tu-
di predstavnice »nežnega
spola«, moramo pa vpe-
ljati v odgovorne druž-
bene naloge tudi precej-
šen del mladine.
Največ težav so si de-
lali člani sedanjega ko-
miteja s tem, kdo od njih
naj še ostane v novem
komiteju. Po pravilniku
se bi naj menjala ena
tretjina članov, dve tre-
tjini starih članov pa mo-
ra ostati. Imel pa sem
občutek, da bi se večina
starih članov rada rešila
te odgovorne funkcije,
vendar nihče, razen dveh,
ni jasno in glasno pove-
dal, kaj ga teži. Res je,
da so posamezniki že več
zaporednih mandatnih
dob člani komiteja (nek-
do je celo dejal, da slu-
ži že tretjega sekretarja),
vendar je zopet vpraša-
nje, kaj bi bilo, če bi v
komiteju zamenjali veči-
no članov? Mar bi bili
novi člani, ki ne poznajo
odgovornosti in nalog, ki
jih ima komite, kos vsej
tej odgovornosti? Dejstvo
je, da stojijo pred člani
ZK odgovorne in težke
naloge in zato morajo
biti v komiteju samo zreli
komunisti.
Gozdno gospodarstvo Maribor je izdelalo načrt za gospodarjenje
z gozdovi za 1971—1980.
Načrt gospodarjenja
z gozdovi
Načrt gospodarjenja z go-
^zdovi za desetletje 1971 do
1980, ki ga je izdelalo Gozdno
gospodarstvo Maribor zajema
gozdove gozdnogospodarskega
območja Maribor, ki zajema:
vzhodni del Pohorja in Kozja-
ka, zahodni in južni del Slo-
venskih goric, Haloze, severni
del Bočkega pogorja in rav-
ninsko Podravje.
Z gozdovi gospodari 10 ob-
ratov. Največ družbenih goz-
dov ima obrat Lovrenc (4904
ha) najmanj pa Ptuj (26 ha).
Za nasprotje od tega pa je v
Ptuju zato največ zasebnih
gozdov (14.761 ha), najmanj pa
v Rušah (1876 ha). Ormož se
z 1276 hektari družbenih goz-
dov nahaja na osmem mestu,
v kategoriji zasebnih gozdov
pa s 4307 ha na šestem mestu.
Zasebni gozdovi celotnega po-
dročja so last 31.023 gozdnih
posestnikov, od tega 3500 v or-
moški občini.
DELITEV GOZDOV
Glede na razmere rasti, za-
stopanosti in mešanosti dre-
vesnih vrst, dosedanjega go-
spodarjenja in postavljenih
gospodarskih ciljev se delijo
gozdovi na štiri skupine. V
skupino A spadajo gozdovi z
zastornim (enodobnim) nači-
nom gospodarjenja, B skupi-
na so gozdovi s prebiralnim
načinom gospodarjenja, BI so
gozdovi s skupinsko postop-
nim načinom gospodarjenja in
v skupino C spadajo varovalni
gozdovi.
Enodobnih gozdov je na pod-
ročju GG Maribor 10.250 ha,
prebiralnih je 66.970 ha, pre-
biralnih s skupinsko postop-
nim načinom gospodarjenja je
4680 ha in varovalnih 830 ha.
Po gospodarskem pomenu
delimo gozdove v ohranjene
(Pohorje, Kozjak, Boč), degra-
dirane (vsi ostali gozdovi) in
varovalne (negospodarski goz-
dovi). Ohranjenih gozdov je na
področju GG Maribor 44.i930
ha, degradiranih, med katere
spada vse področje občine Or-
mož, je 36.970 ha in varoval-
nih 830 hektarjev.
LESNE ZALOGE
Pregled zalog lesa na ob-
močju GG Maribor ter pri-
rastka in poseka nam pove
mnogo zanimivega. Na celot-
nem območju je 82.731 hektar-
jev gozdov, od tega v ormoški
občini 5583 ha. Lesna masa, ki
je na teh površinah znaša
17.792,709 kubičnih metrov le-
sa. Od tega v Ormožu 899.743
kub. metrov. Lesna masa v
kubičnih metrih na hektar po-
vršine znaša za celotno ob-
močje 215 kubičnih metrov
medtem ko za ormoško občino
velja podatek 161 kub. metrov.
Na celotnem področju priraste
letno 390.462 kub. metrov les-
ne mase, od tega v Ormožu
23.069 kub. metrov. V omenje-
nem desetletjii bi po predlogu
načrta na celotnem področju
posekali letno 350.396 kub. me-
trov lesa, oc^tega v Ormožu
16.176. Gozdove' v Slovenskih
goricah in ha Dravskem polju,
kjer prevladujejo zaloge od
100—180 kub metrov na ha,
uvršča elaborat na degradira-
ne, saj takšni kot so, ne da-
jejo niti 50 odst. možnih do-
nosov.
Dopolnilna gozdna proizvod-
nja, ki zajema topolove plan-
taže in intenzivne nasade jel-
še in iglavcev, zajema doslej
668 ha, od tega v občini Or-
mož 250 ha. Možnosti za raz-
širitev takšne proizvodnje so
velike. Zavirajo pa jo raz-
drobljeno lastništvo zemljišč,
pomanjkanje finančnih sred-
stev, pomanjkljive študije o
nivoju vode in pomanjkljivo
planiranje elektrarn.
OBNOVA GOZDOV
Za obnovo gozdov na ob-
močju GG Maribor bo porab-
ljenih 8.815.000 komadov sadik,
od tega največ višinske smre-
ke in rdečega bora. Za obno-
vo degradiranih gozdov v Slo-
venskih goricah in Halozah je
predvidenih 622 ha površin.
Pospeševali bodo plemenite li-
stavce, za katere je dovolj
rastišč, vnašali pa bodo tudi
smreke, nižinski macesen,
rdeči bor, duglazijo, zeleni bor
itd. Obnovo in spremembo ni-
žinskih sestojev obravnava
načrt kot hvaležen in cenen
posel, saj bi porabili le 100 do
2000 sadik na ha.
Razen redne obnove obrav-
nava načrt še dopolnilno gozd-
no proizvodnjo z osnavlja-
njem intenzivnih nasadov
iglavcev v Halozah in Slo-
venskih goricah, medtem ko
so topolova rastišča zaenkrat
zasajena.
Načrt vsebuje še poglavje
gozdnih komunikacij, poslov-
nih stavb in stanovanjskih ob-
jektov, razvoj podjetja in
vzgojo kadrov, semenskih ob-
jektov, skladitve lesno prede-
lovalnih kapacitet s surovin-
sko bazo območja, vsklajeva-
nja območnega načrta z go-
spodarskimi načrti gozdnogo-
spodarskih enot.
3r
B STRAN
tednik — Četrtek, n. novembra
IJll
Od kod denar?
O rai¥ojy
kmetijstMa
Med vprašanji, ki se pojav-
ljajo v vseh razpravah o na-
črtih za nadaljnji razvoj kme-
tijstva in ki so nedvomno bi-
stvena, če zares želimo ures-
ničiti programe — je vpraša-
nje kapitala. Nizka reproduk-
tivna sposobnost pa relativno
visoka zadolženost sta vzrok
nezanesljivega financiranja in
kreditiranja investicij, torej
vzrok nezainteresiranosti bank
za naložbe v kmetijstvo. Vse
skupaj pa seveda onemogoča
normalno obnavljanje in rast
panoge.
Po globalnem načrtu naj bi
v prihodnjih petih letih vložili
v kmetijske organizacije in
zasebno kmetijstvo oziroma v
njihova osnovna sredstva sko-
raj 2,5 milijarde din ali v po-
prečju .500 milijonov letno. Ne-
popolni podatki kažejo, da je
že prihodnje leto znanih za o-
koli 360 milijonov din zahtev-
kov, od tega za investicije v
kmetijskih organizacijah (za
nabavo strojnega parka, za
vlaganje v nasade, za gradnjo
objektov pa tudi predelovalnih
in trgovskih obratov) 230 mi-
lijonov din, za naložbe v ko-
operacijo 90 milijonov din in
za naložbe v delno moderni-
zacijo 38 milijonov din.
Od kod za vse to dobiti de-
nar? Splošno mnenje je, da bi
vsaj minimum potrebnih sred-
stev morali rapotoviti na pod-
lagi posebnega mehanizma.
Koristna bi bila sklenitev
družbenega sporazuma, s ka-
terim bi se poslovne banke,
hranilno-kreditne službe in re-
publiški organi, ki so pristoj-
ni za usmerjanje državnega
kapitala, dogovorili o formi-
ranju investicijskih sredstev
kot stalnem viru za razvoj
kmetijstva, seveda ob ustrez-
ni udeležbi investitorjev. Do-
dajmo, (fa prihaja pobuda za
sklenitev takšnega družbene-
ga dogovora iz izvršnega sve-
ta, kazalo bi jo kaj hitro re-
alizirati. Bančni kapital ima
svoj pretežni vir v hranilnih
vlogah, zato je kratkoročne-
ga značaja in za kmečke in-
vesticije nesprejemljiv, saj ga
banke plasirajo le na roke,
krajše od petih let in po raz-
meroma visokih obrestnih me-
rah. Zato naj bi delovna in-
vesticija družbe oziroma re-
publike in občin v dveh sme-
reh: kmetijski lel državnega
kapitala naj bi uporabili bo-
disi za konverzijo kreditov o-
ziroma za raztegnitev odpla-
čilnih rokov pri bančnih kre-
ditih, najbrž pa bi bilo pri-
merno uporabiti za te namene
tudi del sredstev občinskeh
pospeševalnih skladov. Prora-
čunska sredstva pa naj bi ta-
ko v republiki kot občinah na-
menili za subvencioniranje ob-
resti, kar se že uresničuje sko-
raj povsod na podlagi zakona
o hranilno-kreditnih službah.
Pri takšni konstrukciji finanč-
nih sredstev za kmetijske na-
ložbe naj bi predstavljala šir-
šo udeležbo investitorjev,
sredstev HKS, akumulacije de-
lovnih organizacij pa tudi ne-
posredne udeležbe kmetov z
delom, materialom in drugimi
prispevki.
D. S. prev. G. V.
Odkupna €6na
mleka ni
stimulativna
Toki-at me je pot peljala v
Lešje, veliko toda mirno in
napredno vas, kakor so na-
predni tudi ljudje, ki v njej
živijo. Včasih je bila vas bolj
zaostala, danes pa je tu že
precej preusmerjenih kmetij,
ali pa so nekateri še na poti
preusmerjanja. Oglasil sem se
pi-i Branku Mesariču, mladem
in naprednem kmetu. Čeprav
je bila nedelja, Branko ni po-
čival, kajti njegovih dvanajst
glav živine ne pozna nedelje,
ampak hočejo jesti in ne sa-
mo navadnega sena, tudi na'
koruzo in ostale »dobrote« jih
je Branko navadil. Branku
sem v lepo urejeni predsobi,
kjer ne manjka niti televizor-
ja, postavil nekoliko vprašanj:
— Branko, slišal sem, da se
ukvarjaš predvsem z živino-
rejo. Mi morda lahko zaupaš,
koliko imaš obdelovalne zem-
lje in koliko živine imaš v
starem hlevu (letos bo svoje
štirinožne prijateljice in pri-
jatelie že preselil v novi, mo-
dei-no opremljen hlev)?
»Zemlje im.nmo samo pet
hektarov, vendar je dovolj za
naše delovne zmogljivosti.
