XI. tečaj 5- zvezek. z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Njih svetosti papeža Leona XIII., Njih prevzvišenosti kneza nadškofa goričkega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda vreja in izdaje Ir*. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 5. zvezka. t ' 1 ? Pobožnosti in neketeri odpustki v malem serpanu. . . . Življenje sv. Angelje Merici. XII. pogl. Pričetek družbe......................... XIII. „ Angelja, perva prednica družbi............. Kako se mej svetom kerščansko živi (Dalje)................ Ke terjaj, da te Bog precej vsliši........................ Papežev blagoslov......................................... Kerščanskim poslom. III. Posel služi gospodarjem. 13. Kako se ima opominjati, svariti ?............... 14. Skromnost. (Perva sestra ponižnosti)............ 15. Krotkost (Druga sestra ponižnosti). . . . . • )6. Poterpežljivost. (Tretja sestra ponižnosti). . . . Zahvala za vslišano molitev............................... Priporočilo v molitev..................................... Kak je grešnik............................................ Popravek.................................................. 129. 131. 136. 140. 145. 147. 152. 154. 155. 156. 157. 159. 160. 160. V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1892. Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. Napake v izreki in naglaševanju naše knjižne slovenščine (Dalje.*) K r è’ s, do k r è’ s a, gen. brez predloga bi moral biti : kresa' ali k r è s u’, krèsovì; k r è s n k d a’ n ; k r è s n i‘ c a. -1 è‘ g a t ì, -1 è’ g a m v : p o 1 è‘ g a t i. p o 1 è' g a m. L è‘ h a, 1 é‘ h e, srb. 1 i e‘ h a. L è' k, 1 è' k a (po Valjavcu) ; 1 è k a‘ r, 1 è k a r i‘ c a ; I è- k a' r n ì c a ; ali : 1 è k a‘ jr, 1 è k a r i‘ c a ; 1 e k a’ r n i c a ; 1 è4- č ì t ì, 1 e' č i m ; le‘čnik (kaker g r è‘ š n i k). L é1 n, 1 é‘ n a, 1 è n 6’; 1 è’ni, -a, -ò; 1 è n o‘ b a, 1 è n o- b é4 ; 1 è n i‘ t i s e ; 1 è n u‘ h ; L è’ n č b k. L é' p. 1 è‘ p a. 1 è p 6’ ; 1 è p è g a-, 1 è p è m ù-, 1 è p è' m ; 1 è p é‘, 1 è p è’, 1 è p (V, z lepo1; 1 è' p ì, -a, -ò, 1 è’ p è g a itd. ; 1 è’ p š ì, -a, -e ; 1 e' p š a t i ; 1 è p o41 a g. 1 è p o t é‘, Dalm. Suz. c: «nje lipoté», d. 1 è p o‘ t è, a. 1 è p o t ó’, 1. 1 è p o't è (Dalm. Jez. 35 a: «u’vsej lépoti» je skoraj da tiskarna pomoto nam. <• lipoti») i. 1 e p o t ó‘ pl. n 1 è p o t é’. g. lèpoti4 d. 1 è p o‘-t a m, i. 1 è p o t a’m i. L è’p, g. lèpa’ ali lèpu’ L cim ; prìlé:pìtì, p ril è'p im; p r ì 1 e‘ p i J. p r i 1 è p i’ 1 a. p r ì 1 é p i* 1 ò, Dalm. Fs. 44 b : «pèrlej-pil» Slišal nesàm mej narodom nobene tèh besed, ali analogija kaže na tako naglaševanje, prim.: c é’p. c è pa’, nè p i m. c è‘p ìtl, c è p H a. L è’ s, 1 è s a’ ; 1 è s é’ n, -a, è ; 1 è s n i‘ k a ; 1 e‘ s a, -e, od tód : L e’ s a r. L è’ s k ali 1 é’ s à k, (pa : 1 à s k à t a‘ t i, 1 à s k a‘ č e m.) L è' s k a, -e ; 1 è‘ s k a -va, -v ò ; 1 é‘ š č a, -e ; 1 è1 š n i k (na Dolènjskèm : o 1 é‘ š n i k po vplivu besede * o* r è h ali o-, r è’ š à k.) L è’ š č e r b a sr. nem. liehtscherbe. Čudno je, kako je mogul Miki. Et. Wb. tó besedo izvajati iz lucerna. potèm kò je bilo žd davno povedano, od kód mora biti; tudi né prav, akò jo piše lešrba, 1 e š č r b a. kér se izgovarja vsaj na Dolènjskèm čisto jasnò z è (kar tudi v mnogih drugih prìmérèh stoji za sr. - nèm. ie, k r e’ g kriec) in s polnim e pred r. L é1 tò, 1 é‘t a, pl. 1 è’t a, 1 é’ t ; lè'tos; lè'toSànj’, -š n j’ a, -e. L è’,v, lèva’ die abgcsireifte Haut; 1 è vi‘tì, levi1 se. [L è’,v, 1 é’ v a leo. Takò sàm slišal, mislim, navadno ■ tó besedo. Valjavec uči. da se govori 1 e\v, 1 e‘ v a ali 1 é‘ v a in tudi 1 d‘,v, 1 é‘ v a (ali : 1 è‘tv, 1 è‘ v a ?) Po stslov. 11 v u hrv. *) Prim. «Cv.» X. 12. Tu naštete besede se navajajo zavoljo tistih, ki po svojem domačem narečju ne idčijo è od é in torej knjižne slovenščine ne beró, ka-kàr bi bilo treba. Pišem pa to nadaljevanje po zadnjič razloženem načinu, torej nekoliko driigači kakàr v lanskih odsttrkèh. CVETJE V Gorici, 1892. V. zvezek. Pobožnosti in neketeri odpustki v malem serpanu. Pred sto let so bili v Evropi zelo žalostni časi ; sv. vera je pešala, nevera pa in greli sta se silno množila. Verni kri-stijani so bili v veliki nevarnosti zgubiti ne samo premoženja, ampak tudi sveto vero. To veliko nevarnost pogubljenja toliko duš, ketere je odrešil Jezus sè svojo predrago Kervjo, je premišljeval bogaboječi duhovnik Frančišek Albertini (ki je kot škof vmerl leta 1819) in sklenil vstanoviti družbo katoliških kristija-nov, ki bi premišljevali Kristusovo terpljenje in nebeškemu Očetu darovali predrago Jezusovo Kri v odpuščenje svojih grehov, za sveto cerkev, za spreobernjenje grešnikov in v pomoč vernim dušam v vicah. Papež Pij VIL goreč častivec presvete Rešnje Kervi, je povzdignil to družbo v bratovščino, ki je ravno prav za mašnike, ki vživajo vsak dan to predrago Kri in za druge verne, ki pristopajo večkrat v tjednu k sv. obhajilu. Nato so začeli častiti presv. R. Kri ves mesec in tako je zdaj mesec mali serpan ali julij posvečen predragi Jezusovi Kervi. Papež Pij IX. je podelil tej mesečni pobožnosti odpustke in sicer : ako se sè skesanim sercem in pobožno opravlja očitno v cerkvi (seveda — 130 — z dovoljenjem) za vsak dan v mesecu 7 let in 7 krat 40 dni odpustka in popolni odpustek enkrat v mesecu ali pa 7 dni potem, ako je bil gdo 10 krat pri tej pobožnosti in opravi spoved, se obhaja, obišče kako cerkev in moli nekoliko po namenu sv. očeta. Ako pa gdo opravlja to pobožnost ves mesec sam za se, prejme vsak dan v mescu 300 dni odpustka in zadnji dan mesca ali pa enkrat 7 dni potem popolni odpustek, ako se še spove, obhaja, cerkev obišče in moli v nji po papeževem namenu (Pij IX. 4. Jun. 1850). Dobre žene opravljajo ta mesec mesečno pobožnost v čast sv. Ane, kar je vse hvale in posnemanja vredno posebno v naših dneh. Druzega malega serpana praznuje naša sveta cerkev Marijino obiskovanje pri teti Elizabeti. Ta praznik obhaja frančiškanski red vže od leta 1263. Papež Pij IX. ga je povzdignil na drugi red, v zahvalo, da je nazaj dobil svojo deželo. Ko je bil leto poprej bežal iz Rima, je na svojem begu v Gajeti podelil odpustek 300 dni za vsak dan in popolni odpustek tim, ki opravljajo devetdnevnico pred tem praznikom ali pa mej letom, keder komu drago. Treba je opraviti spoved, pristopiti k sv. obhajilu in moliti za sveto cerkev in papeža. Ravno tistikrat, ravno tiste odpustke in pod ravno tistimi pogojami je podelil tudi tistim, ki opravljajo devetdnevnico v čast sv. Vincencija Pavlanskega (19. julija) (Pij IX. 5. Jan. 1849). 