Dopisi.
Ulični napisi v Ptuju. V seji mestnega sosveta dne 25. m. m. se je sklenila prekrsti-tev ptujskih ulic v slovenske po predloženem predlogu dotičnega odseka. Ulice dobe tale Imena: Allerheiligengasse — Vseh svetnikov ulica, Obere Draugasse — Muršičeva ulica, Brandgasse — Aškerčeva  ulica, Farbergasse
—   Miklošičeva ulica, Sarnitzgasse — Jos. Vošnjakova ulica, Ungartorgasse — Panonska ulica, Hauptplatz — Slovenski trg, Stiegen-gasse — Na stopnjicah, Kaiserfeldgasse — Slomškova ulica, Berggasse — Na hribu, Feuerwehrgasse — Vodnikova ulica, Bismarck-gasse — Krekova ulica, Hebergasse — Na skritem, Schlossgasse — Grajska ulica, Wag-platz — Hrvatski trg, Minoritenplatz — Mi-noritski trg, Florianiplatz — Florijanski trg, Unt. Draugasse — Sp. dravska ulica, Domi-nikanerplatz — Dominikanski trg, Stadtpark
—   Mestni vrt, Schillerplatz — Srbski trg, Waidschachweg — Vičavski pot, A. Griin-strasse — Ljutomerska cesta, Villenweg — Cojzova pot, Bahnhofstrasse — Cesta na postajo, Friedauerstrasse — Ormožka cesta, Auweg — Na tratah, Prambergerweg — Levstikova pot, Friedhofweg — Tiha pot, Ringstrasse — Dav. Trstenjakova ulica, Herbersteinstrasse — Rajčeva ulica, Garten-strasse — Med vrti, Lastenstrasse — Za postajo, Magazinstrasse — Dovozna cesta, Ornig-Kai — Aleksandrovo nabrežje, Herren-gasse — Prešernova ulica, Ordonanzhaus-gasse — Cafova ulica, Steinmetzgasse — Zelenikova ulica, Kurschnerplatz — St. Vra-
1 zov trg, Ferd. Kofler Platz — Cvetkov trg,
—    2    —
Parkgasse — Slekovceva ulica, Rabldorf-strasse — Volkmerjeva ceata, Lendplatz — Na pristanu, Stadtberggasse — Na mestni vrh, Florianigasse — Krempljeva ulica, Ornigstrasse — Truberjeva cesta, Hamerling-strasse — Ciril Metodov drevored, Rosegger-strasse — Hermanov drevored, Biirgergasse — Cankarjeva ulica, Brunei* Allee — Gre-gorcicev drevored, Madchenheimstrasse — Zrinsko-Frankopanka.
Napravo napisnih tabel je prevzel slovenski klepar Alojzij Majcen. Tablice s hiSnirni Ste-vilkarni bodo imele era rob in crno pismo, velike ulicne table pa rde& rob in plavo pis-mo na belem dnu. Fable morajo biti po po-godbi dovrfiene v enem mesecu od dno naro-cila. Okoli 10. julija bode torej Ptuj tudi v tern oziru ze imel slovensko lice.
Zrelostfli ispiti na tukajSnji girnnaziji se vrSe 23. in 24. t. ra.
Godbeno vpraSanje v Ptuju. K mnogim drugim nalogaru naSega druzabnega in kul-turnega zivljenja spada kot jedna najnujnej-Sih tudi osnova godbene Sole v naSem mostu. Zbralo so je pred kratkim na sestanku ve5 interesentov in ti so doloSili pripravljalni odbor, ki se ima pecati z reSitvijo tega vpra-Sanja. Predno pa more ta odbor sklicati shod vseh onib, ki se zaniniajo za vpraSanje in staviti primerne predloge, bo ie treba, da se ugotovi Stevilo onih, ki mislijo temu podjet-ju pristopiti. Osnovati bode treba Solo, po-zvati kot vodjo sposobnega veSCaka in pa u6ne moci. Za stvar samo in iz razlicnih drugih razlogov bi bilo pac najbolj priporoc-ljivo, ce bi se obcina poprijela te naloeje in upamo tudi, da se bode to dalo doseci. Vseka-kor pa bode treba, da se poproj so dozene s kolikimi udelozenci bode smela ta godbena Sola racunati in bosta zaradi tega v prihod-njib dneb 1 ali 2 odbornika posetila vse slovensko kroge, da se izjavijo o svojem pristopu. Upamo, da bodo zanimanjo tako sploSno, da bodemo mogli z uspehom na to delovati, da se najpozneje v jeseni s poeet-kom Solskega pouka otvori tudi godbena Sola, pristopna ne le nekaterim izbranim izvoljencem, ampak vsem poklic, ki cutijo v sebi do godbene umetnosti.
Konec Solskega leta na girnnaziji in na mestnih Solah bo 5. julija. Isti dan se vrSe sprejemni izpiti v I. gimnazijski razred za Solsko leto 1919/20.
DijaSki dom in dekliSki dom v Ptuju sprejmeta gojence in gojenke za Solsko leto 1919/20. V dijaSkem domu dobijo stano-vanje, hrano in vestno nadzorstvo dijaki ptujske gimnazije in u6enci 1. razreda deSke meScanske Sole, ki se otvori v Ptuju v jeseni, v dekliSkem domu pa ucenke dekliSke meSSanake Sole, gospodinjske Sole in more-bitnega enoletnega trgovskega tecaja za de-klice. Tudi ljudskoSolski ufienci in ucenke se lahko sprejmejo. Prijave za oba zavoda se naj poSljejo na ravnateljstvo drzavne gimnazije v Ptuju.