Preusmerili smo se v živino-
rejo, predvsem rejo krav
mlekaric. , Trenutno imamo
štiri krave, ki proizvedejo me-
sečno okrog 800 litrov mleka
s 4 odst. tolšče. Pričeli smo
skrbeti tudi za obnovo in po-
večanje črede in zato imamo
tudi tri telice, zraven pa pita-
mo še pet bikov na težo 4.S0
kilogramov. Mislim pa, da bi
moral kombinat, s katerim
kooperacijsko sodelujemo, da-
ti več regresov in možnosti za
nakup kvalitetnih rodovniško-
plemenskih krav, katere si
tudi pri nas zelo želimo.«
— In kako si zadovoljen z
odkupom mleka?
»Ravno tu pri nas i^g
zbiralnico mleka za celo v/
Reči pa moram, da odkup j
poslovanje z mlekom ne^-^
šepa. Za mleko s 4 odst. toljf'
nam plačajo 147 starih dinjf'
jev, za 3,4 odst. tolšče pa
mo 125 dinarjev. Vsekakor jj
to premalo, kajti že sama ^f.
mila pri intenzivni reji stanji
jo neprimerno več kot pa ^
bimo za mleko. Zadnja j,,,
meseca pa sploh nismo dobg;
denarja za oddano mleko,
pa je postalo ljudem »sun!
Ijivo« in zato ga nočejo
oddajati. Lahko rečem, da jj
mleko na naši zbiralnici
cej kvalitetnejše kot na d^
gih, vendar je za svojo kvj
liteto preslabo plačano. C,
hočemo še naprej preusme:.
jati kmetije v rejo krav-mif.
karic, bomo nedvomno moraj
pri odkupu mleka storiti fe
rak naprej in plačati rejr.
njegov trud in delo. Naspr«;.
no pa lahko pričakujemo, i
bo vse manj rejcev — prci;.
-vajalcev mleka.«
— Zakaj si se odločil ;
gradnjo novega hleva in g;,
spodarskega poslopja in kd;-
ko milijonov ti je vse to »po.
žrlo«?
»Vsekakor bi lahko rediS
več živine, ker nam pridelki
to dopuščajo. Zaradi pomanj
kanja prostora v starem hit
vu pa smo se odločili za grad
njo novega, moderno urejene
ga hleva, senika in gnojišm
Nadaljevanje na 13. strani
Ze novembra
moramo uvoiiti
100.000 ton koruie
Izvršni odbor kmetijskega
poslovnega združenja v Lju-
bljani je na svoji zadnji seji
analiziral dosedanje uspehe
dela, s katerimi je bil v glav-
nem zadovoljen.
Posebno pozornost pa so
posvetili pridelovanju živin-
ske krme, ki je pri nas iz le-
ta v leto p>imanjkuje, poseb-
no še koruze, čeprav obstaja-
jo možnosti za zvečanje pri-
delka.
Pri nakupu koruze vladajo
med slovenskimi pridelovalci
še vedno špekulotivne težnje,
kajti kupci menijo, da je cena
1,05 dinarjev še vedno spod-
budna za pridelovanje. Ne-
dvomno je treba skrbeti za pa-
ritetna razmerja med ceno
mesa in živine, rejci pa bodo
morali dobiti koruzo po znos-
nih cenah, sicer se bo cena
mesa in živine še dvignila,
lahko pa se celo zgodi, da ju
bo začelo primanjkovati na
jugoslovanskem trgu.
Pridelek koruze je vselej
vplival ne le na razmere na
ju,goslovanskem trgu, ampak
tudi na življenjsko raven pre-
bivalstva, saj kažejo ocene, da
celo bolj kot pšenice. In ven-
dar smo za pšenico izdelali
vse inštrumente — od kredi-
tiranja pridelovanja do odku-
pa. Glede na potrebe jugoslo-
vanskega trga bi morali pri-
delati 8,5 milijona ton koru-
ze na leto. V primeru manjše-
ga pridelka, kot je to letos,
pa bi morali misliti tudi na
uvoz, pri tem pa ne bi smeli
zanemariti možnosti, da lahko
tudi doma presežemo proiz-
vodnjo živinske krme in bi jo
lahko tudi izvozili, že samo ta
ugotovitev pa tudi terja, da
pristojni organi izdelajo vsa-
ko leto bilanco o proizvodnji
mesa in o pridelku živinske
krme.
Vsa ta vprašanja pa bi mo-
rali urejevati v enakoprav-
nem dogovoru med republi-
kami. Pri tem pa je treba u-
poštevati, da je Slovenija dol-
goročni interesent pri nakupu
krme v drugih republikah. V
sedanjem kriznem položaju pa
je nujno, da takoj (že v no-
vembru) uvozimo 100.000 ton
koruze. To stališče naj zasto-
pajo tudi upravni organi skla-
da za pospeševanje kmetij-
stva. Hkrati p? naj sklad re-
šuje tudi druga vprašanja,
kot so: izvozno spodbudo (še
posebej za izvoz belega mesa),
maloobmejni promet z mesom
in kreditiranje proizvodnje.
M. Novina
Sejem bil je živ ...
v petek, natančneje prvi pe-
tek v novembru, se je na ptuj-
skem sejmišču zppet zbralo
precej živine (predvsem konj),
prodajalcev, kupcev, prekup-
čevalcev in radovednežev, med
katerimi sem bil tudi sam.
Lahko mirne duše trdim, da
še marsikoga danes peče dlan,
ker se je pri svoji kupčiji
»glihal« z udarjanjem dlani ob
dlan samo za 50 dinarjev, ali,
celo samo za 5 dinarjev. Na-
zadnje pa ^svoje krave ali ko-
nja ni niti" prodal.
Na sejem so kmetje prigna-
li okrog 30 telet, 100 krav, de
set volov in nad dvesto koB.
Cene pa so bile zelo različne
Pri konjih in kravah so bili
skoraj enake od 3800 do 400
dinarjev, kar je bilo odvisni
od trgovske sposobnosti pro-
dajalca in kupca.
Pogovarjal sem se tijdi / ve-
terinarskim inšpektorjem, ia
je dejal, da ra tem sejmu ni
bilo toliko živine kot je bilo
pričakovati. Verjetno ljudjf
čakajo na največji ptujski,-
Katarinin sejem.
M. Novina
Na petkovem sejmu v Ptuju je bilo okrog 200 konj
j.gdnik — Četrtek, n. novembra 1971
STRAN It
Poslanstvo
gledališča
Resnica, ki se ble-
sti sredi in prek vsega bodo-
fega sveta in se kot večen
opomin, pa tudi kot večna to-
lažba vzpenja, boči in sklanja
nad bolečega se, trpečega, o-
nemoglega človeka. In to re-
snico je najveličastneje prika-
zoval, se najpogumneje zanjo
boril v svojih delih naš naj-
fistejši dramski umetnik Ivan
CANKAR.
Socialno pa nas vzgaja tret-
ja glavna vrlina gledališko-
umetniškega učinka: dobrota
in pravica. Dobrota, ki izvira
živo in neposredno iz sočut-
nega srca, ki so ji tuja vsa
razumna tehtanja in razna se-
bična nagnjenja, ki premagu-
je in presnavlja vsa samo te-
lesno-godna poželenja, in ki s
srčno krvjo razkraja vse sle-
pe, drveče in lakomne na-
gonske sle. Lepota, ki ne po-
teka iz preudarka, temveč iz
čiste in vzvišene ljubezni. Do-'
brota je, ki dela tiho, brez
namena, brez vsake misli na
plačilo, vendar neomajno za
svoje bližnje, za soljudi, za
oblaženje zveri v človeku, za
uvidevno strpnost v presoja-
nju napak in zmot, skratka za
tisto, česar je v vsaki dobi
primanjkovalo in je v današ-
njem času najbolj pomanjklji-
vo, to je: za srčno pamet in
človečnost v vsem našem
skupnem delu in nehanju. Do-
brota, iz katere se mora nuj"-
no roditi občutek za pravič-
nost. Pravičnost, ki vlada nad
krivico, ki zna ceniti duhov-
no blagorodnost in mora ve-
deti, da staroznana gesla:
svoboda, bratstvo in enakost
ne smejo biti puhla, ščitna
fraza, ampak iskren izraz in
verna izpoved dogovorjenega
sožitja in žlahtnega dejavnega
človekoljubja.
Posledica navedenih dobrin
je v vzgojnem smislu pred-
vsem: porast srčne omike, po-
plemenitenje duha, mišljenja,
čustvovanja, stremljenja in
hotenja in s tem že tudi po-
žlahtnjenost splošnega udej-
stvovanja, vedenja in med-
sebojnega občevanja.«
Po stopnji gledališča merijo
narodi svojo življenjsko moč
in svojo bit, lepotni svoj za-
klad in svoj pogum in svojo
vest. Gledališče je zrcalo in
merilo, gledališče je zgoščeno
in vzvišeno življenje. Je pred-
vsem hram lepote, a tudi jav-
no borišče za tekmovanje mi-
sli in plemenito borbo idej.
PM
STJEPAN BENCE:
ZEMLJA
POZABLJENA
Poti
i steze med bregi;
i trsje
na ftičjih peroti...
Blato
sigdi žoto do kolena;
lajanje pesa —
i hižica
z vinom poškropljena.
V obloko
dečinja lica črlena.
Opraščam se
od tebe,
zemlja pozabljena.
Gornjo kajkavsko pesem ob-
javljamo v dopolnilo članku
o kajkavskem večeru v Ptuju.
OPRAVIČUJEMO SE
Jožetu CURKU, piscu sestav-
ka »Ob novih odkritjih v Po-
krajinskem muzeju«, objav-
ljenem v prejšnji številki Te-
dnika, ker je Izostal avtorski
podpis.
Uredništvo
Pred novo gledališko sezono
1971/72 v Ptuju
Ansambel ptujskega gledališča je pričel z vajami
za Cankarjevo socialno dramo KRALJ NA BETAJNO-
VI, katere premiera bo v prvi polovici decembra me-
seca.
Z naslovno vlogo Kantorja bo proslavil FRANJO
GUNŽER 30-letnico svojega plodnega gledališkega u-
dejstvovanja.
Te dni so člani našega Gledališča naštudirali Svaj-
gerjevo ljudsko kmečko dramo DOMAČIJA, in sicer
kot radijsko igro. Radio Ptuj bo omenjeno dramo pre-
dvajal verjetno pred praznikom 29. novembra.
Dramski krožek na ekonomski šoli pripravlja igro
Mire Pucove: SVET BREZ SOVRAŠTVA, ki se doga-
ja za časa okupacije v ljubljanskih zaporih- Premiera
tega dela bo uprizorjena v počastitev praznika 29. no-
vembra.	*
Nekaj, kasneje pa bodo uprizorili člani dramske
družine ptujske gimnazije »Dušana Kvedra« znameni-
to delo naprednega španskega pesnika in dramatika
F. G. Lorce: DOM BERNARDE ALBE.
Vsa omenjena dela pripravlja režiser PETER MA-
LEC.
EMA STAROVASNIK:

Siva megla je bila pred
okni, ko sva se z bratcem pre-
budila. Ne vem več, če je bila
tedaj pozna jesen, ali zgodnja
pomlad, vem le, da je bilo
jutro sivo in megleno.
Z bratcem sva splezala na
toplo krušno peč, da bi poča-
kala babico, ko bo prinesla
zajtrk.
.Res je kmalu vstopila. V
vsaki roki je držala lonček
mleka.
»Spijta, da bosta lažje po-
čakala na žgance. Kmalu bo-
do kuhani,« nama je rekla.
»Jaz bi rad kruha,« je za-
želel bratec.
»Danes ni kruha,« ga je za-
vrnila babica.
»Tudi včeraj ga ni bilo,« je
vedel deček.