1. malega serpana, pervi petek v mescu, zato popolni odpustek bratovščin presv. R. Telesa in presv. Jezusovega Serca. 2. Marijino obiskovanje, popolni odpustek imajo udje ro-ženkranske, karmeljske in sv. Jožefa bratovščine in živi rožni venec. 3. Perva nedelja v mescu, popolni odpustek roženkran-ske bratovščine. 7. Pervi četertek v mescu, popolni odpustek bratovščine presv. R. Telesa. 9. Sv. Nikolaj in tovariši marterniki pervega reda sv. Frančiška, popolni odpustek za vse v frančiškanskih cerkvah. 14. Sv. Bonaventura, cerkveni učenik iz pervega reda sv. Frančiška, popolni odpustek za vse v frančiškanskih cerkvah. 16. Karmeljska mati božja, popolni odpustek denes ali pa mej osmino karmeljske bratovščine in naše ljube Gospe. — 131 — 17. Popolni odpustek bratovščine presv. R. Telesa in živega rožnega venca. 19. Popolni odpustek družbe sv. Vincencija in sv. De-tinstva. 22. Popolni odpustek za ude biatovščine presv. R. Telesa in brezmadežnega Serca Marije za spreobernenje grešnikov. 24. Sv. Frančišek Solan, spoznavavec iz pervega reda sv. Frančiška, popolni odpustek za vse v frančiškanskih cerkvah. 26. Popolni odpustek karmeljske bratovščine. 29. in 31. popolni odpustek bratovščine presv. R. Telesa. Enkrat v mescu, ko imajo mesečno skupščino ali shod, imajo popolni odpustek : udje tretjega reda, bratovščine sv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca in apostoljstvo molitve. Enkrat v mescu, keder komu drago, imajo udje tretjega reda, bratovščine sv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca, naše, ljube Gospe, apostoljstvo molitve, udje in dobrotniki družbe sv. Vincencija popolni odpustek. Eden petek v mescu se morejo vdeležiti popolnega odpustka udje apostoljstva molitve. Eno nedeljo v mescu je podeljen popolni odpustek kar-meljski bratovščini, ako ima takrat svojo mesečno procesijo. Dvakrat v mescu ima popolni odpustek bratovščina brezmadežnega Serca Marije za spreobernjenje grešnikov. Po Acta Ord. Min. 1885. Beringer, Die Ablàsse 1887. Marien-Psalter 1891. P. A. F. Življenje sv. Angelje Meriči. P. F. H. XII. poglavje. Pričetek družbe. Ko je potihnila vojska, so se vernili vsi begunci iz Kremone na svoja posestva. Tudi naša družba je šla nazaj v Brešijo. Pobožna vdova Hipolita in Avguštin Gaio sta silila Angeljo, naj v Brešiji pri njiju biva. Rada je sprejela za nekaj časa to ponudbo. Pozneje se je preselila v bolj prilično hišo, ki je bila blizu cerkve sv. Barnaba. Menila je, da bo mogla tukaj lože zveršiti delo, za ketero jo je namenila previdnost božja. — 132 — Tudi je spoznala, da je vže čas vstanoviti družbo, kaker jo> je videla v prikazni. V ta namen zbere okoli sebe dvanajst pobožnih devic iz mesta. Te so bile, rekel bi, kvas družbi. Zgodovina nam je ohranila njih imena. Bile so: Simona Borni, Katarina in Dominika Dolce, Dorozila Činelli, Pelegriua Kasali, Klara Gaffuri, Pavla in Lavra Pešijeri, Barbara Fontana, Klara Marti* nengo, Marjeta Olmo in Marija Bartoletti. S temi devicami je stopila v prav tesno zvezo. Skupno so opravljale razne pobožnosti, koliker so jim okoliščine in čas dopuščale. Ko je Angelja pervikrat šla na božjo pot v Varallo, še niso bile kapele dodelane. Ker je slišala, da je zdaj vse zdelano,, sklene iti se svojimi tovarišicami tje na božjo pot. Tudi Hipolita in Avguštin Gallo se jim pridružita. Mesca avgusta 1. 1532 so šli na pot. Mej potjo so večinoma-molili. Ko so prišli na sv. goro in videli prelepe slike, ki so predstavljale terpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, so vsi bili do solz ginjeni. To priliko je porabila tudi Angelja in opominjala svoje učenke, naj ljubijo iz vsega serca svojega nebeškega ženina. Na tem kraji je bilo tudi, da jim je razodela svoj namen. Hoče jih rabiti kot dvanajst temeljnih kamenov za duhovno poslopje, ketero namérja po božji previdnosti vstanoviti v katoliški cerkvi. Naj toraj zdaj skerbe, da same dosežejo tisto stopinjo popolnosti in bo v njih sexxih gorela tista božja ljubezen, h keteri bodo enkrat druge vnemale in napeljevale. Ko je naša romarska družba opravila svojo pobožnost, ver-nila se je proti domu skozi mesto Milan. Tukaj je hotela še počastiti sv. žrebelj, keterega ondu hranijo in verni zelo častč. Ko vojvoda izve o prihodu Angeljinim, jo gre precej obiskat. Dolgo časa se je razgovarjal s pobožno devico, ker si jo je že v Brešiji izvolil za svojo duhovno vodnico. Ko je Angelja iz vljudnosti vojvodi obiskanje vernila, sprejel jo je na svojem dvoru sè vso častjo. S tem je hotel pokazati svojim podložnim, kako zelo čisla in spoštuje to sv. devico. Na novo jo je zopet prosil naj ostane v Milanu. Naj si izvoli le kak kraj, ki jej je všeč; in če noče-sama tukaj ostati, priderži lehko vso družbo pri sebi. Vojvoda bo vže skerbel za vse potrebno. Pa Angelja se ni dala pregovoriti, da bi odstopila od tega, kar ji je dal Bog spoznati v oni prikazni. Kaker ni bila sprejela ponudbe benečanskega starašinstva,. in pozneje papeža samega, tako zdaj tudi ne vojvodove. Vernila — 133 — se je nazaj v Brešijo in bivala v hiši poleg cerkve sv. Barnaba, kàker smo že omenili. Vender ni ostala več dolgo na tem kraji. Bila je v Brešiji prelepa cerkev sv. Afre. Zvali so jo tudi „pri kervi sv. Favstina“, ker je ta svetnik na tem kraji za časa preganjanja z mnogimi drugimi marterniki prelil svojo kri za Jezusovo sv. vero. Ta kraj so imenovali tudi ,,pokopališče sv. Latina11, ker je sv. Latin, ki je bil četerti škof v Brešiji, ondi pokopal ostanke mnogo svetnikov, in bil tudi sam tam pokopan. Gotovo je. da je na tem kraji počivala neštevilna množica marternikov, ketere je sv. Apolonij drugi škof v Brešiji, s trupli Sv. Favstina in Jovite tukaj pokopal. Korarji imenovani sv. Janeza od Laterana so opravljali v tej cerkvi božjo službo. Zavoljo njih vzglednega in pobožnega življenja jih je narod zelo spoštoval. Vse to je zbudilo v serci Angeljinem misel, da bi si poiskala stanovanje blizu te cerkve. Gotovo jej je to misel navdihnil Bog. Kako primerno je, da se razcvete vert pobožnih devic na kraji, ki je bil napojen s kervjo toliko