Samomor. Preteceno nedeljo so naSli Eli-zabeto Kelc, sluzkinjo pri rodbini Schaffer-jevi v Krekovi ulici 6 mrtvo v stanovanju. Bila je sama doma. Zastrupila se je s pli-nom. Je-li bil samomor ali slucaj, se ni moglo dognati.
Umor v Podloiu pri Ptujski gori.   Due 31.
majnika t. 1. so naSli Andrej a MarzidoSeka posestnika v Podlozu ubitega ob cesti blizu doma. Umora je bil osumljen Joze SoStarko po domace Imrek iz Podloza. Orozniki so ga prijeli in SoStarek je priznal, da je po no6i pricakal MarzidoSeka in ga udaril trikrat z rocico po glavi. Storil je to, ker mu je Mar-zidoSekova zena obljubila, da mu placa 600 K, ce moza ubije. Andrej MerzidoSek ima lepo posestvo, je bil vdovec brez otrok in se je Se le novembra meseca leta 1918 poro6il s svojo sosedo Ivano Osenjak, ki je bila tudi vdova s 5 otroki. Zakon pa je bil nesrecen. MarzidoSek ni dobival od zene niti poStene hrane, docim so si zena in otroci poSteno privoScili. Zena ga je zacela sovra-2iti in se je veckrat izrazila, da bi ji bilo prav, 6e bi kdo njenega moza ubil. Sedaj je pod kljucem in priznava,   da je napeljala
Jozefa SoStarka k utnoru. Slueaj kaze veliko surovost in podivjanost ljudstva in'je ta podivjanost le posledica vojne.
Nesreca ali umor. Dae 25. majnika t. 1. je priSel Blaz Mesaric, posestnik v Sitezu z nabasano puSko k svojomu sosedu Blazu SakelSeku. Popivala sta pred kletjo. Posku-Sala sta tudi streljati a puSko, sta zopet pila, potem se prepirala. Poci strel in Blaz Mesaric oblezi mrtev na tleh. Janeza SakelSeka, ki je poSten in miren clovek, so zaprli, ker je na sumu, da je on Mesarica ustrelil. Trdi pa, da je Blaz Mesaric pograbil puSko in jo vrgel za njim po tleh s kopitom naprej. PuSka se je sprozila in Mesaric je bil smrt-no zadet. Ta zagovor je zelo verjeten in sod-nijska preiskava bo dognala ali imarno opra-viti v tern slufiaju shudodelstvom. ali z nezgo-do. Vsokakor pa jo na kmetih Se veliko pre-vec puSk v nepoklicanih rokah in bi bil akrajni cas, da se orogje povsod odvzame.
Jagnjeta v volfcji obleki ? Avstrijski Nemci z Rennerjem na celu zdaj zatrjujojo, da oni niso zakrivili vojne, da so se oprostili impe-rijalisticnib aspiracij. Ali so res nedolzna jagnjeta, ki jih je pruski in avstrijski milita-rizem oblekel v volcjo obleko ? Dokler je vlada zatirala druge narode in gojila imperi-jalisti6ne teinje, so vsi nemSki krogi podpirali to vlado, zahtevali Sirjenje nemStva in pozivali vlado k odlo6nemu nastopanju za varstvo nemStva. Ali so ae nemSki uradniki in ucitelji branili nameSeenja v naSih krajih? Ne ! So vedno premalo jim je bilo ponom-Covanja. Zdaj pa zavivajo, ceS, saj mi nismo krivi, danas je vlada poslalaaem.Impcrijalizma v velikem danes res ne morejo vec gojiti. Da pa se niso odrokli imperijalisticnim aspiraci-jam, to dokazuje njihova poblepnost po slovenski zemlji, ki je   danes   ista   kakor   prej.
Sv. Bolfenk. Obcinska pota in okrajne ceste so pri nas v groznem stanju. Voda dere vsepovsod in skoro ae ne bo poznalo, kje je pot. Opozarjamo costnega nadzornika, naj vendar ukrene, da bo cestar izcistil vsaj ob-cestne jarke, da se bo imela voda kam od tekati. Posestniki sm;o voljni brezplacno pri-spevati k zboljSanju cest. Samo zmezito se gospodje, ki vain je poverjena naloga in lo-tite se del a !
Sv. Bolfenk pri SrediSCu. Oe greS mimo naSe Sole, se ti nudi idilicna slika. Na vsakem oknu stoji kokoS, k.jer puScv;a za sebo sledove. Po Solskib klopeh najdeS vse polno kurjih odpadkov. Neciatoca vsepovsod. V prvem nadstropju je 2e tri mesece mizar-ska delavnica, kjer se vrSe mizarska dela za cerkev. Ali je naSa Sola res samo za kurnik ali delavnico ? Ali ne bi se zmezili g. pred-sednik krajnega Solskega sveta, da napravite red ? Britko obcutimo tudi pomanjkanje ucnih moei. Sola je 4 razredna, a ima le 2 uftitelja. Prosimo pristojne oblasti, da nam poSljejo ucnih moci; tudi naSi otroci so potrebni izobrazbe, ne samo mestna deca.