»Vem. In jutri ga tudi ne
bo. Le potolaži se. Zgančki so
tudi dobri. Boš videl, kako
hitro bodo gotovi,« ga je mi-
rila. Obrnila se je in odšla
nazaj v kuhinjo.
»Jaz bi rad kruha,« se je
začel mali cmeriti.
»Jaz bi ga tudi rada. A če
ga ni. ga ne moreva dobiti,«
sem mu poskušala dopovedati.
»Jaz bi rad kruha,« je po-
navljal.
»Kar mleko popij. Dobro
je,« sem ga hotela zmotiti.
»Nočem mleka, nočem. Kru-
ha bi rad'«
Nisem mu več ugovarjala.
Hitro sem spila svoje mleko.
Splezala sem s peči.
»Grem gledat, če bodo žgan-
čki kmalu gotovi,« sem mu re-
kla med vrati.
»Nočem žgančkov. Samo kru-
ha,« je trmasto vztrajal pri
svojem. Po okroglih licih so
se mu že kotalile okrogle sol-
ze.
Pustila sem vrata odprta in
čez vežo stopila k babici v
kuhinjo. Pravkar je s pečnimi
vilami potegnila lonec od og-
nja iz peči. Postavila je lonec
na komen in začela mešati
žgance.
jsPripravi skledice, takoj
bom nadevala,« je rekla.
Res so bile skodelice kmalu
polne dišečih koruznih žgan-
cev. Scvrla je zabelo in za-
belila.
»Bom jaz nesla Vinku. Ce
bo le hotel jesti,« sem menila.
»Eh. če je lačen, bo že je-
del,« je zamrmrala.
Vzela sem bratčevo skledico
in jo odnesla v sobo. Takoj
za mano je stopala babica s
svojo in mojo skledico.
»Sedaj pa le jest.« sem za-
klicala že ob vratih Ozrla sem
se na peč, odkoder pa ni bilo
nobenega glasu.
»Kam je le šel? Saj je bil
vendar še pravkar tu,« sem
pogledala babico.
»Najbrž se je .•skril. Ali pa
ga je črni mož odnesel,« je
resno rekla babica. Nasmehni-
la se mi je in mi namignila,
naj pogledam pod posteljo.
Ko je namreč mali pasel tr-
mo, je rad zlezel pod posteljo.
Nekoč se je stisnil celo v o-
maro in tam zaspal. Celo uro
smo ga iskali. Nato je ves na-
smejan prišel iz omare.
Toda tokrat ga ni bilo niti
pod posteljo, niti v omari.
Babico je zaskrbelo.
Postavila je zajtrk na mizo,
kjer je že stala bratčeva sko-
delica.
Sli sva pred hišo in obe sva
klicali malega nagajivca.
Ni se oglasil.
»Moj bog, kam je le šel?«
je zastokala babica
»Saj še oblečen ni bil,« sem
rekla.
»Nesrečni otrok! Le kje ho-
di v sami srajčki?«
»Grem k sosedovim. Nema-
ra je tam,« sem se spomni-
la.
»Pojdi, kar pojdi! In hitro
ga privedi nazaj,« je rekla in
pristavila: »Po ritki jih bo do-
bil.«
Stekla sem proti sosedovim.
Niti deset metrov pred se-
boj nisem videla, tako gosta
megla je bila. Zaradi mrzle
rose me je zeblo v bose no-
ge.
Toda pri sosedovih bratca
ni bilo.
»Ne, nič ga nismo videli da-
ne-,« so mi povedali.
»Za božjo voljo, le kje je?«
se je ustrašila babica, ko sem
se vrnila.
Obšla jo je temna slutnja.
»Pojdi z menoj,« mi je re-
kla.
Obstali sva ob umazani mla-
ki pod bregom. Z dolgo pre-
kljo je brodila babica po vo-
di.
»Hvala bogu, tu notri ga ni.
Sem ni zašel.«
»Kaj, če je šel k studen-
cu?« sem vprašala.
»Po kaj neki?« se je začu-
dila. Nato je pomislila in pri-
kimala. »No, pa pojdiva še
tja!«
Studenec je bil globoko pod
klancem. Pravzaprav je bil
tudi studenec le mlaka. Glo-
bok je bil morda komaj dva
metra. Voda v njem pa je bi-
la bistra in ni nikoli presah-
nila.
Spustili sva se nizdol. Ste-
kla sem naprej in obstala pred
studencem. Vsak kamenček na
dnu sem lahko videla K sre-
či našega dečka na dnu ni bi-
lo.
Vrnili sva se domov. Nato
sva obhodili vse sosedne hiše.
Toda Vinka ni bilo nikjer. Ni-
ti videl ga nihče ni.
»Tega pa ne morem več ra-
zumeti,« je zmajevala babica
z glavo.
Jaz sem v svoji šestletni pa-
meti razumela še manj. Ven-
dar se mi je zdelo zelo nena-
vadno. da tak-le triletni pa-
glavček kar na lepem izgine
brez sledu.
»V zemljo se ni mogel po-
grezniti,« je mrmrala babica.
Od časa do časa je stopila na
prag in zaklicala:
»Vinko, Viiinkooo ... !
Klicala sem tudi jaz. A ma-
li se ni oglasil. Zganci na mi-
zi so se ohladili. Nobena niti
pomislila ni, da bi jedla.
Minili sta skoraj dve uri, od-
kar je deček izginil.
Obe z babico sva bili v so-
bi, ko so se vrata nenadoma
odprla. Med njimi je stal naš
mali junak.
Na sebi je imel le srajčko,
kakor zjutraj, ko je bil še na
peči. Debele nožice so bile do
kolen mokre in rdeče od mra-
za. Srajčka je bila okoli ko-
len vsa težka od rose.
V dečkovih rokah pa je bil
lep kos kruha. Toda kaj, kos!
Takšen krajec je bil, da ga
je otrok komaj držal. Na e-
nem koncu je bil kruh globoko
objeden.
Skočila sem k malemu in ga
prijela za ramena. Pristopila
je tudi babica.
Nadaljevanje na 12. strani
MARIBORSKA
DRAMA V PTUJU
V ponedeljek, 15. no-
vembra 1971, bo gostova-
la v ptujskem gledališču
mariborska drama s ko-
medijo plodnega italijan-
skega komediografa Car-
la Goldonija NERGAČ.
Dejanje te komedije, ki
po svoji vsebini spominja
na Molierovega pa tudi
Držičevega »Skopuha«, se
dogaja v Benetkah sredi
18. stoletja. Delo je za
mariborsko uprizoritev
priredil in zrežiral reži-
ser — gost JANEZ VR-
HUNC. Glavni vlogi igra-
ta Volodja PEER in An-
gela JANCIC-JANKOVA.
Začetek večerne pred-
stave je ob 19.30. Pred-
prodaja vstopnic bo v ne-
deljo, 4. 11., od 9. do 11-
ure in v ponedeljek ©d
15. do 17.. ur^ in eno uro
PFed predstavo.
B stran
tednik — Četrtek, n. novembra	IJll
Nimam očka
Pred menoj leži list papir-
ja. Nanj bi morala vpisati po-
datke o starših, o očetu in ma-
teri. Mamine podatke z lah-
koto vpišem, toda kako naj
napišem kaj o očetu? Ko se
spomnim, da sploh nimam oč-
ka in da tudi mamica ni z
menoj, me vedno spreleti gro-
za. Večkrat se sam s seboj po-
govarjam.
Vprašujem se, kdo je moj
očka, kje je, kakšen je, zakaj
ni poleg mene? Morda je dru-
gačen od drugih in ga zato ne
poznam. Tudi mamico vprašu-
jem, ko pride iz tujine, kdo
je moj očka in kje je. Na ta
vprašanja mi nikdar ne odgo-
vori. Ko vidim, da gredo po
cesti oče, mati in hčerka, mi
žalost trga srce. Kdo mi bo
povedal, kje je moj oče? Je
padel v vojni? Vendar vem,
da to ni mogoče, ker sem se
rodil leta 1957. V rojstnem li-
stu pa je zapisano samo ma-
mino ime. Ko sem bila stara
eno leto, me je zapustila in
odšla v Zagreb. Tam je živela
celih deset let. Potem je od-
šla v tujino. Bila je daleč od
mene. Ko sem imela enajst let.
sem jo prvič videla.
Sedaj hodim v osmi razred.
V njem nas je mnogo, vendar
nobeden ni tako prizadet, kot
jaz. Živim pri starih starših.
Imdjo me radi in lepo skrbi-
jo zame, jaz pa se počutim o-
sam,ljeno in ogoljufano za
najdražje — za starše. Pogo-
sto se katera od sošolk pohva-
li, kaj Vse ji je prinesel očka
iz tujine. Takrat tiko zasa-
njam, da bo tudi zame napo-
čil tisti trenutek, ko bom lah-
ko objela svojega očeta in mu
povedala svojo življenjsko
zgodbo. Povedala mu bom, ka-
ko težko sem ga čakala, kako
prazno je bilo moje življenje
brez njega. Poslušal me bo in
tudi on bo meni povedal, kje
je bil tako dolgo in zakaj ni
prišel že takrat, ko sem bila
še čisto majhna. Ko ga bom
zagledala, bom s solzami v o-
čeh planila k njemu in ga ob-
jela. Vse mu bom odpustila,
tudi to, da sem ga morala to-
liko časa iskati. Najinega pr-
vega pogovora ne bo hitro ko-
nec. Ko se bova pogovorila,
bova šla na dolgo pot. Skupaj
bova poiskala še mamico. Mor-
da je pozabila na svoje mla-
dostno razočaranje in bo z na-
ma zaživela novo — srečno
življenje.
Tatjana Brežinšek,
8. raz. šole v Podlehniku
Dan OZN
smo praznovali
ob tabornem ognju
Novo šolsko leto smo začeli
v novi šoli. Pouk smo začeli z
zamudo. Šolsko leto je že ste-
klo, z delom pa so začeli tudi
številni krožki.
Na naši šoli že drugo leto
deluje klub OZN. Ob dnevu
OZN so se zbrali člani klubov
na proslavo, ki je bila zdru-
žena s tabornim ognjem. Za-
gorel je pred našo novo šolo.
Tudi jaz sem hotela iti na to
proslavo. Bila je v .soboto zve-
čer. Mama mi je dovolila, da
lahko grem, šla pa sem kar
sama. Pot me je vodila po be-
li, prašni cesti. Srečala sem
mnogo ljudi. Na šolskem dvo-
rišču sem zagledala velik kup
drv, okrog njih pa je bilo
zbranih mnogo pionirjev.
Prihajali pa so pionirji tudi
z drugih šol.' Nato sirio vžgali
kres in s tem se je začel pro-
gram praznovanja. Pionirji z
drugih šol so poskrbeli za pro-
gram, mi pa smo skrbeli za
taborni ogenj. Iskre z ognja
so švigale visoko v zrak in
padale nazaj na naše glave.
Nato smo se zbrali pred
stopniščem. Zaigral nam je
nek ansambel, učenci kovinske
šole iz Ptuja pa so nam zaple-
sali.
Bližala se je noč. Bolj od-
daljeni učenci smo se morali
odpraviti domov, preden se je
popolnoma stemnilo.
Irena Sakelšek,
7. raz. Podlehnik
POTOVANJE ZA KRUHOM
Nadaljevanje na 11. strani
»Kje si bil? Kje si dobil
kruh,« sva ga hkrati spraše-
vali.
Presrečno se je nasmehnil
In z drobnimi belimi zobki za-
grizel v sredico.
»Kdo ti je dal kruh?« je te-
daj že nestrpno vprašala ba-
bica.
Mali jo je pogledal z nasme-
janimi očmi in povedal:
»Tete Marta.«
»Oj, jej!« sem vzkliknila.