marternikov ! Blizu te cerkve si poišče primerno hišico in se preseli vanjo. K sebi vzame tudi eno iz mej dvanajst učenk, Barbaro Fontano, s ketero je skupaj živela. Ostala je pri njej do konca njenega življenja. V bližnji cerkvi ste opravljali svoje pobožnosti. Tje je zahajala Angelja večkrat mej dnem sè svojo tovarišico, da počastiti zakrament presv. Rešnjega telesa. Ž njim je tudi skoraj vsaki dan krepčala svojo dušo. Pod vodstvom pobožnih korarjevje čudovito napredovala v popolnosti. Njena tovarišica Barbara jo je posnemala, kaker je vedela in znala. Ker jo je preživela nekaj let, povedala je pozneje marisiketero čertico iz njenega življenja. V tem stanovanji ni nigdar kuhala. Za posteljo je imela stol, na keterem si je nekoliko odpočila, naslonivši glavo na zid ali na naslanjačo. Njena obleka je bila prav revna in priprosta. Molila je skoraj brez prenehanja ; njena spokorna dela so bila tako ostra, da si moreš komaj misliti. Tista hišica je bila prav majhina in tesna, skrita v 'nekem kotu mesta. Za družili enajst tovarišic je bilo prav neprilično hoditi sem vsaki dan, ker so živele tu in tam po mestu, neketere celo zunaj mesta na kmetih. To prisili Angeljo, da prične naslednje leto 1533 resno misliti na bolj prilično stanovanje. Sklene na bolj primernem kraju napraviti majhino kapelico ali oratorij, kjer bo mogla lože svoje učenke zbirati okoli sebe, učiti jih in — 134 — ž njimi skupno opravljati razne pobožnosti. Ta namen Angeljin izve pobožna gospa Elizabeta Prato, zelo bogata vdova, ter podari Angelji eno svojih hiš, ki je bila sredi mesta blizu stolnega terga. Precej priredi Angelja v tej hiši primerno molitevnico ali oratorij. Pozneje je prišla ta hiša v last Janezu Biankiju. Tedaj je bila kapelica jako zanemarjena. Bianki jo sklene zopet popraviti; to je storil leta 1621. Leta 1672 je bila še ohranjena. Pi-savec Lombardi nam je to kapelico, ki je tako rekoč zibel reda sv. Uršule, prav natanko popisal. Altarna podoba je kazala Jezusa na križu. Pod križem sta stala Marija in sv. Janez in še dve drugi ženi. Na stropu in ob straneh je bilo videti še pet drugih slik. Vse so bile slikane na presni zid. Perva podoba na stropu je kazala sv. Uršulo z banderom zmage v roki ; druga Marijino vnebovzetje in tretja sv. Afro, ko so jo vergli divji zverini, ki se je pa krotko vlegla k njenim nogam. Ta devica je umerla marterniške smerti v Brešiji za rimskega cesarja Hadrijana. Njen spomin obhaja kat. cerkev dne 24. maja. Četerta slika ob strani je kazala hčer Ogerskega kralja, sv. Elizabeto, v obleki tretjega reda. Okoli nje je bilo več devic, ki so predle in delale; druge so sedele okoli mize, oblečene kaker Uršulinke, keterim je stregla sv. Elizabeta. Zadnja slika ob strani je predstavljala sv. Pavlo sè svojo hčerjo Evstahijo, ki je bila učenka sv. Jeronima. Bile ste v čolnu, ki je bil privezan na skalo; morje ga je hitelo potopiti. Nad vrati zunaj pa je bil napis: Zveličana Angelja Merici, zercalo devic v Brešiji, je na tem kraju po božji naredbi najperva prav modro učila in vodila svetne device. Ker je pogostokrat tukaj bivala, razsvitljevala je se svojimi čednostmi ta kraj, keterega sta zob časa in nemarnost ljudi zelo poškodila. Jan. Bapt. Bianki, njen častivec ga je zopet prenovil leta 1621. Kaker hitro je Angelja ta kraj spremenila v kapelico, imela je že tistega leta ali vsaj začetkom prihodnjega tukaj svoje zbirališče. Opominjala je svoje tovarišice k pravi popolnosti in, da se naj čisto darujejo Bogu in pripravljene bodo k vsemu, kar bo zahteval od njih. To je bilo pervo seme, ketero je sejala mati Angelja, iz keterega je zrastla družba redovnic sv. Uršule, ki se je tekom časa tako zelo razširila in storila vže toliko dobrega. Res čudna so božja pota ! Ob enem in istem času nastali ste dve družbi v katoliški cerkvi v obrambo zoper nevarnosti, ki so jej pretile. — 135 — Leta 1534 je v Parizu ua praznik Marijinega nebovzetja sv. Ignacij iz Lojole v cerkvi naše ljube Gospe sè svojimi tovariši storil perve obljube. Obe družbi je navdajal enak duh, obe ste imeli enak namen, vzgojevati mladino v kerščanskem duhu in jo varovati pred zmotami, ketere sta bila raztrosila Kaljvin in Martin Luter. Ni tukaj naš namen, da bi obširneje govorili o „Jezusovi družbi.41 Vender nam kaže to prečudno božjo previdnost, ki ravna vse tako modro ! Ko so sovražniki sv. cerkve devištvo tako na-pali, ko je njih divjost in strast Bogu posvečene device iz samostanov preganjala, prav tedaj je sklenila naša svetnica, buditi hrepenenje po deviškem stanu in okoli sebe nabirati device pod zastavo Kristusovo. Tudi takih, ki zavoljo vboštva ali bolehnosti ali iz kakega druzega vzroka niso mogle stopiti v samostan, ni zametala. Lehko so živele doma, pa so vender bile mej seboj v zvezi in vživale vse duhovne dobrote, kaker v samostanu. Saj so tudi po družinah, kjer so živele, opravljale lehko apostoljsko delo, ko so otroke vzgojevale v pobožnosti. Iz ponižnosti se je Angelja obotavljala družbo za terdno vstanoviti, če prav je bila preplačana o resničnosti prikazni, ki jo je pripravila na to misel, in jo je spodbujal tudi njen takratni spovednik kanonik Serafin, jako svet, učen in moder mož, kete-remu je Angelja vse razodela. Pa ona je vedno misiila, da je nezmožno orodje za tako velik namen. Tako je preteklo več kaker eno leto. Necega dne pa se jej prikaže angelj z bičem v roči in jo začne nevsmiljeno udrihati. Potem jej nejevoljno reče, da mu je bilo vkazano to storiti zavoljo njenega obotavljanja. Precej potem se jej prikaže božji Odrešenik in jej očita njeno maloserčnost in odlašanje. Angeljo to jako prestraši. Vsa skesana pade na kolena in prosi Boga odpuščenja za svojo nemarnost in obotavljanje. Terdno obljubi, da hoče precej spolniti božjo voljo. Kaker menijo skoraj vsi pisavci njenega življenja, je imela o tem času še drugo prikazen. Prikazala se jej je sv. devica in marterniea Uršula v veliki družbi nebeških devic. Vse jej prigovarjajo, naj precej vstanovi družbo. Obljubijo ji svojo podporo pri tem imenitnim delu ; tudi so jej dale potrebnih vodil. To prikazen nam kažejo razne podobe, ki se nahajajo po starih knjigah, po cerkvah in na raznih svetinjah. Sv. Angelja kleči Pred sv. Uršulo, ki jej daje bandero v roko v znamenje, da bo postala vodnica trume devic. . — 136 — Ta prikazen jej je dala priliko, da je