Marta je bila gospodinja na
drugem bregu, kamor je ba-
bica večkrat hodila na delo.
Do tja je bilo skoraj pol u-
re hoda. Navzdol po bregu,čez
dolino, nato zopet zelo strmo
navzgor v sosedni breg.
»Teta Marta ti je dala kruh?
Res, teta Marta?« se je čudi-
la babica. »Gotovo je tudi o-
na mislila na pot, ki jo je sa-
mosrajčnik prehodil.«
»Pa zakaj, le zakaj si, otrok
nesrečni, šel kar k teti Mar-
ti, tako daleč po ta kruh?« je
vpraševala babica.
»Ja, ko pa ga doma nič ni
bilo. Ona pa ga vedno ima,«
nama je pojasnil.
Babica je vzela malčka v
naročje in ga stisnila k sebi.
Najbrž se niti spomnila ni, da
bi mu jih naložila na ritko,
kakor je obetala.
Le rakaj bi naj udarila o-
troka, ki je zaradi kruha na-
vsezgodaj naredil s svojimi
malimi nogami skoraj pravo,
dolgo potovanje?
ZAVOD RADIO PTUJ
Ptuj, Vošnjakova 5
razpisuje
po 37. členu statuta zaradi konstituiranja zavoda —
delovno mesto:
direktorja - glavnega urednika
Kandidat mora poleg splošnih pogojev in z zako-
nom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in
najmanj pet let delovnih izkušenj,
2.	da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj
deset let delovnih izkušenj.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati
naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o strokovni
izobrazbi in delovnih izkušnjah na naslov: RADIO
PTUJ, Vošnjakova ulica 5, 62 250 PTUJ. O izidu raz-
pisa bomo kandidate pismeno obvestili.
RADIO PTUJ
RODILE SO:
Angela Kuhar, Borovci 55
—	dečka; Anica Kelc, Lešnica
83 a — dečka; Dragica Vrban-
čič. Mariborska 16 — Slavka;
Marija Prelog, Zagajiči 22 —
dečka; Marija Emeršič, Maj-
ski vrh 47 — deklico; Marija
Urbanija, Zlatoličje 88 — Er-
nesta; Ivana Matuš, Maistrova
5 — dečka; Marija Klemenčič,
Trnovska vas 63 — Stanisla-
va; Marija Horvat, Juršinci 62
.— Andreja; Terezija Hedl,
Mestni vrh 105 a — deklico;
Nada Jurkovič, Vinski vrh 9
—	Petro; Danica Arnuga, So-
dinci 59 — dečka; Slavica Zu-
panič. Za kolodvorom 14 —
Igorja; Alojzija Muršič, Bres-
nica 3 — dečka; Greta Kovač,
Stppno 13 — dečka; Jerica
Kondrič, Dornava 5 — dečka;
Rozalija Ceh, Dragovič 54 —
Marto; Marija Horvat, Stur-
movec 30 — Zdenko; Terezija
Behrami, Tibolci 15 — Ivana;
Jadranka Vlah, Jadranska 6 —
Davorina.
POROKE:
Branko Lešnik, Kicar 19 a,
in Ana Pintarič, Abramičeva
3; Ludvik Jurkovič, Gradiščak
6, in Darinka Dogša, Orež 124.
UMRLI SO:
Anton Kosi, Mekotnjak 45,
roj. 1912, umrl 30. 10. 1971;
Zvonko Šalamun, Zg. Hajdina
64, roj. 19. 9. 1971, umrl 30. 10.
1971; Terezija Brus, Prešer-
nova 30, roj. 1889, umrla 30.
10.	1971; Martin Cestnik, Za-
grebška 113, roj. 1896, umrl
29. 10. 1971; Marija Simonič,
Gregorčičev drevored 5, roj.
1882, umrla 30. 10. 1971; Jože
Visenjak, Lasigovci, roj. 1909,
umrl 2. 11. 1971; Janez Kuhar,
Budina 24, roj. 1890, umrl 4.
11.	1971; Franc Zemljarič,"Bu-
kovci 137, roj. 1898, umrl 5. 11.
1971; Filip Kumer, Pristava 8,
roj. 1906, umrl 5. 11. 1971; An-
tonija Simonič, Krčevina 31,
roj. 1911, umrla 7. 11. 1971.
DVE MI.AJŠI UPOKOJENKI j,
bita opremljeni sobi za po,^
v gospodinjstvu. Naslov v u^
v..
ALOJZIJA OGRIZEK, Rotnu^
35, izjavljam, da je neresni^
kar sem govorila o Antonu ^
kar sem govorila o Antonu ft,
niku, Kotman 34, in njegovi ^
žinl v zvezi s požarom in se k
zahvaljujem, da je odstopil ,
sodnega postopka.
ZA JESENSKO SADITEV si j,
bavite: brajdne sadike ter p,^
tlične, poldebelne visokodeh
jablane in hru.^ke v znani d^
vesnici trsničarskega odseka Ja,
šinci, pri Frančku Holcu, p^
Gomilo, p. 62 257 Juršinci.
UGODNO PRODAM trisobi
stanovanje v Trstenjakovi ui,
PRODAM dobro ohranjeno pi
na olje »emo-5«. Nežka Forstm
rič, Prešernova 18 — pritličje,
KAVC in moško obleko za v«( !
jo postavo prodam. Gregorčiij j
drevored 9, Burjan.	j
DVOSOBNO STANOVANJE |
Ptuju zamenjam za enakv t i
večje. Naslov v upravi.	i
PRODAM 1000 kg betonskega i( ;
leza po 4,30 din za kg. Marti
Cajnko, Mezgove!, p. Moškanji
HISO — KMEČKO, dostop z n
tomobilom, ob cesti od Ptuja i
Podlehnika, kupim.
Polehnika, kupim. Ponudbe po
»gotovina takoj«.
STAREJSI GOSPOD išče upi
kojenko, ki bi bila voljna vod
ti mu gospodinjstvo. Stanovi
nje v hiši zagotovljeno. Nas!«
v upravi.
DOBRO OHRANJEN gtedild
na drva poceni prodam. Cesti
Olge Meglič 19, Ptuj.
KLUB UPOKOJENCEV Ptd
razpisuje delovno mesto snažU
ke s skrajšanim delovnim «
som. Nastop službe takoj. PB
Ca po dogovoru. Pošljite pismej
ne ponudbe ali se osebno zgtt
site 12. t. m. v ASkerčevi 9.
HISO in 50 arov zemljišča i
Dornavi prodam. Naslov v i
pravi.
DVE KOBILI (9-10 let), in izri
vač za krompir »lanz-20« prt
dam. Podlože 91.

epNIK — CkTRTEK, 11. novembra 1971
STRAN 13
HISRECA
je počiva
pretekli teden so se zdravi-
ali se še zdravijo v ptujski
jlnišnici naslednji ponesre-
,nci:
jjarjeta Hentak, Spolenja-
)va 17, Ptuj, lažja poškodba;
i(jija Kukovič, Barislavci 9,
jja poškodba; Konrad Za-
ravec. Veličina 14, lažja po-
godba; Marijan Šalamun, A-
jCe 89, lažje poškodbe; An-
ila Samprl, Zgornja Hajdina
,ova hiša), lažja poškodba;
rane Pauko, Gerečja vas 71,
,žja poškodba; Marija Kise-
jlc, Tržeč 49, lažja poškodba;
lera Lenart, Spodnji Velo-
,lak 7, lažja poškodba; Dra-
lutin Varjačič, Trigorje 77,
^ja poškodba; Katica Bub-
ijar, Cvetlin 27, lažja poškod-
la; Janez Horvat, Gabernik
2, lažja poškodba; Melita
Cunstek, Zagreb, lažja po-
kodba; Božena Kunstek, Za-
[reb, lažja poškodba; Drago
iunstek, Zagreb, težja po-
,kodba; Kristina Kunstek, tež-
a poškodba;' Janez Haložan,
llajšperk 27, lažja poškodba;
(ožef Petrovič, Nova vas 83,
iažja poškodba; Martin Belšak,
Podvinci 37, lažja poškodba;
Franc Krajnc, Znidaričevo na-
brežje 7, Ptuj, lažja poškodba;
Ivan Zinko, Prešernova 22,
Ptuj, lažja poškodba; Ivan
Covožič, Tkalci 22, lažja po-
jiiodba; Janez Lah, Zagrebška
B, Ptuj, lažja pošk.; Dragutin
Mikša, Krapina b. b., lažja po-
škodba; Stanko Kodrič, Gor-
nji Macelj 77, lažja poškodba;
iAnton Paskela, Nadole 7, laž-
je poškodbe; Jože Keček, Lju-
tomerska 26, Ormož, lažja po-
jSkodba.	-FK-
kolesar obležal
mrtev
Pri vasi Cvetkovci se je na
cesti I. reda pripetila pro-
metna nesreča zaradi izsilje-
vanja prednosti.
Kolesar Peter Pučko, kme-
tovalec iz Cvetkovc, se je
peljal s kolesom po občinski
cesti iz Podgorc proti cesti
I. reda. Preden je zapeljal
nanjo, se ni prepričal, če je
te-ta prosta. Tedaj je iz Ptu-
ja pripeljal voznik osebnega
avtomobila Vili Znidarič,
clektričar iz Gorišnice, zapo-
slen pri podjetju Gradnje
Ptuj, kateremu je kolesar
Pučko zaprl pot. Zaradi pre-
l?ratke razdalje voznik oseb-
•lega avtomobila nesreče ni
•nogel preprečiti. Zadel je v
l^olesarja ter ga tako močno
odbil, da je obležal mrtev na
^esni bankini.
, Drugi niso bili telesno po-
škodovani. Skoda znaša pri-
oHžno 1.500 dinarjev. jr
Utrujen vozil
, Na cesti II. reda pred vas-
jo Obrež se je pripetila lažja
Prometna nesreča zaradi ne-
Pfimerne hitrosti in utruje-
•^osti.
Voznik osebnega avtomobi-
Sime Bašič iz Kruševa
(SRH) je peljal iz Ormoža
pfoti Središču. Pred Obre-
zem Je v blagem in pregled-
levem ovinku zapeljal s
teste.
Pri nesreči je bila lažje te-
lesno poškodovana sopotnica
Ana Curič iz Djakova. Oba
sta se vračala iz ZR Nemči-
je, kjer sta zaposlena.
Na avtomobilu je nastalo
za približno 10.000 dinarjev
materialne škode.	jr
Hudo požar na Jelovicah
Iz do sedaj neznanih vzro-
kov se je v soboto, 6. novem-
bra, ob pol štirih popoldne
vnelo gospodarsko poslopje
Karoline Novak iz Jelovic pri
Majšperku. Požar je upepelil
okrog 4000 kg sena, 2000 kg
koruze, 5 kub. metrov desk,
1000 kg krompirja, skoraj ves
letošnji pridelek krmnih rast-
lin, pet koles, stiskalnico in
mlin za grozdje in več manj-
ših predmetov. Ker je bilo
poslopje krito s slamo, je imel
ogenj še hujšo moč in je bilo
reševanje zelo težko. Škodo
cenijo na okrog 80.000 dinar-
jev.
Na kraj nesreče so z nekaj
zamude (ker niso bili pravo-
časno obveščeni) prihiteli ga-
silci iz Majšperka, ki so bili
brez vode proti požaru skoraj
brez moči. Prišle so tudi tri
poklicne gasilske ekipe iz Ma-
ribora s cisternami, ena iz
Ptuja in ena iz Slovenske Bi-
strice. Mislim, da so Jelovi-
čani šele sedaj spoznali, koli-
ko jim pomeni nova cesta v
primeru, ko gre za tako hudo
nesrečo.
Vsekakor pa bi morali imeti
tudi gasilci v Majšperku avto-
mobilsko cisterno, saj je nji-
hov teren predvsem hribovit
in brez vode, posebno še v le-
tošnjem sušnem letu, ki je
skoraj že rekordno število po-
žarov. Majšperški gasilci upa-
jo, da bodo o tem razmislili in
tudi nekaj ukrenili odgovorni
organi v gasilstvu.
M. Novina
Požar je v letošnji sušni jeseni terjal že rekordno število
žrtev. Ena izmed njih je tudi gospodarsko poslopje Karoline
Novak iz Jelovic pri Majšperku
v globinah:
pošasti?
Napovedovalci bodočnosti
radi zatrjujejo, da bodočnost
človeštva ni na prenaseljenih
kontinentih, temveč tisoče
metrov pod morjem, kjer naj
bi nastala nova naselja, ob
njih pa novi izvori hrane in
še marsičesa.
. Romunski oceanolog Ertil
Hypozandru pa trdi, da to
sploh ni res in da vladajo
v morskih globinah življenju
sovražne razmere. To je sku-
šal dokazati z nazornim po-
skusom. V kovinsko posodo
je zaprl številne miši in pod-
gane različnih starosti in
zvišal pritisk na mero, ki
ustreza 4500 metrom globi-
ne.
Po dveh mesecih je ena
tretjina poskusnih živali po-
ginila navzlic najboljši oskr-
bi. Preostale so večinoma zbo-
lele na pljučih ali želodcu.
Pri mlajših živalih pa se je
pokazala nenormalno hitra
rast: dosegle so za polovico
večjo velikost od navadne.
Histološke raziskave so po-
kazale v njihovem tkivu ne-
normalno visok odstotek mu-
tacij (sprememb).
Človek je pač postal to,
kar je, v okolju, kjer živi.
V spremenjenem okolju bi se
spremenil tudi človek. Mor-
na perspektiva vsekakor ni!
Preveč vabljiva napoveda-
da bi se ljudje s časom spre-
menili v orjake?
ZASLUGA JEREBIC.
Francija je imela pred re-
volucijo poleg mnogih dru-
gih privilegijev tudi tega, da
je pravnik plemenitaškega
rodu lahko polagal izpit že
po treh letih, dočim je mo-
ral biti meščanski dijak štiri
leta na univerzi. Ta privile-
gij je kajpak dal hudo kri,
zagovarjal pa ga je plemeni-
taški pisatelj na tale neobi-
čajni način:
»Pravo nas smatra za bolj
sposobne za študije kakor
meščane, ker je zaradi uži-
vanja jerebic in drugih mes-
nih delikates naš takt jr duh
veliko nežnejši kakor pri
ljudeh, ki živijo le od gove-
dine in svinjine.«
Vabilo
ODBORNIKOM IN ČLANOM
ZVEZE PROSTOVOLJCEV
BORCEV ZA SEVERNO ME-
JO 1918—1919
Vljudno vas vabimo, da se
udeležite skupnega sestanka,
ki bo v nedeljo, 14. 11., ob 9.
uri v mali dvorani OBČIN-
SKE SKUPŠČINE (Titov trg).
Odbor
verjetno požig
v ponedeljek, 8. novembra,
okrog 04.30 ure je izbruhnil
požar na gospodarskem po-
slopju Ivana Lovrenca s Po-
brežja 139 pri Vidmu. Požar
je uničil celotno ostrešje, po-
krito z opeko, približno sedem
ton sena, dve toni slame in ne-
ugotovljene količine kmetij-
skega orodja. Pogorelo je no-
vo poslopje, zgrajeno pred tre-
mi leti, skupna škoda pa zna-
ša po nestrokovni oceni 50.000
dinarjev.
Tu velja pripomniti, da je
oškodovanec v zadnjih sedmih
letih pogorel že tretjič in za-
to upravičeno sklepajo, da gre
za načrtno požiganje. Morda
je pri vsem tem nenavadno
tudi to, da je požar izbruhnil
vedno ob isti uri, zgodaj zju-
tra'j, torej v času najtršega
sna.
-FK-
Odtlelek za upravno pravne zadeve skupščine
občine Ptuj razpisuje po 11. in 12. členu zako-
na o urejanju in oddajanju stavbnega zemlji-
šča (Uradni list SRS, št. 42/66)
JAVNI NATEČAJ
1.	Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča
za zgraditev družinskih stanovanjskih hiš v
Majšperku.
Predmet natečaja je oddaja zemljišča druž-
bene lastnine v k. o. Lešje, ki ga tvori
parcela št. 50/3 v izmeri 642 m^
>arcela št. 50/4 v izmeri 601 m^
zklicna cena za ni^ ponudenega zemljišča
znaša 14 din.
Na parcelah, ki sta predmet razpisa, je do-
voljena gradnja visokopritličiiih družinskih
stanovanjskih hiš ob pogojih lokacijske
dokumentacije Zavoda za urbanizem Mari-
bor in posebnega lokacijskega dovoljenja.
2.	Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča
\ Dornavi.
Predmet natečaja je oddaja zendjišča druž-
bene lastnine, ki ga tvori parcela št. 612/1
v izmeri 608 m^.
Izklicna cena za m^ ponudenega z,endjišča
znaša 10 din.
Na parceli, ki je predmet razpisa, je dovo-
ljena gradnja visokopritlične stanovanjske
hiše ob pogojih lokacijske dokumentacije
Zavoda za urbanizem in posebnega lokacij-
skega dovoljenja.
3.	Javni natečaj je usten in bo v petek, dne
26. novembra 1971, s pričeikom ob 12. uri
v sejni sobi Skupščine občine Ptuj, Srbski
trg 1, soba 23/1. Interesenti morajo eno uro
pred pričetkom predložiti potrdilo o vpla-
čilu varščine v višini 1.000 din, ki jo je tre-
ba nakazati na račun komunalnega sklada
občine Ptuj, št. 624-652-9-041.
4.	Odškodnino za uporabo zemljišča mora naj-
ugodnejši ponudnik plačati v 30 dneh po
pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemlji-
šča.
5.	Stroški komunalne ureditve zemljišča bre-
menijo graditelja v obsegu, ki bo predpisan
z lokacijskim dovoljenjem.
6.	Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po
izdaji odločbe o dodelitvi zemljišča. Ce in-
vestitor po tem roku ne začne z gradn jo, iz-
gubi pravico do uporabe zendjišča, ki je
predmet natečaja.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem
dobite na oddelkn za upravno pravne zadeve
Skupščine občine Ptuj, soba 29/11.
Oddelek zn upravno ptavne zadeve
14 S FRAN
tednik — Četrtek, ll. novembra
1971
Darujmo kri - rešujmo življenja!
Pogosto slišimo o nesrečah,
ki se dogajajo na naših ce-
stah in drugje. Ob vsaki tak-
šni priložnosti potrebujejo po-
nesrečenci kri. Televizija pa
nas opominja, da bi moralo
dati vsak dan kri vsaj 200 kr-
vodajalcev, da bi zadoščala za
vse potrebe.
Občinski in krajevni odbori
Rdečega križa smo dobili na-
logo pridobiti čimveč krvo-
dajalcev. Tudi krajevni odbor
RK Velika Nedelja se je po-
trudil In jih mnogo zbral.
Imamo krvodajalce, ki imajo
že zlato značko pa še vedno
darujejo kri. Pridobili pa smo
tudi precej novih. Uspelo nam
je pridobiti celotno gasilsko
društvo Senešči — vse njego-
ve člane, da so postali krvo-
dajalci. Kri so nam odvzemali
▼ Ormožu in tam so nam, kr-
vodajalcem obljubili izlet. Kr-
vodajalci bi trpeli nekaj stro-
škov, nekaj pa Rdeči križ. Vsi
smo se s tem strinjali, žal pa
z izletom ni bilo nič. Večkrat
sem srečala katerega izmed
krvodajalcev pa me je vsak
vpraševal, kaj je z izletom.
Končno sem povprašala glede
izleta na občinskem odboru
. RK v Ormožu, vendar o izletu
niso ničesar vedeli. Nekateri
obljubijo, drugi pa nič o tem
ne vedo.
V imenu RK Velika Nedelja
se zahvaljujem vsem krvo-
dajalcem za polno številno u-
deležbo pri oddajanju krvi.
Prosim jih, naj še naprej so-
delujejo. Naša kri rešuje živ-
ljenja —, mogoče nam samim,
če se bomo znašli med pone-
srečenci.
Zahvala pa gre tudi odbor-
nikom in odbornicam RK, ki
tako marljivo organizirajo kr-
vodajalstvo na tem območju.
Francka Anderlič
Mladinska knjiga
Veliki atlas
sveta
je vzbudil tako izredno zanimanje, da je morala za-
ložba MLADINSKA KNJIGA močno zvišati naklado.
Zato založba
podaljšuje do nadaljnjega rok
za prednaročilo
veliki ATLAS SVETA, delan po novi kartografski
metodi, prikazuje svet tridimenzionalno.
Poleg 217 kart kontinentov in držav, gospodarskih,
zgodovinskih, političnih in drugih tematskih zemlje-
vidov prinaša VELIKI ATLAS SVETA na 250 straneh
zadnje najpomembnejše statistične podatke posamez-
nih držav, ki jih spremlja 151 barvnih fotografij.
Indeks s 37.000 imeni pomaga pri iskanju kateregakoli
kraja na svetu, ki je označen v Atlasu.
VELIKI ATLAS SVETA v velikem formatu, vezan v
umetno usnje in opremljen z barvnim ščitnim ovit-
kom
bo izšel marca 1972
VELIKI ATLAS SVETA stane v prednaročilu 26i din.
Povpraševanje je preseglo vsa pričakovanja, zato po-
hitite z naročilom!
Naročite ga lahko v vseh knjigarnah, pri zastopnikih
in poverjenikih na šolah, pri a"vviziterjih ali neposred-
no pri Mladinski knjigi. Prodaja po po.sti, 61 000 Lju-
bljana, Titova 3 s priloženo naročilnico.
Podpisani(a): .............................................................................................
natančen naslov .......................................................................................
zaposien(a) pri .....................................................................................
5t. osebne izkaznice ........................ izdane od ................................
nepreklicno naročam
VELIKI ATLAS SVETA
Prednaročnišfco ceno 26« din bam poravnal(a) — naen-
krat — v petih zaporednih mesečnih obrekili p» 52 din
(prr: obrok takoj po prejemu računa in položnic) —
na tekoči račun založbe Mladinska knjiea. Ljulrljana,
501-1-Ji/l. Strinjam se s subskripcijskim pobojem: da
prejmem knjigo 5ele. ko je v celoti odplačana.
(Neustrezno prečrtajte!)
Datum:	Podpis:
PODLEGEL
POŠKODBAM
v soboto, 6. novembra, ob
21.45 je prišlo na cesti I. reda
v Spuhlji do hude prometne
nesreče z večjo materialno
škodo in je terjala eno smrt-
no žrtev.
Do nesreče je prišlo, ko je
voznica osebnega avtomobila,
znamke »volvo«, 38-letna Bet-
ka Stopar iz Ljubljane pelja-
la iz smeri Ormoža proti Ptu-
ju. V avtomobilu je imela še
tri sopotnike. Ko je pripeljala
v Spuhlji iz blagega desnega
ovinka, je zapeljala nekoliko
čez belo prekinjeno črto. Prav
tedaj pa je proti njej pripe-
ljal 21-letni Marjan Rižnar iz
Sobetinc 32 z osebnim avto-
mobilom »zastava 750«, v ka-
terem je imel še sopotnico
Marijo Zgeč iz Dornave 50.