imenovala družbo po sv. Uršuli. Ko je pozneje svojim hčeram hotela povedati vzrok, je molčala o prikazni iz ponižnosti, ter rekla le, da ne ve primernejšega imena. Če izroči svojo družbo varstvu tako mogočne patrone devic, terdno upa, da jih bo varno vodila po težki in nevarni poti devištva, kaker nekdaj svojo izvoljeno trumo. Vsem bode ta sv. vodnica sè svojimi tovarišicami ščit, zgled in vodilo, da tudi one srečno dospó mej izvoljeno družbo v sv. nebesa. Vse to kaker tudi prigovarjanje njenega spovednika jej je dalo serčnost, da za terdno vstanovi družbo, katero ji je odločila božja previdnost. Angelja razodene svoj namen tudi svojim tovarišicam. Neizrečeno je bila vesela, ko vidi, da so vse pripravljene in jej veselo obetajo, da jo bodo rade slušale v vsem, karkoli jim bo rekla in vkazala. Za imenitno delo vstanovitve je odločila 25. dan mesca novembra 1535 leta. Angelja je bila tedaj v 61. letu svoje starosti. „Ta dan,“ — je rekla, — „je najprimernejši za to veliko slovesnost, ker ta dan sv. cerkev obhaja praznik sv. device Katarine, ki je bila tudi z Jezusom zaročena. Ona bode vedno v zgled vsem, ki se bodo sčasoma zavezale, da se odpovedo možitvi in brezmadežno nebeško jagnje izvolijo za svojega ženina. Omenjeni dan je prejelo vseh dvanajst tovarišic v cerkvi sv. Afre presv. Rešnje telo. Potem se zberó v že omenjeni kapelici, kjer so se zavezale h skupnemu delovanju. Na kak način so to storile, nam zgodovina ni ohranila. Gotovo je, da so obljubile, vsa pravila natanko izpolnjevati. Zgo-govinar Done pa pravi, da se jim je tisti dan pridružilo še petnajst devic, ki so bile vže poprej v to odločene in odbrane. Potem takem je štela družba pervi dan svojega obstanka z usta-novnico vred 26 oseb. XIII. poglavje. Angelja, p e r v a prednica družbi. Red, po keterem naj žive device te družbe, je bil nekako tale : Angelja jih ni hotela z nobeno pravo obljubo zavezati. Vender je opominjala vse, naj z dovoljenjem svojega spovednika v kratkem store časno obljubo devištva. Tudi ni zahtevala, da bi skupaj živele ločene od sveta, marveč je hotela, da žive doma pri svojih v spodbudo in na korist svojemu bližnjemu. Njen namen je bil, da bi poleg molitve, spokornih del in pogostega — 137 — prejemanja sv. zakramentov opravljale vsa dela kerščanske ljubezni, ki služijo bližnjemu v zveličanje. Toraj so morale po svojem vodilu stiskane osobe svojega spola obiskovati in tolažiti ; revne in zapuščene z milostinjo podpirati; nevedne in zašle opominjati in resnice kerščanske vere učiti ; zanemarjene otroke vaditi dela, zlasti jih učiti raznih ročnih del. Njih dolžnost ja bila tudi, obiskovati po hišah in bolnišnicah bolnike in jim ponižno streči. Z eno besedo : v vsem naj posnemajo našega gospoda Jezusa Kristusa, ki je tukaj na zemlji bil služabnik vsem ter povsod, koder je hodil, skazoval bližnjemu dušne in telesne dobrote. Po zgledu Jezusa Kristusa, ki ni gledal na imenitnost oseb, je hotela tudi Angelja. da more vsaka devica, bodi si keterega koli stanu, stopiti v njeno družbo. Zato se je pogostokrat pri-godilo, da so bile ob enem gospe plemenitega rodu sè služabnicami in deklami vred sprejete v družbo. Mej njimi ni bilo nobenega razločka. Hotela je, da se niti po opravilih, niti po obleki ena od druge ne ločijo. Edino, na kar se je pri sprejemu gledalo, je bilo to, da je imela pravi poklic. Glede obleke je le zahtevala, naj se nosijo take barve in takega kroja, da ne bo na njej nič posvetnega in prevzetnega. Sprejem v družbo ni bil z nikakimi stroški združen ; zato so mogle tudi vboge deklice stopiti v družbo. Le skerbeti so potem morale, da se pošteno prežive z delom svojih rok. Če je pa ena ali druga zavoljo starosti ali bolezni onemogla, morale so druge, vsaka po svojem imetji ali pa z milostinjo, za njo skerbeti. Tudi so morale bolnim sestram druge, brez ozira na njih stan, v bolezni streči. Če je ketera vmerla, so jej morale stanu primeren pogreb oskerbeti in poleg tega neko število sv. maš, molitev in sv. obhajil za rajno darovati. Na ta način se je mogla tudi naj* vbožniša dekle sprejeti v družbo. Tiste, ki so imele še stariše ali druge oskerbnike, so se le ž njih dovoljenjem sprejemale. Pa tudi potem, ko so družbi pristopile, so morale ostati pod pokorščino tistih, ki so za nje skerbeli. Tudi jim vodilo ni nakladalo, da bi morale imeti določenega spovednika, kaker je pri redovnicah navada. Le priporočala jim je, naj si za spovednika zberó pobožnega, učenega in modrega mašnika, ki jih bo previdno napeljeval k pobožnemu življenju in pogostemu prejemanju sv. zakramentov. Zakaj takrat pogosto prejemanje sv. zakramentov ni bilo v navadi. Da se je ščasoma na bolje obernilo, priporno- — 138 — già sta mnogo sv. Kajetan iz Tijene in sv. Ignacij iz Lojole. Sv. Angelja je tudi dobro znala, da družba ne more terd-nili korenin pognati in vzderžati se brez vodstva in nadzorstva. Zato je po mestu živeče sestre razdelila po oddelkih. Vsaki oddelek je imel svojo varihinjo ali paznico. Za to častno opravilo je zbrala osebe, ki so se odlikovale sè svojo pobožnostjo in bile modre in previdne v svojem vedenji do družili. Te so imele dolžnost, da vsaj vsake štirinajst dni po hišah obiščejo njim izročene sestre. Razen tega so jih morale tudi ob določenem času k sebi poklicati, da jih poduče o namenu njih poklica in o sred-stih, keterih se moraja pridno posluževati, da bodo napredovale v popolnosti. Čez vse te pa je postavila še neko število vdov, ki so morale biti vže najmanj petdeset let stare, modre in previdne. Te so morale kaker dobre in ljubeznjive matere paziti na vedenje druzih in precej v začetku zatreti vsaki nered ali nemarnost. Zato je imela vsaka še svojo svetovavko, ki jej je morala povedati vse, kar je napačnega zapazila, in se ž njo posvetovati o tem, kar bi bilo graje vrednega. Tudi je Angelja naprosila nekaj veljavnih mož, ki so bili pobožni in modri, naj bodo varihi družbe. Dolžnost teh mož je bila, braniti in varovati device vsacega zasramovanja in napada lahkomišljenih in hudobnih ljudi. Vse to je Angelja precej od začetka vredila. Iz vsega se vidi, da je bila od Boga razsvetljena in da jo je vodil božji duh. Da bi se natanko spolnovanje vseh naredeb tudi ohranilo, spoznala je za potrebno, da spiše nekako vodile, ketero bodo imele vedno pred očmi in iz njega spoznavale svoje dolžnosti. Zato goreče moli in se ostro pokori, da bi jo Bog razsvetil za tako imenitno delo. Potem je šla k učenemu in jako spoštovanemu gospodu Gabrijelu Kocanu, da bi jej spisal vodilo, kaker mu ga bo narekovala. V svoji knjigi «Razlaganje poterdilnega pisma papeža Pavla III.,“ ki jo je pozneje dal na svitlo, piše o tem vodilu tako : „V tem vodilu ni nič mojega ; imam le to malo zaslugo, da sem njene besede in misli, koliker mogoče zvesto in natanko zapisal. Ona sama je od Boga razsvetljena sestavila vodilo. Iz ponižnosti pa ni pustila, da bi bil v uvodu imenoval njeno ime.“ Ravno ta ponižnost jo je tudi silila, da se je v tem posvetovala sè svojim spovednikom, raznimi mašniki in redovniki, dà, celo s pobožnimi in razumnimi ženami, preden je izročila — 139 — vodilo s poterjenje svojemu, škofu. Ta je bil takrat Frančišek Kornaro. On je izročil vodilo svojemu generaljnemu vikarju Lovrencu Muciju, da ga pretehta in pove svoje misli o njem. Ta je precej sprevidel, da iz vsega vodila veje božji duh; zato si ni upal niti pičice spremeniti. V obširnem pismu je potem škof dne 8. avgusta 1536. leta, poterdil vodilo. Da bi device tem bolj spodbudil k natančnemu spolnjevanju, je podelil za vsaki dan 40 dni odpustkov vsim, ki se bodo natanko ravnale po tem vodilu. Iz vsega serca se zahvali Angelja nebeškemu ženinu da se je tako srečno izešlo. Zdaj jej je bila perva skerb, da vodilo tudi dejanski izverši. Najprej je bilo treba izvoliti družbi predstojnico. Ko je bilo v ta namen vrejeno, kar je bilo treba, zbere dne 18. marcija 1537. 1. vse svoje hčere k volitvi prednice v že omenjeni kapelici. Iz zapisnika te volitve je razvidno, da se je zbralo devet in petdeset družabnic, sedemnajst jih ni moglo priti. Toraj je družba štela 76 udov. Najprej je bilo treba izvoliti prednico vsej družbi. Enoglasno izvolijo vse Angeljo. Ali ona jih jame prositi, naj si izvolijo drugo, kaker da nima potrebnih zmožnosti in daje za ta težavni posel vže prestara. Ali prošnje niso pomagale. Le to željo so jej spolnile, da jej niso pridele naslova „vstanovnice družbe“, kaker so vse želele. Temu je bila Angelja vedno nasprotna ter je rekla, da je Bog sam začetnik „družbe svojih izvoljenih ne-vest“. Po izvolitvi prednice so si izvolile še predstojnice in pa vdove. Teh so pervikrat izvolile le štiri. Ker je pa število družabnic od dne do dne rastlo, je bila Angelja kmalu prisiljena njih število pomnožiti, tako da jih je bilo osem. Tem je bila izročena skerb in nadzorstvo nad devicami, ki so živele po mestu raztresene. Mej vsemi je Angelja odlikovala grofinjo Lodro-ne, Lukrecijo z imenom. To jej je bila tudi tako rekoč desna roka. V svoji zadnji bolezni jo je imenovala tudi za svojo namestnico. Po Angeljini smerti si jo je zvolila družba za prednico. Tudi za duhovno vodstvo svojih hčera je Angelja skerbela. Zato si je zbrala dva pobožna mašnika, ketera je spoštovalo vse mesto, kanonika Pavla Kremonskega in Krizanta. Pod vodstvom teh duhovnih vodnikov se je družba kaj lepo razcvetala. Jako je svetnico podpirala tudi Jeronima Buški. Zgodovinar p. Benjamin Čuki, iz reda sv. Avguština, jo v svoji knjigi „sveta Bre-šija“ imenuje zveličano. Posebno hvali njeno nedolžnost, pobož- — 140 — nost iu gorečnost za zveličanje svojega bližnjega. Sè svojini zgledom in opominjevanjem je več zgubljenih ovčic zopet pripeljala na pravo pot, druge pa vodila po poti popolnosti. Vmerla je v glasu svetosti pet let po sv. Angelji, da se na onem svetu zopet združi sè svojo materjo in v sv. nebesih pomnoži trumo izvoljenih devic. Kako se incj svetom keršeansko živi. VI. SVETO RESNO TELO. 1. Prejemati večkrat sveto Resno telo, to je eden najbolj izdatnih pripomočkov, da se napredova v popolnosti. Sveti Frančišek Šaleški pravi : „Č e te prašajo o t r o c i t e g a s v e-ta, čemu da hodiš tako pogostoma k svetemu obhajilu, odgovori jim: zato da bi se naučil, kako je treba ljubiti, da bi se očistil svojih slabosti, da bi se znebil svoje siroščine, da bi se tolažil v t e r p 1 j e n j u, da bi se krepčal v slab in i“. Tisti, ki tu malo delajo, naj to store, ker imajo čas; tisti, ki delajo mnogo, naj to store, ker jim je treba'moči; kedor mnogo dela in ima vedno opraviti, njemu je treba močneje hrane in po večkrat. (1) 2. Priprava za sveto obhajilo je dvojna ; ena je daljna in tako rekoč privajena, druga bližnja. 1’erva obstoji v tem, da si človek prizadeva za čisto serce, da sovraži vsaki greli in da ima vedno živo željo, prejeti to nebeško jed. 3. Bližnjo pripravo je razložil sveti Frančišek Salezij na kratko takole: „K svetemu obhajilu naj se prinese serce ljubezni žareče-1. Naj se toraj pozabi na vse stvari in misli le na stvarnika, ki se ga prejme. (2) 4. Razen tega se moramo popolnoma prepustiti, pravi ravno ta svetnik, božji previdnosti, ne le glede časnih blagrov, temu č posebno glede večnih, s tem da izročimo dobrotljivosti božji vsa svoja nagnjenja, želje in zahteve ter da jih njemu predam o“. Potem moremo biti zagotovljeni, da bo Gospod deržal svojo obljubo in spopolnjeval našo nizkost, dokler se ne zedini ž njegovo slavo. — 141 — 5. Eno samo sveto obhajilo je zadosti, da nas posveti. €e pa venderle ne dosežemo milosti posvečenja, pride to odtod, ker najde Jezus Kristus naša serca napolnjena sè zemeljskimi željami in nečimerno ljubeznijo, ali on jih hoče najti prazna, da bi vladal v njih. Moraš se toraj pred svetim obhajilom in po svetem obhajilu vsega Bogu prepustiti in iskati samo njegovo ljubezen, njegovo voljo, edino le to in iz celega serca. 6. Dan pred svetim obhajilom obujaj pogostoma take zdih-ljeje, v keterih so svete in goreče želje in popolnoma zaupanje, zveličati se. Na dan svetega obhajila bodi v tvojih vdihljejik hvaležnost in mir v Bogu. Vse to pa naj bo neprisiljeno, krotko, mirno in ljubeznivo. (3) 7. Pogovarjamo se. pa z Bogom, ako ga premišljujemo v duhu. Če tedaj tudi opustiš zdihljeje, se vender ne begaj že zavoljo tega. Upaj, da ti bo Bog dal drugikrat milost, da jih nadomestiš in ostani miren. 