Rižnar je peljal pravilno po
desni strani ceste, vendar je
kljub temu prišlo do neibež-
nega trčenja, to pa je bilo ta-
ko silovito, da je bil »fiček«
popolnoma uničen, voznik pa
tako hudo telesno poškodovan,
da je po prevozu v ptujsko
bolnišnico poškodbam podle-
gel. Vsi ostali soudeleženci
prometne nesreče so dobili le
lažje telesne poškodbe. Na
avtomobilu Betke Stopar pa
je nastala materialna škoda za
okrog 30.000 dinarjev.
-FK-
Rokomet
PTUJ—ORMOŽ 11:14
V nedeljo, 7. novembra, se
je ptujska Drava kot gost v
Ormožu pomerila z domačim
moštvom tovarne »Jože Ke-
renčičs (TJK) v derbi tekmi,
ki je med Dravo in Ormožem
že tradiciona'lna še iz časa pr-
ve ormoške rokometne ekipe.
Obe moštvi sta pričeli pre-
mišljeno in ostro igro. Ptuj-
čani so že v drugi minuti po-
vedli z 1:0, Ormožani pa so
izenačili in tekma z izenače-
vanjem se je nadaljevala sko-
raj ves prvi polčas, ko so se
domačini odlepili od gostov za
dva zadetka (7:5). V drugem
polčasu so domačini povedli
za tri zadetke in to obdržali
skoraj do konca, ko so Ptuj-
čani prešli v napad -in štiri
minute pred koncem izenačili
na 11:11. takoj zatem pa so
Ormožani spet povedli za en
zadetek. Polak, ki si je po na-
padu Ptujčanov priboril žogo,
je v zadnjih nninutah za Or-
mož dosegel še dva precizna
zadetka in rezultat zvišal na
14:11, ko je sodnik odpisk.-jl
konec tekme. Treba je še po-
vedati, da je prvič v letoš-
njem jesenskem delu branil
ormoška vrata Jože Zidarič, ki
se je v svojem »krstnem« na-
stot>u sijajno izkazal. Tekmo
je odlično sodil Kancler iz
Maribora.	-FK-
PRVA OLIMPIJSKA
MEDALJA ZA
JUGOSLAVIJO
Cet»rav je do olimpijskih
iger v Mtiochnu (ZR Nemčija)
še dobrih sto dni, je Jugo.sla-
vija že dobila prvo olimpij.sko
kolajno. Čeprav to pot ni.smo
pravi rekorderji, smo pa zato
»vice rekorderji« pri nabavi
vstopnic za olimpijske igre.
Pred časom so dali namreč v
prodajo vstopnice in naše po-
tovalne agencije so jih poku-
pile toliko, da smo takoj za
ZDA. Natančneje: ZDA so ku-
pile 82.000 vstopnic. Jugoslavi-
ja pa 46.000. Ce primerjamo
število kupljenih vstopnic v
obeh državah s številom pre-
bivalstva smo na prvem me-
stu, torej pravi rekorderji.
Da ne bo pomote: vstopnice
za olimpiado v Munchen je
treba plačati v devizah. To se
pravi, da smo pri nas resnič-
no bogati in da imamo dosti
devii! Marsikdaj bi te devize
času stabilizacije lahko ko-
ristneje obrnili. Saj nima nih-
če nič proti športu in olim-
pijskim igram, toda če že ho-
čemo »Sparati«. potem bi mo-
rali to delati vsi
M. Novina
NEDEf^lA, 14. novembra
6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes
ob G.05 Poročila 6.30 EP 6.50 Da-
nes za vas 7.00 Poročila 7.20 EP
7.30 Za kmetijske proizvajalce
7.50 EP 8.00 Poročila — Radijski
in TV spored 8.05 Radijska igra
za otroke 8.43 Orkestralna glas-
ba za mladino 9.00 Poročila 9.05
Srečanje v studiu 14 10.00 Poro-
čila 10.05 Se pomnite, tovariši . . .
10.25 Pesmi borbe in dela 10.55
EP 11.00 Poročila 11.15 Pet mi-
nut za EP 11.20—13.00 Poslušalci
čestitajo — vmes ob 12.00—12.10
Poročila 13.00 Poročila 13.15 Ob-
vestila in zabavna glasba 13.30
Reportaža 13.50 Domači ansam-
bli 14.00 Poročila 14.05—16.00
Športno popoldne — vmes ob
15.00—15.05 Poročila 16.00 Popev-
ke 16.30 Humoreska tedna 16.50
EP 17.00 Poročila 17.05 Operne
melodije 17.30 Radijska igra 18.24
Lahka glasba 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas-
bene razglednice 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer«
22.00 Poročila 22.20 Zaplešite z
nami 23.00 Poročila 23.05 Lite-
rarni nokturno 23.15 Jazz 24.00
Poročila.
PONEDELJEK, 15. novembra
4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči-
la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30
Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro-
nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00
Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in
TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila
14.00 Poročila 14.10 Češke in slo-
vaške pesmi 14.30 EP 14.35 Po-
slušalci čestitajo 14.55 EP 15.00
Dogodki in odmevi 15.30 Glasbe-
ni intermezzo 15.40 Lepe melo-
dije 16.00 »Vrtiljak« 36.40 Z or-
kestrom Hans Carste 17.00 Po-
ročila 17.10 Glasbeno popoldne
18.00 Poročila 18.15 Ob lahki
glasbi 18.35 »Interna 469« 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Ansambel Toneta
Kmetca 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Skladatelj Ferdi-
nand Paer 22.80 Poročila 22.15
TOREK, 16. novembra
4.30—8,00 Dobro jutro! Poroči-
la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30
Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro-
nika 6.30 EP 6.50 Na dana.Snji
dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25
Radijski in TV spored 7.45 Pet
minut za EP 8.00 Poročila 14.00
Poročila 14.10 Glasba mladih
14.30 Ansambel Francija Puhar-
ja 14.40 »Na poti s kitaro« H.S.^i
EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40 Reci-
tal čembalistke Marine Horako-
ve 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orke-
strom Honywood Bowl 17.00 Po-
ročila 17.10 Simfonični koncert
18.00 Poročila 18.15 V torek na
svidenje! 18.45 Poti sodobne me-
dicine 19.00 Lahko noč, otroci!
19.18 Obvestila 19.15 Ansambel
Henčka Burkata 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Prodajal-
na melodij (stereo) 20.30 Radij-
ska igra 21.20 Lahka glasba 22.00
Literarni nokturno 23.15 Zabav
na glasba 24.00 Poročila.
SREDA, 17. novembra
4.30—8.00 Dobro jutro! PoroCii-
—	vmes ob 5.00 Poročila 5.30 z?
vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kr^
nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 704
Poročila 7.15 EP 7.25 Radij^
in TV spored 7.45 EP 8.00 Por^
čila 14.00 Poročila 14.10 .Pole
pevski zbor »France Preiereni
14.30 EP 14.35 Poslušalci čestit«
jo 14.55 EP 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Elgar: »Car mladosti« u.oj
»Vrtiljak« 16.40 Orkester vzho<j.
nonemškega radia 17.00 PoroCii,
17.10 Jezikovni pogovori 17,25
Naša glasbena galerija 18.00 Po.
ročila 18.15 Popevke 18.40 Naj
razgovor 19.00 ^ahko noč, otro.
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbe-
ne razglednice 19.30 Radijski
dnevnik 20,00 »Komorni studio,
(stereo) — vmes v odmoru
»Glasbena kronika« 22.00 Poro-
■ čila 22.15 Jazz 23.08 Poročila 23,85
Literarni nokturno 23.15 Zabav-
na glasba 24.00 Poročila.
Četrtek, 18. novembra
4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči-
la — vmes ob 5.00 Poročila 5.3«
Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro-
nika 6.30 EP 6.50 Na današnji
dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25
Radijski in TV spored 7.45 EP
8.00 Poročila 14.00 Poročila U.IJ
Pesem Iz mladih grl 14.30 Z an-
samblom Moj mira Šepeta 14.45
»Mehurčki« — lirika za otroke
14.55 EP 15.00 Dogodki in odme-
vi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Violinisti igrajo Ravela in
Stravinskega 16.00 »Vrtiljaki
16.40 Orkester Radia Stuttgart
17.00 Poročila 17.10 Po željah 00-
slušalcev 18.00 Poročila 18.15 An-
sambel Jožeta Prlvška 18.38 tz
kasetpe produkcije RTV Ljub-
ljana 18.45 Znanstveniki pred
mikrofonom 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Jožeta Kampiča 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.®« Do-
mače pesmi 21.00 Literarni večer
21.40 Glasbeni nokturno 22.00
Poročila 22.15 Iz glasbenega ar-
hiva 23.00 Pri tujih radijskih po-
stajah 23.30 Popevke 24.00 Poro-
čila.
PETEK, 19. novembra
4.30—8,00 Dobro jutro! Poroči-
la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30
Za vas 5.45 EP 6.80 Jutranja kro-
nika e-M EP 6.50 Rekreacija 7.00
Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in
TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila
14.00 Poročila 14.10 Kaj pripove-
duje glasba 14.30 EP 14.35 Poslu-
šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Do-
godki in odmevi 15.30 Napotki
za turiste 15.35 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Lahka glasba slo-
venskih avtorjev 16.00 »Vrtiljak«
16,40 Orkester Ray Martin 17.60
Poročila 17.10 Človek in zdravje
17.20 Operni koncert 18.00 Poro-
čila 18.15 »Signali« — propagand-
na oddaja 18.50 Ogledalo na.^ega
časa 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Ansambel
Franca Flereta 19.25 EP 19.3«
Radijski dnevnik 20.00 Slovenski
zbori 20 30 »Top-pops 13« 21.15 O
morju in pomonščakih 22.00 Po-
ročila 22.15 Iz loe;ov domačih
23.00 Poročila 23.95 Literarni nok-
turno 23.15 Jaz? 24.00 Poročila.
SOBOTA, 20. novembra
4.30—«00 Dobro jutro! Poročila
—	vmes ob 5 00 Poročila 5.30 EP
5.45 EZ 6.00 Jutranja kronika
6 .30 EP 6 50 Na danaSnjl dan 7.««
Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski In
T V spored 7.45 EP 8.0« Poročila
14.10 Sobotno popoldne 14.55 EP
15.00 Dogodki in odmevi 15.3«
Glasbeni intermezzo 15 40 Poj«
naSi operni pevci 16 0« »Vrtiliak«
IS.40 Glasbena medigra 16.45 S
knjižnega trga IT.OO Poročila 17.1«
Gremo v kino 17.50 Ansambel
Sllya Stingla 18.00 Poročila li.tS
Iz opernega sveta 18 50 Pogovor
s posluSalci 19.00 I.ahko noč. o-
troci! 19 10 Obvestila 19.15 An-
sambel Borisa Kovačiča 19 25
EP 1930 Radijski dnevnik
»Majda Sepe, plesn4 orkester
21,.30 Znane melodije 22,00 Poro-
čila 2«.20 Oddala za ir.seljence
23 00 Poročila 23 O-i—01 O0 S
smijo in plesom v novi teden
—	vrne.'; ob 24.00 Poročila l.fl®
Poročila.
^NIK — Četrtek, ll. novembra 1971
5;TRAN 15
Dober den drogi Prleki no vsa
ezervirana žlohta z mojega re-
,erviranega kota!