8. Če se prepustiš pri svetem obhajilu božji volji, boš prenašal suhoto serčno in popolnoma miren, ne da, bi ji hotel pozi-vedeti vzroke. Vdana duša sprejme vse kot od Boga poslano; tolažila ji ne prizadevajo preneizmernega veselja, suhota ne prevelike neprijetnosti. (Preberi tu še enkrat, kar je povedano o molitvi str. 77. in dalje.) (4) Dostavki. (1) Najpotrebniša priprava je čistost serca. Saj veš, da je Sin božji noge vrnil učencem, preden so šli k zadnji večerji. Vse mora biti očiščeno, ne le roke, temuč tudi noge in Jezus Kristus mora biti tisti, ki nas čisti. Tistega, ki je prišel na ženitnino, pa ni imel svatovskega oblačila, niso samo spodili od mize, tudi vklenili so ga in v ogenj vergli, da naj tam večno terpi in brez koristi solze toči. In vender je bil tudi on povabljen v gosti in so ga morebiti prisilili, da naj gre tja. (2) Ta skrivnost ljubezni se vpira zemeljskim čutom in napuhu človeškega razuma. Sveto pismo je pa ravno tako natančno glede včlovečenja, kaker glede pričujočnosti Jezusa Kristusa v zakramentu presvetega Rešnega Telesa. Pri darovih dobrotljivega Boga je vse bistveno. Meso, ki ga je njegov Sin v resnici nase vzel za vse ljudi, to vrača vsakemu posamezne- — 142 — mu v ravno tisti bistvenosti v najsvetejšem zakramentu. Sleherni, ki ljubi in v resnici čuti, kako smo zopet ljubljeni, (in le s takimi govorim) ne more druzega, kaker molčati in moliti. Preprosta ljubezen tu vse po čerki veruje. To pravo telo je prava jed; ta kri prava pijača. Kako sladko je, verovati v pričujočnost Jezusa Kristusa t Kako genljivo ! Kako ljubi, kako prevzemlje in kako zelo je to-raj primerna našim potrebam ta pričujočnost in vredna njega, ki nas tako zelo ljubi ! Molči, radovedno in prevzetno modrijan-stvo, modrost, ketere nespametnost je očitna, siromaška ker-parija posvetne vednosti ! Odstopita meso in kri, ki mi ne razodeneta nobene skrivnosti ! Srečni tisti, ki ne vidijo in vender verujejo. Meseni človek, človek brez vere, odgovori mi, nad čem dvojiš ! Ali dvojiš nad dobrotljivostjo, ali nad močjo Jezusa Kristusa, kima ravnost pravi da bi pokazal svojo milost: Jo je moje m e s o !“ Ali meniš, da nam beseda, ki je meso postala, ne da bi bila zgubila svojo božjo bistvenost, ne more dati še zdaj ravno tisto meso, ne da bi količkaj zgubila na svoji vrednosti, in naj skuša, kaker koli hoče, to zakriti brezbožnost ali slučajnost ? Tvoja terma le dokazuje, da ne poznaš ne veličastva Jezusa Kristusa in ne njegove preobilne ljubezni. (3) Posvetno veselje se ne da združiti z ljubeznijo do Boga, in zavoljo tega jih toliko, ki hodijo k svetemu obhajilu, ne najde pravega veselja. Drugod iščejo svojega zadovoljstva. Radi imajo, da jim ljudje skazujejo čast, ljubijo duhovite zabave, prijetno branje, nemir in raztresenost serca. Derže se radi le una-njosti in zavzeti so za stvari, ki se visoko cenijo na tem svetu. Strasti so jim žive in delavne. Z lahkomišljenostjo, ki jo sveti Avguštin imenuje [duhovno prešuštvo, iščejo tolažbe, ki jo je najti edino le v Bogu. S takim dušnim stanom, ki je čisto nasproten duhu svetega evangelija, ne smejo upati, da bojo šli v veselje svojega Gospoda. Ker jim on ne zadostuje, zato jih palla od sebe, zato čutijo le očitanje, in suhota, za radi ketere se pritožujejo, je pravična kazen suše v njih lastnem sercu. (4) Ta sveti zakrament tako tesno združi človeka, ki jè dobro pripravljen, z Jezusom Kristusom, da sta oba le ena celota. Ta hrana stori, da Jezus Kristus v nas živi, govori, dela, terpi in vse čednosti izveišuje. Stori tudi, da vsaki dan napredujemo v božjem in z Jezusom Kristusom v Bogu skritem življenju. Ponižuje nam razum, križa naše meso, kroti naše divje — 143 — strasti, daje nam moč zoper skušnjave in navdihuje nam zbranost in pobožnost. Vzderžuje nas v edinosti z Bogom s popolnoma notranjim življenjem in odteguje nas od kratke in kerlike posvetnosti, v nas pa vnema željo po kraljestvu božjem. Preši-nja nas z večnim studom nad vsakim smertnim grehom in napravlja, da imamo otročji strah tudi pred najmanjšim odpustljivim grehom. Vzderžuje nas v terpljenju in skušnjavah in nas podpira na romanju na sveto goro božjo. Da se storimo vedno bolj vredne svetega obhajila, se moramo sčasoma navaditi, da bomo znali same sebe premagati, čednost izverševati, k Bogu se zatekati s kratkimi, preprostimi, toda iz serca izvirajočimi molitvami. Okus nad tem, na kar smo toliko navezani, se bo zgubil, da še ne bomo vedeli, kedaj. Milost božja se bo polastila našega serca, hrepeneli bomo za Jezusom Kristusom, ki naj nam bo hrana za večnost. Koliker bolj bomo vživali od tega nebeškega kruha, toliko bolj nam bo rastla vera. Nič se ne bomo tako bali, kaker da ne bi sami sebe s kakšnim grehom zavernili od mize Gospodove Pobožnost naša, ne le da nam ne bo nadležna in zoperna, še izvir nam bo tolažbe in po-iajšanje terpljenja. Storimo se tedaj vredne, da se bomo smeli večkrat bližati svetemu zakramentu, ker brez njega bomo vedno mlačno živeli, brez sadu za svoje zveličanje. Brez njega veslamo proti reki in ne pridemo naprej. Če se pa hranimo z mesom Jezusovim in njegovo besedo, bomo enaki ladji, ki jo veter žene z razpetimi jadri. Srečni tisti, ki so v takem stanu ali si kaj takega prav in serca žele ! Zakrament presvetega Rešnega Telesa je zakrament ljubezni. Kako zelo nas je ljubil Jezus Kristus, da se nam je dal v vsagdanjo hrano. Vsaki dan nam hoče hraniti dušo, ravno tako, kaker nam zemeljski kruh hrani telo. Zemeljski kruh vstavlja le smert in brani, da nam ne razpade telo ; Jezus Kristus pa, kruh naše duše, je vodi in pripelje v večno življenje. To je tisti iz nebes dodeljeni kruh, ki daje življenje svetu. Sam svoj sovražnik bi bil in bi sam sebi hotel smert, kedor ne bi imel lakote po tem kruhu. Zato se bližaj rad Gospodovi mizi. Zveličar je tu in te pričakuje s preobilnimi milostmi. On je Jagnje, ki se je darovalo za grehe sveta in ki hoče biti živež pri tej nebeški gostiji Prihajajte otroci božji, sitite se s tem božjim mesom in s to božjo kervjo, ki odjemlje grehe sveta ! Žarke svoje slave zakriva, da se vam ne bi bleščalo v vaših slabih očeh in da vam zbuja veče — 144 — zaupanje. Verujte, ljubite, upajte ! Sprejmite v serce goreče ljubljenega in dajte mu, da bo vedno vladal v njem. Pri vsakem drugem zakramentu se vdeležimo tiste milosti, ki je pridružena njegovi vstanovitvi, v tem zakramentu pa prejmemo Jezusa Kristusa samega, vir vseli milosti, začetek in konec naše vere. VIL POSVEČEVANJE PRAZNIKOV. 1. Vsaki dan je treba Gospoda moliti in častiti; a zbral si je neketere, ob keterih zahteva posebno češčenje, in to so prazniki. 2. Treba jih je posvečevati s posebnimi djanji pobožnosti, iti k sveti maši, prejemati svete zakramente, moliti, poslušati besedo božjo in brati spodbudne bukve. 3. Odtod pa ne sledi, da je treba s prenapeto pobožnostjo vtruditi si telo in duha. Vsaka prenapetost, tudi v svetih stvareh, je graje vredna. Tudi tu velja, kar je bilo iz početka rečeno o molitvi. 4. Smemo se zanesti, da se tudi tako še praznik posvečuje, ako pošteno koga obiščemo, ako se po potrebi malo sprehodimo, spodobno razveseljujemo, ker se vse to more in mora na Boga oberniti in če se tudi oberne. Ravno taka je z drugimi djanji, ki jih življenje seboj prinese in zato ne nasprotuje posvečevanju praznikov vživanje hrane, spanje in počitek, pa tudi ne skerbi za dušo. 5. Kar sem zdaj povedal, bodi rečeno v tolažbo tistim, ki se pri posvečevanju praznikov nespametno vznemirjajo in se derže bolj farizejskega praznoverja stare judovske sobote, kaker pa svete prostosti duha, ki nam jo je dal Jezus Kristus po svojem svetem evangeliju. Obojega se je treba varovati, preobilne raztresenosti pa tudi preobilne molitve. 6. Če te tak dovoljen vzrok zaderžuje, da ne moreš iti h kerščanskemu nauku, pa doma beri o praznikih iz katekizma, da ne pozabiš naukov svete vere. 7. Če ni drugače, da moraš iti na pot ali opraviti kak posel ravno na praznik, ki ga ne opravljaš prostovoljno, temuč iz potrebe, ne delaj si zavoljo tega skerbi, ker ti ni bilo mogoče, da bi bil opravil svoje navadne pobožnosti. Nadomesti jih s kratkimi zdihljeji, o keterih smo že povedali, da nadomestijo vse druge molitve. — 145 — 8. Zapomni si slednjič, da osebe, keterim je dolžnost, doma varovati, na male otroke paziti ali bolnikom streči, morejo tudi posvečevati praznik, če so tudi pri eni sami sveti maši, ker vsa tista opravila veleva pravičnost in kerščanska ljubezen.*) V takih okoličnostih je delo sveto opravilo in ravno tako dobro, kaker dolga molitev. (Dalje prihodnjič.) Nc terjaj, da te Bog precej vsliši. Človeku je vže prirojeno, da pri vsi in vsakoverstni tolažbi v terpljenji, vender hrepeni po rešenji od svojih križev. Vsak dober prigovor mu de dobro, ali vender ne more vgasniti želje, prav velike želje, iznebiti se nadlog. Kliče, vpije k Bogu, naj ga reši, in prav ima ; saj je tudi Kristus sam tako delal v ve-licih britkostih. Kaj se pa zgodi? Vsi zdihljeji, vse prošnje in molitve ne pomagajo, in glej, žalostna duša pade v še večo otožnost, misleč da njene molitve niso nič vredne, in, kar je še bolj žalostno, da jih Bog nigdar ne bo vslišal. Žalostnega serca se prime nepopisljiv nemir, strah in otožnost. V tacem stanju opusti duša molitev, ker je prepričana, da nič ne velja. V tej nepopisljivi žalosti ne govori drugega ko besede Kristusove : „Oče, ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih“ ; ali naj po-glavitniše besede, ketere bi morale slediti, namreč: „A.li ne moja volja, temuč tvoja naj se zgodi“, te se boji izreči. Sv. vera nas uči, da Bog svoje služabnike tako vodi, da služi Njemu v večo čast in slavo, njim pa v pravo srečo. Na kak način se pa to mora zgoditi, to ve Bog dobro, in On edino ima pravico določiti po keteri in kaki poti se to doseže. Naša dolžnost je, da se moramo božji naredbi podvreči. *) Tu je imel pisatelj očitno le take kraje pred očmi, kjer je vsako nedeljo po več mas, in take okoliščine, kjer je pri hiši zadosti ljudi, tako-da morejo vsi k maši eni prej eni pozneje. Kjer imajo pa samo eno mašo, ali pa kjer ni toliko ljudi pri hiši, da bi se mogli nadomeščati, tam ostane, ke-dor bolniku streže ali otroke varuje, po pravici doma brez maše, in bi bilo tudi greh k maši iti pa težko bolnega človeka brez postrežba ali majbine otroke same doma v nevarnosti pustiti. Natorna postava je božja postava in gre pred vsako človeško, tudi cerkveno. — 146 — Ako toraj lioče Bog, da ti žalostna duša hodiš po poti velikih skušenj, terpljenja, zopernosti, ima popolnoma prav. Kar ti on odloči, je pa tudi za te prav. Podverzi se njegovi presveti naredbi, in gotovo boš prišla v nebesa po svoji ternjevi poti. Smeš pa prositi Boga, da ti polajša to terpljenje ? Da, ker je tudi Kristus to stoiil. Ali varuj se obupnosti, ako te Bog precej ne vsliši. Prosi ga sè stanovitno in v voljo božjo vdano molitvijo. Vdanost v njegovo presveto voljo naj bo perva in poglavitna čednost, ketero prosiš od Boga. Reci mu v duhu ponižnosti : BJaz sem prepričana, o moj Bog, da ne zaslužim tvojih milosti, celò čudim se, kako je mogoče, da mene velike greš-nice ne veržeš spred svojega obličja. Glej, duša moja je žalostna do smerti, ali tvoja volja naj se zgodi !“ Ako boš tako molila, o poterta duša, se te bo Bog gotovo vsmilil in te rešil tvojih brit-kosti. Ti misliš, da Bog ne posluša tvoje molitve, ker te pušča v velicih skušnjavah in britkostih, ali goljufaš se jako. V voljo božjo vdano, zaupljivo in stanovitno molitev Bog zmirom vsliši. Res je, da ti Bog morebiti ne da prav tisto, za kar ga prosiš. Ali veš pa zakaj ? Ker vè dobro, da je tebi bolj koristno to, kar ti je on odločil, kaker to, kar si ti želiš. In še več. Morda bi ti celò škodilo, ako bi ti dal to, kar ga prosiš. Namestil tega ti bo pa Bog dal druge milosti, kaker milosti, s keterimi se boš vadila v največih čednostih kerščan-.skih, ketere so : zatajevanje samega sebe, vdanost v voljo božjo, duh pokore. Dal ti bo milost premagati tvoje sovražnike ; ali ta milost bo tako tebi pomagala proti napuhu, da boš zmirom v svojih vojskah in zmagah spoznala svojo ničvrednost in slabost. Čudila se boš dostikrat zmagam nad svetom, peklom in samo sebo, ker od ene strani poznaš svojo nepopisljivo slabost, od druge pa veliko moč svojih sovražnikov, in vender, z milostjo božjo si jih premagala. Pomisli nekoliko na sv. Pavla. Oh kako in kolikokrat je prosil on Boga, naj ga reši gerdih skušnjav ! Ali Bog ga ni hotel vslišati. In zakaj ne ? Ker bi bila tako v nevarnosti Pavlova ponižnost. Kaj pa, morda je Bog zavergel molitve velicega aposteljua ? Ne, ne, temuč rekel mu je : Moja milost ti je zadostna! 2. Kor. 12, 9. Tvojega terpljenja ti nočem vzeti, ker bi ti to služilo v pogubo, ali dal ti bom velike milosti, s keterimi boš vse svoje dušne sovražnike premagal. — 147 — Žalostna duša, misliš li, da je malo Pavlov na svetu ? Oh da hi ti vedila koliko jih je ! Kaj pa še, ako bi poznala njih britkosti ! Zopernosti, noternje zapuščenje, grozne, nepretergane skušnjave so njih vsakdanja jed in pijača. Njih mcditve se jim zdijo brezvspešne, ali dostikrat očitno spoznajo, da jim Bog da pa druge še veče milosti, keterih ga ne prosijo. Iz tega sledi, da vse vdane v voljo božjo stokrat na dan rečejo z jezikom ali sè sercem : „Bog vže ve kaj dela“ ! P. H. E. Papežev blagoslov. 