Gnes, gdo van jas to pišen, je
ledela, lepa novemberska ne-
lela. Vuni sije tak toplo sunce,
je bi si človik misla, da de sko-
•0 pomlod na dveri potrkala,
jeveda, vrag si ga vedi kokšno
Je že vremen v četrtek ali pa v
»tek gdo te vi toti rezervirani
^ot v roke debli no ga z očmi
na z očoli doj preštevovali. Zod-
jjč mi je ne starši brolec pisa,
^aj je moj rezervirani kot
laK z drobnimi črkami napisani,
ja more meti poieg povečeval-
ge šajbo. Orogi Pepa, tote črke
so talt drobne zavolo nelikvid-
nosti mojega rezerviranega ko-
ta. Nelikvidnost pa je nastoula
zavolo mojega duga (pufa), ki
ga mon do vseh problemof pa
tudi osebnosti, ki bi jih moga,
pa jih fčosik zavolo streha ne
vujplen preveč poštriglati. S.aj
vete kak je, da besede včosik
boj zabolijo in prizadenejo kak
(e koga fejst po glovi čohneš.
Drogi lidje, skoro bi na ne-
kaj pozoba, zaj v nedelo, de
Mortinova nedela pa bi vas le-
po prosa, če ma keri dmiia
kokšno gospo odveč, da bi mi
jo posla za pribojšek. Saj vena
vete, ke je sveti Martin brez
foske no litra dobrega vina
zgubleni svetnik — glih tak kak
naši poslonci, ki jih nič preveč
ne srečamo med volilci na po-
dcželji. Včosik smo rekli, da
Martin belega kuja pri.iezdi, zaj,
ke so cajti že boj m.oderni gro-
tali pa de se vena na traktori
pripela.
Drogi lidje, pa še neke bi van
rad poveda. Pripravte si leterne
no sveče, saj se nan obeta en
vejki električni knrešlus. V
cajtngah sen že šteja, ke smo
pre zavolo letošje suše tiidi na
vodi na pesjen repi ali kak bi
5« to boj po gospodarsken re-
klo. da so tudi naše reke ne-
likvidne grotale. Jas sen si po
{ista praktičen razlogi zračuna,
ke mo meli, seveda, če de nan
elektika crkovaia — drugo leto
vejki narodni prirostck v obliki
dece. To pa de se zgodJo iz ped-
(rtanih razlogof: Ce nede elek-
tričnega štroma, nemo mogli
gledati televizije, v diigih zim-
skih večerih ob leternah nemo
mogli šteti kriminalnih romanov
no nemo mogli spočijati še ce-
lo vrsto driigih stvari, za kere-
je potreba ponočna svetloba.
Zato do se pač naši ateki no
mamice pret spet spravli no de
lavolo toga malo več cajta za
muc-muc buuuuc.
Vidite, zavolo toga man jas
strehe, da de drugo leto bogata
letina male dece. Pa mi ne za-
tteite, če malo predaleč gledan
* vaše spalnice, v kerih de sko-
16 zavolo crkjene elektrike viš-
ja napetost grotala —
Vidite, tak grejo tote stvari,
'•'o je pravzaprav višja sila, ki
se začne pri pomanjkanji vode,
sadaljuje pri crkjenl elektrilti
('ii vmes nastopi tema), vse
'kup pa se heja pri polnlanih
Plenicah no driigih stroških.
No, zaj pa van bi še rad to
foveda, da sma mija z mojo ta
•toro komplet priprovlena na
'Pipala . . . Zaj v diigih zimskih
'»Rrabla, drva nasekala, reno
''mo. Zodje dni sma si še listje
Jezerih, ki že tak pomalen na
"Veri trkajo, mo meja cele dne-
svinčnik v rokah no mo ra-
Juna. Saj ven, ke vas že mika.
de si te toti Lnjs za eno
matematiko fkiip sprovla.
moren si nareti perspek-
JJvni načrt razvoja mojega vir-
"Va, najpret pa seveda stabili-
program. Pri toten deli
mi pridno pomogala moja
"ajmiajSa hčer, ki je začela Ic-
l^s v prvi razred osnovne šole
no je že pravi stručn.Jak
: toti novi matem.^tiki, ki se jo
•aj deca v Soli viOijo. Jas si
■''Slin, ke de toto novo račun-
ov« Izredno praf pri.šlo naSin
gospedarstvenihnn, hi se
storen načini račiinaja naj- (
večkrat zmotijo no zaplanirajo
tak daleč, ke včosik več niti ne
vemo, kejko je ena in ena, da
o uvoznih in izvoznih kšeftlh
sploh ne gučimo . ..
Tak je te to. Zaj pa te po tak
pomalen zakliičmo no doj zape-
čotmo moj rezervirani kot. Jas
si mislin, ke de so do drugega
tjedna po kaj nobralo. Te mo
objavli tudi pismo, ki nan ga je
posla Franček izpod Holoz.
Te pa srečno, vaš Lujzek!
ODKUPNA CENA ZA
MLEKO NI
STIMULATIVNA
Nadaljevanje s 6. strani
jame pa tudi delo bo v novih
prostorih lepše in nam bo vze-
lo manj časa. V njem bo pro-
stora za štirinajst glav živine,
tako da bomo lahko imeli o-
krog osem krav in pet bikov.
O stroških bi težko govoril,
ker smo delali skoraj vse v
lastni režiji in smo si tako
prihranili precej milijonov.
Predračun za vse novogradnje
pa je bil okrog 185.000 dinar-
jev. Nekaj smo dobili tudi
kredita, ker sami ne bi zmo-
gli vseh stroškov. Zdi pa se
mi, da je doba za odplačeva-
nje kreditov vsekakor pre-
kratka, saj ga kmet, ki je pri-
čel s preusmerjanjem kmeti-
je in novogradnjami, skoraj
ne more izplačati v tako krat-
kem roku.«
Cas naju je že priganjal in
moral sem se posloviti, čeprav
sem imel občutek, da je med
nama ostalo še precej nepove-
danega. ""	M. Novina
Aii že veste.o.?
Ameriški letalski inženirji
so izdelali majhno avtomatič-
no vremenoslovno postajo, ki
jo je mogoče vreči iz letala
na kakršnokoli zemljišče. Pri-
trjena je na nekakšno kopje,
pada navpično, rotorji pa bla-
žijo njen padec. Miniaturna
vremenoslovna postaja se za-
rije v zemljo do polovice svo-
je višine, ki znaša dva in pol
metra. Postaja, ki se sama
vključi, zbira vremenoslovne
podatke in jih pošilja kon-
trolnim napravam, ki so lah-
ko oddaljene do tristo kilo-
metrov. Postaja se imenuje
»Erows« (po začetnici svojega
angleškega naziva oziroma po
naše »kratkotrajna meteoro-
loška postaja na daljavo«).
Njene tipalke merijo smer in
hitrost vetra, temperaturo
zraka, rose in slane, poleg te-
ga pa tudi padavine, zračni
pritisk in stopnjo oblačnosti.
Majhna vremenoslovna posta-
ja na baterije deluje približno
deset dni.
— Velik uspeh »Apolla 15«
je spodbudil nekaj strokov-
njakov pri NASA, da razmiš-
ljajo o štirih dodatnih vesolj-
skih poletih. Ena izmed ladij
bi se lahko v veliki višini
združila s sovjetsko vesoljsko
ladjo. Med predlagatelji pole-
tov je pomočnik direktorja
NASA, doktor Christopher
Kraft.
—	Med veliko racijo, ki je
zajela ameriške države New
York, Connecticut in Ne\v
Jersey in v kateri je sodelo-
valo okoli petsto policistov, so
zaplenili za več kot milijon
dolarjev mamil. V preiskoval-
nem zaporu je okoli dvesto
osumljencev.
—	V renski vodi pri Kolnu
so odkrili sledove kakih pet-
deset klorovih strupov, kate-
rih posledice še niso povsem
raziskane. Strokovnjaki pra-
vijo, da niti najboljše čistilne
naprave ne bi več zadoščale,
če bi se še povečala količina
industrijske odplake v tekoči
vodi.
—	Ženske se starajo počas-
neje kot moški, trdijo franco-
ski znanstveniki. Zaradi hi-
trejše »obrabe« je videti moš-
ki organizem starejši, kot žen-
ski istih let. Ženska življenj-
ska doba je daljša in baje so
ženske proti nekaterim bolez-
nim veliko bolj odporne ka-
kor moški.
—	OscmintrideKotkrat je
dirkalni konj nastopil na raz-
nih britanskih dirkališčih, to-
da niti enkrat ni zmagal Po-
tem se mu začeli dnevno da-
jati določeno količino whisky-
ja. Žival je zmagala na vseh
dirkah in pozneje sploh ni
hotela več dirkati, če ni prej
dobila krepkega požirka.
—	Francoski raziskovalec
morskih globin Jacgues Yves
Cousteau je izjavil, da bo v
prihodnjih petdesetih letih
uničeno vse življenje v mor-
ju, če industrijske države ni-
česar ne bodo ukrenile proti
umazaniji v odplaki. Predla-
gal je mednarodno sodelova-
nje na tem področju.
—	Japonska policija je pre-
povedala prodajo otroških pi-
štol, izdelanih natančno po
pravih. Te pištole je zadnje
čase uporabilo precej nepridi-
pravov pri raznih roparskih
napadih in drugih kaznivih
dejanjih.
—	Avstralske prodajalne so
polne bumerangov raznih ve-
likosti. To je tradicionalno o-
rožje avstralskih staroselcev.
Turisti jih najraje kupujejo
kot spominek iz Avstralije in
kot simbol te dežele. »Prav
žalostno je,« pravijo nekateri
Avstralci, »da turist, ki želi
s seboj vzeti neka], kar ga bo
za zmeraj spominjalo na Av-
stralijo, izbere bumerang, pri
natančnejšem pregledu pa u-
gotovi in opazi na njem napis:
Izdelano na Japonskem.« Za-
to pa mnogi vodilni mož^e
predlagajo, da naj bi uvedli ,
zaščitno carino na uvoz bu-
merangov iz drugih dežel Ta-
ke spominke baje uvažajo ne ,
samo iz Japonske, temveč tudi
iz ZDA, čeprav jih staroselci
še vedno izdelujejo. Za na-
meček še zanimivost: avstral-
ski prvak v metanju btime-
ranga ni temnopolti domačin,
ki se je v tej spretnosti izuril
pri očetu ali dedu, marveč
športnik jugoslovanskega rodu
Siladi, ki je poslal avstralski
prvak leta 1967, ko je vrgel
bumerang 41 metrov daleč
—	Zdravniki še vedno niso
enotnega mnenja o učinku
mamil na naraščaj pričakujo-
čih mamic. Nekateri trdijo, da
mamila, ki jih mati jemlje
med nosečnostjo, ne morejo
novorojenčku zdravstveno
škodovati in da so morebitne
hibe enake kot pri vseh dru-
gih otrocih. Raziskovalec dok-
tor Blinik je drugačnega mne-
nja. Ugotovil je, da je v tem
smislu zelo značilen prvi jok
novorojenčka uživalke mamiL
Piskajoč je in predirljiv, traja
pa lahko še celo uro po roj-
stvu. Z namenom, da bi do-
kazal zvezo med otrokovim
nenavadnim jokom in materi-
no zastrupljenostjo z mamili,
je posnel na magnetofonski
trak jok 369 novorojenčkov.
Okoli 47 odstotkov mater pod
vplivom mamil je imelo zelo
vreščeč glas. »Ni še dognano,«
pravi ameriški raziskovalec;
»ali je to posledica zastruplje-
nosti materinega organizma,
zelo verjetno pa je, da mate-
re trpijo zaradi nedohranje-
nosti in drugih fizioloških
problemov, ki vplivajo na
zdravstveno stanje otroka^
-fk-
ZDSAVSTVENI DOM PTUJ
proda
naslednja, rabljena osnovna sredstva:
—	1 osebni avtomobil znamke fiat 1100, letnik 19G1,
—	večje število lončenih peči,
—	razni poslovni inventar.
Javna dražba bo 22. novembra 1971 ob 8. uri na dvo-
rišču ZD Ptuj. Prednost pri nakupu imajo kupci iz-
družbenega sektorja.
B STRAn	
tednik — Četrtek, n. novembra
IJll
MED NAJBOLJŠE REČi NA SVETU
SOB! Sf4En
Srbi so že od nekdaj znani kot odlični humoristi.
Branislav Nušič pa še posebno. Ze v mladosti je bil
duhovit in odrezav. Ko je učitelj v šoli razlagal ljud-
ske izreke in pregovore, je po razlagi vprašal mlade-
ga Nušiča: »Ali mi lahko poveš kak pregovor?«
»Seveda. Na primer: norec lahko vpraša več, kot
mu more odgovoriti deset pametnih.«
Učifelj se je rahlo ujezil, ker je mislil, da to leti
nanj, in je hotel slišati še kak pregovor.
»Pametnemu zadostuje beseda,« je odgovoril Nušič.
Tedaj je učitelj odšel po upravitelja. Ko sta se vr-
nila, je hotel učitelj slišati še en pregovor.
»Nesreča ne pride nikoli sama,« je Nušič izpopolnil
svojo zbirko.
Med prvo svetovno vojno stojijo v solunskem pri-
stanišču Francoz, Anglež in Srb ter se prepirajo o
tem, kateri narod ima bolj pogumne ljudi. Sredi naj-
hujše debate se zaslišijo glasovi na pomoč: neka žen-
ska je padla v morje. V splošni zmedi in gneči ne-
nadoma ljudje zagledajo, kako srbski vojak plava pro-
ti ženski Po daljšem naporu oba priplavata k obali,
vsi pa se zgrnejo okoli junaškega srbskega vojaka.
Ta pa le jezno pogleda okoli sebe in kolne skozi zobe:
»Boga mi. če bi le vedel, kdo me je pahnil v vodo!«
Bukus in Rebeka iz Subotice stojita pred rabinom
m se hočeta ločiti. Vse je že urejeno, gre še samo za
otroka, ki ga oba zahtevata zase. Rebeka se ognjevi-
to bori, dopoveduje, da ga je ona rodila, vzgojila in
tako naprej, Bukus pa se mirno obrne k rabinu in ga
vpraša: »Gospod, ali je že komu prišlo na misel, da
bi čokolada iz avtomata pripadla avtomatu, ne pa ti-
stemu. ki je spustil kovanec vanj?«
Poglejmo še, kako je s humorjem pri Hrvatih.
Pisatelj Ante Kovačič je bil siromašen mož še kot
študent, a tudi pozneje kot odvetnik. Ko ga je obiskal
stari prijatelj in videl, da si sam čisti čevlje, da je
vprašal: »Ali si ne moreš najeti služabnika? Mislim,
da n. dobro, če si advokat sam čisti čevlje.« Kovačič
pa je odgovoril: »Saj sem imel vedno dobrega služab-
nika: najprej mi je čistil čevlje dijak, nato študent
prava, zdaj pa mi Jih čisti advokat in hrvatski pisa-
telj«
Kc je bil Bude Budisavljevič veliki župan v Go-
spiču, je uradno potoval po Liki. Pred večjo kmeč-
ko hišo je naletel na fantiča, ki mu je bil všeč in za-
čel ga je spraševati to in ono, med drugim tudi, ka-
tere so božje zapovedi. Fantič je udaril kar po bliž-
njici:
»Prva: ne kradi!«
»Za Ličana zadostuje,« je rekel Bude in se odpravil
dalje.
Slavni kipar Ivan Meštrovič je na razstavi razla-
gal svoji družbi razstavljena dela, ki so bila njegova.
Nenadoma se oglasi strogi čuvaj: Ne smete se doti-
kati razstavljenih predmetov!«
»Dragi prijatelj,« mu reče kipar, »ko bi vi vedeli,
kolikokrat sem se že dotaknil z rokami teh kipov!«
»Vaša sreča gospod, da tega nisem opazil,« pravi
čuvaj.
O Črnogorcih smo prebirali že veliko šal. Poglej-
mo še, čemu se smejejo saini.
Ko je Avstrija napovedala Črni gori vojno, je bil
neki Črnogorec na Dunaju. Bojevito razpoložen se je
znašel v hudi zadregi in je pisal domov: »Sporočite
mi, ali naj pridem na fronto v domovino ali naj uda-
rim kar z boka?«
V zaspancih
se skriva
lenoben značaj
Ljudje, ki jim zadostuje
manj kot šest ur spanja na
dan so odločni, podjetni in
brez oklevanja reagirajo na
dogodke. Nasprotno pa so
tisti, ki morajo spati vsaj de-
vet ur na dan, počasni in po-
gosto nekam vdani v usodo.
Tako ugotavlja Ernest L.
Hartman, direktor laborato-
rija za spanje in sanje na
ameriški univerzi Tufts.
Po Hartmanovem mnenju
se tisti, ki radi spijo, v splo-
šnem psihološko močno loči-
jo od ljudi s kratkim spa-
njem. Ljudje, ki morajo pre-
spati dobro tretjino dneva, so
po značaju obrnjeni sami
vase. Zanje je značilna pa-
sivnost in pogosto trpijo za-
radi kroničnega občutka po-
trtosti. V skupini ljudi, ki
jim zadostuje manj spanja,
pa so posamezniki, ki radi
krepko delajo in se pehajo
za novimi izkušnjami.
Zgornje ugotovitve izhaja-
jo iz raziskav, ki so zajele
skupno 400 oseb. V skupini
sta bili enakomerno zastopa-
ni obe vrsti posameznikov:
tisti, ki morajo spati dolgo
časa in ljudje, ki se naspijo
razmeroma hitro. Pri obojih
je čas globokega spanja pri-
bližno enako dolg — 75 mi-
nut. Razlika je v sanjanju:
prvi sanjajo skoraj še enkrat
dlje kot drugi. Iz tega očit-
no sledi, da dolžina globoke-
ga spanja ni odvisna od fi-
zične aktivnosti človeka in
da se pri posameznikih spre-
minja samo čas lahnega
spanca.
Neka druga skupina ame-
riških raziskovalcev je od-
krila, da človek najdlje sa-
nja na začetku in na koncu
noči. Te sanje si tudi naj-
lažje prikličemo v spomin.
Skupina, ki jo je vodil dr.
Milton Kramer, je anketira-
la 300 prebivalcev Cincinati-
ja ter jim postavljala vpra-
šanja o vsebini sanj. Večina
se jih je spominjala grozlji-
vih sanj, strašljivih prizo-
rov, polnih sovražnosti ip.
Vse kaže, da v sanjah pogo-
steje srečujemo neuspehe in
zlo srečo, kot pa uspehe in
zadovoljstvo. Negativne emo-
cije torej prevladujejo nad
pozitivnimi. Celih 22 % sanj
se po vsebini nanaša na
smrt.
Dr. Robert Van de Castle,
direktor laboratorija za s«^
nje in sanje na medicit^
visoki šoli univerze VirgjJ
pa na osnovi raziskav ugf
tavlja, da ženske v večji
ri kot moški sanjajo o u
deh. V njihovih sanjah j
predvsem vrstijo prizofj j
družinskega življenja in
.stopajo ljudje, ki jih dob,
poznajo. Sanje moških so nj
sprotno bolj pustolovske, p,,
ne aktivnih dogodkov. ^
Nikar torej ne spimo p^
več, če nočemo veljati zai^
nobneže — čeprav je s pj
hološkega stališča še najbj
naravno in pravilno, če sp
mo toliko, kolikor nam pij
in seveda, koliko nam j
dopušča. Glede sanj pa v
naj brez zlih namenov in ti
migovanja spomnimo na n
nico, da človek z mirno ve
jo najlepše spi in sanja.
Vitamin C preprečuje prehlod
Skorbut je bil nekoč pred-
vsem bolezen mornarjev.
Ljudje, ki so bili po več me-
secev na morju in niso mogli
priti do zelenjave in sadja, so
zboleli, hujšali so, zobje so
jim izpadali in kosti so jim
postajale krhke: zboleli so za
skorbutom in v junogih pri-
merih so za to boleznijo tudi
pomrli. Kasneje so spoznali,
da je v zelenjavi in sadju ne-
ka snov, ki je nujno potrebna
ta človekovo zdravje. Da pre-
prečijo bolezni, so dobili že
leta 1760 kapitani vojnih ladij
od vojnega poveljstva strog
ukaz, da morajo imeti v svo-
jih zalogah na ladji vselej za-
dostno količino limon ali li-
monovega soka.
Pravo važnost vitamina C
pa so odkrili šele 1. 1912. Te-
daj so delali poskuse z mor-
skimi prašički, ki so jih več
mesecev zaporedoma pitali sa-
mo z nevitaminsko hrano.
Hujšali so, dobili piškave zo-
be, krhke kosti in so čez čas
poginili. Tedaj so proučevali
tudi, katera hrana ima največ
vitaminov C, in so ga ugoto-'
vili v sadju, zelenjavi, mleku
in v jetrih. Nato so poskušali
dognati, kolikšno količino vi-
taminov potrebuje na dan člo-
veško telo. Ugotovili so, da
potrebujejo otroci od 2 do 3
let 40—60 miligramov vitami-
na; doraščajoča mladina od
10—20 let 100; odrasli, ki se
ukvarjajo z lahkim delom 80;
odrasli, ki imajo opravka s
težjim delom 100; doječe m
tere 130; ljudje s prav teži
delom in športniki pa do i
miligramov.
Spomladi in poleti, ko
dovolj zelenjave in sadja,
nevarno, da bi telo čutilo p
manjkanje vitamina C, drug
če pa je jeseni in poziii
Mlad krompir, ki ima v i
četku nekaj vitaminov, j
prav v drugi polovici jeseni
pozimi izgublja, zelenjave i
sadja ni ali pa je zelo draj
Tedaj pač moramo poseči i
tabletah vitamina C. To st
rimo tem rajši, ker je dokaz
no, da vitamin C preprečil
prehlade in znižuje obern
dovzetnost za infekcijske b
lezni. Po mnenju specialis
dr. Wagnerja en sam gram \
tamina C na dan zniža dovze
nost za infekcijske bolezni
50 odstotkov. Ce je nevarnoj
okužbe hvijša, ga lahko va
memo tudi do 3 grame na da
ljubljanska banka
Podružnica za kmetijstvo
CELJE, Vrunčeva 1
Naši strokovnjaki vam zagotavljajo
urejanje vseh denarnih zadev.
najučinkovitejše
goriSnica
14. novembra ameriški fili
TAJNA CEREMONIJA.
LJUTOMER
13.	in 14. novembra ameriS
film ZADNJI VLAK IZ Ki
TANGE; 17. novembra ani
riški film POLJUB SMRTI
PTUJ
11. novembra ameriški fS
TIHOTAPCI ZLATA; 12.
13. novembra angleški £i
MADAME BOVARY; 14. t
vembra ameriški film IZKO
LJI SI GROB; 16. noveml
mehiški film POSTELJA;
.novembra nemški film PO
NOC NA REPERBANU;
SLOVENSKA BISTRICA
11. novembra domači fi
SEDMINA; 13. in 14. nove
bra ameriški film NE DEL
VALOV!; 17. novembra iU
janski film Z ONE STRA
ZAKONA.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
14.	novembra nemški fi
NENAVADNI MENIH.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Bauman. - Izh?
vsak četrtek. - Tekoči račun pri SDK Ptuj, St. 524-3-772. — Tiska časopisno podje tje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska ulica 14.