1. Kaker se tako imenovana vesoljna odveza, tako se tudi papežev ali apostoljski blagoslov (papežev žegen) prišteva cerkvenim blagoslovilom ali blažilom. Toraj velja tudi o njem sploh to, kar je bilo povedano o „vesoljni odvezi“ na strani 59., v 2. zvezku letošnjega „Cvetja.“ To blažilo je pravi apostoljski blagoslov, s keterim je združen tudi popolnoma odpustek. Sam namestnik Kristusov na zemlji, najvišji pastir svete cerkve, rimski papež, v keterem je naj višja blagoslovila oblast, kliče pri podeljevanju tega blagoslova božjo pomoč slovesno iz nebes. Ravno to se tudi godi, ako ga keteri drugi duhovnik.v papeževem imenu podeljuje. Odveza od cerkvenih kazni in cenzur ni s tem blagoslovom v nikakeršni zvezi. 2. Dokler niso roparsko vzeli Rima svetemu očetu, so papeži navadno ta blagoslov dajali mestu in celemu katoliškemu svetu ob velikih praznikih, po raznih rimskih cerkvah, in sicer : veliki četertek in velikonočno nedeljo večidel pri svetem Petru ; na Kristusov nebohod v Lateranu, in na Vnebovzetje Marijino (velika gospa, veliki šmarijin) pri sveti Mariji Veliki. Odkar so pa Pijemontezi priderli v Rim, ga ne morejo več deliti na navadni način po imenovanih cerkvah. 3. Da bi se ga mogel vdeležiti r,udi zdaj še sleherni katoliški kristijan, dovoljujejo sveti oče vsem patrijarhom, primasom, nadškofom in škofom na njih prošnjo, da morejo dva praznika na leto, in sicer na velikonočno nedeljo in še en drugi velik praznik, ki si ga sami izvolijo, vselej po slovesni veliki maši — 148 — zbranemu ljudstvu v imenu papeževem slovesno podeliti ta blagoslov s popolnoma odpustkom. Odpustek dobi sleherni katoliški kristijan, kedorkoli vredno opravi spoved in sveto obhajilo prejme ter je pričujoč v cerkvi, keder škof podeljujejo ta blagoslov, in tam nekoliko moli za svetega očeta, za blagoslovečega škofa in za sveto katoliško cerkev. Kjer je hiša blizu cerkve, se ga je celo z okna mogoče vdeležiti, ako kedo ne more priti v cerkev. Sveto obhajilo za papežev blagoslov na velikonočno nedeljo more zadostiti ob enem tudi za velikonočno sveto obhajilo ; treba je pa imeti obojni namen. Keder je sveto leto, takrat se ne daje papežev blagoslov. 4. Včasi dobe od papeža tudi navadni svetovni ali redovni mašniki oblast, da smejo podeljevati papežev blagoslov s popolnoma odpustkom celi župniji ali mestu, p. k sklepu misijona, duhovnih vaj, postnih ali adventnih pridig, če so podobne misijonskim, vender le z dovoljenjem viših cerkvenih prednikov in ne sè samo roko, temuč z raspelom. Ravno tako so dobili tudi neketeri verski redovi oblast, da smejo podeljevati papežev blagoslov. Pri tem se morajo do-tični redovni predniki deržati oblike ali obrazca, predpisanega od papeža Benedikta XIV. in vsled papeževega pisma Leona XIII. od 7. julija 1882 ga smejo dati le dvakrat v letu in nig-dar ne ravno tisti dan in na ravno tistem kraju (ali mestu), keder in kjer ga dajo škof. Papež Klemen XIII. so tudi določili,1 2) da naj redovniki tega blagoslova ne oznanijo prej in da naj še posebej dobe zanj pismeno privoljenje od škofa dotične škofije. ■Sveti zbor za odpustke pa še zahteva, da smejo redovniki papežev blagoslov dajati le v svojih redovnih cerkvah, ne pa tudi pri redovnicah, če tudi bi bile pod vodstvom istega reda ali škofa; tudi ne v cerkvah, kjer ima ta red svojo bratovščino.*) Keder se v podelivnem pismu ne zahteva na ravnost sveto obhajilo, zadostuje stan milosti božje brez svetega obhajila. 5. Konstitucija ali vstanovno pismo papeža Benedikta XIV.3) veleva glede podelitve apostoljskega blagoslova mej ostalim, da naj se nevedno ljudstvo prej pouči o tem odpustku. Pove naj se mu na kratko, kaj vse je treba storiti, da se v resnici prejme ‘)Bula Členi. XIII. „Decet Romanos Pontifices,“ 30 ang. 1763. 2) Congreg. Indulg. 4. febr. 1754. 3) Constit. Exemplis, 19. mart. 1748 Bull. t. XII. p 226. seqq. — 149 — odpustek ; kje, keteri dan in uro se bo dajal ; kedaj, kje in koliko se ima moliti. Pred podelitvijo se ima zbranemu ljudstvu glasno prebrati pooblastivno pismo, najbolje tudi v deželnem jeziku.i) Na to se opomnijo verni, da naj se skesajo zaradi svojih grehov. Mašnik v štoli in koretlju moli predpisano molitev ter na listni ali episteljski strani z roko da blagoslov, glasno govoreč : „Benedicat vos . . .“ To velja za takrat, keder slovesno dajo škof ali mašnik, nalašč pooblaščen po apostoljskem pismu, papežev blagoslov kerščanskemu ljudstvu. Toliko o papeževem blagoslovu sploh. 6. Po „kazalu odpustkov in pravic“ se sme v papeževem imenu tudi udom tretjega reda svetega Frančiška še posebej dvakrat v letu dati papežev blagoslov. Ta blagoslov se ne sme zamenjati s tisto „ vesoljno odvezo,“ ki se jim daje devetkrat v letu. O njem naj se zapomni tole. a) Da prejmo tretjeredniki odpustek, ki je združen s papeževim blagoslovom, je potrebna spoved, ki se pa sme opraviti že en dan prej in k čemer zadostuje tudi navadna vsakotedenska spoved. Zahteva se tudi sveto obhajilo, ki se pa vsled dekreta Pija IX. od 6. oktobra 1870 sme prejeti tudi že en dan poprej. Glede prejeme svetega obhajila je dosti jasno povedano v »kazalu odpustkov" : „Vsi tretjeredniki obojega spola, ki po kerščanskem obredu izpovedo svoje grehe ter sveto obhajilo sprejmejo, imajo pravico popolni odpustek zadobiti ob tu naštetih dneh in priložnostih..........8. dvakrat v letu, ko dobijo papežev blagoslov . . Tudi tretjeredniki morajo pričujoči biti pri podelitvi blagoslova in morajo slednjič po namenu papeževem moliti za potrebe kerščanstva. Mej svetim letom tudi tretjeredniki ne morejo dobiti popolnoma odpustka papeževega blagoslova. (22. dec. 1824. Decr. aut.' n. 255.) b) Kedo da ima pravico, dajati papežev blagoslov, to jasno pripoveduje poterjeni redovni obrednik z besedami : „Ta blagoslov • . . se sme dajati (redovni) skupščini zbrani, in sicer ga ima ‘) Večidel zadostuje, če se reče: vsled pooblastila, podeljenega »ii od svetega sedeža, bote prejeli i. t. d. Dovolj je, če ljudstvo ve 'la je mašnik pooblaščen od svetega sedeža. — P. I. Schneider. Die Abl&sse. 1881. str. 632. — 150 —