Leto XVII., St. 13.
PoBtfilna platana « gotovini
V Ljubljani, 10. julija 1930.
V organizaciji Jo moC, kolikor moli — toliko pravico.
Uredništvo in oprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion štev. 3478.
V izobrazbi je mož!
Zakaj morajo delavci čitati knjige?
Za samoizobrazbo je iznajdba tiska epohalnega pomena. Tiskajo nam danes knjige in časopisje. Knjige so trajnejše vrednosti, dočim ima časopisje večinoma le trenutno vrednost.
Tisk je najvažnejši kulturni po-inoček. Zlasti za delavstvo je tisk velikega pomena. Marsikateri delavec, ki je zaradi socijalnih razmer moral prijeti že v rani mladosti za dlelo, želi in ima pravico, da porabi vse po-močke za samoizobrazbo. Tudi delavec, enakopravni državljan, ima popolno neomejeno pravico, da se pouči o vprašanjih, ki ga zanimajo. Nekateri žele poznati naravoslovje, drugi zgodovino, zopet drugi verske probleme, tretji socijologijo, četrti politična gibanja, peti bistvo in življenje človeka, šesti modroslovno vedo ter nje teorije in teze. Vse to in še mnogo drugih vprašanj je, ki delavca zanimajo. To so sadovi kulture in sadovi razvoja, do katerih je opravičen vsak človek. Hrepenenje po kulturi, samoizobrazbi, v kateri koli vedi ali panogi je naraven pojav in pravica človeškega rodu, ki more le kot celota in če svobodno misli, napredovati.
Zadostuje naj samo en zgled, da-si bi jih lahko našteli celo kopo.
Galileo-Galilei je trdil, da se suče zemlja okoli solnca. Danes ni nobenega dvoma več. da je imel Galilei prav. Vendar so ga takrat obsodili po nekih cerkvenih' paragrafih ravno tako kakor razne čarovnice.
»Eppur si move!« je zaklical pred obsodbo. In vendar se suče! Tako je rekel, pa so ga obsodili v pregnanstvo, ker je trdil resnico.
Ta dogodek sam nam že dokazuje, kako se je nekdaj zatiralo duha, resnico in s tem oviralo napredek. Cerkveni sodniki so sc motili; namesto, da bi pospešili, da se stvar razčisti, da se dožene in nje same in javnost prepriča, kaj je resnica in kaj ni, so zaključili gotovo važno vprašanje s tem, da so moža, ki je vprašanje izprožil — obsodili. Obsodili so pametnega človeka zato, da so v nevednosti zatrli resnico.
Kultura je splošna last človeštva. Zato nima nihče pravice, niti posamezne sofistične ali verske sekte — spominjamo samo na papežev ind'eks knjig — zatirati samoizobrazbo človeštva, temmanj delavstva, ki se želi v svoji idealni ljubezni do znanja in spoznanja sveta samoizobraževati.
Možnosti, da se človeštvo izobražuje, da s svojimi študijami izpopolnjuje ali si olajša kruh in koristi splošnosti, je tako moralno močan zakon, kakor noben drugi.
Današnja šolska in družabna izobrazba ne more vsega dati človeku; koliko ljudi je namreč nesrečnih vse življenje zaradi raznih zmot in prevar, ki bi sc jim lahko ognili, če bi se jiih dalo priliko. d'a se pouče o tem, kako jim je ravnati v tem' ali onem položaju, v teh ali onih okol-ščinah. Temeljita samoizobrazba ne more nikdar škodovati, pač pa dvigati ponos in koristnost človeka.
Zato se nam1 zdi srednjeveška inkvizicija nerazumljiva in nezmiselna, še posebej nezmiselna, ker je bila z njo združena duhovna inkvizicija, po kateri še danes hrepene nekateri klerikalni krogi, združeni v katoliški akciji, tudi pri nas. To v splošnem. Vzgoja v navadnem, zmislu je sicer nekaj drugega, toda tudi vzgojitelji morajo biti brez klikarskih Predsodkov.
Samo s strokovnimi organizacijami
/,
BUGAJNfc
1
se Izvojujejo ugodni delavni pogofl in znosne
mezde.
Zato, delavci, ustvarjajte motan Ml, moine strokovne organizacije.
Ne pokabite, organizirani sodrugi In sodruiicel Julij je, a oktobra Izidejo knjige Cankarjeve druibe. Kdor Se ni ilan, naj ne odlaša.
In da se delavstvo pravilno izobrazi, da spozna samega sebe, se je ustanovila Cankarjeva družba. Resnično izobrazbo daje delavstvu. Zato se je je delavstvo tudi tako krepko oprijelo. Proletarska misel ni nekaj izmišljenega, nekaj nareje-
nega. Proletarska misel je zgodovinski pojav, je doba, ki nastaja.
Delavstvo pa, kot lokomotiva zgodovine, potrebuje proletarske izobrazbe.
Zato živela Cankarjeva družba!
Za svobodne organizacije!
O sodelovanju z delodajalskimi organizacijami.
Predlagalci novega zakona o obrtih so šli predaleč, ko so hoteli urejevati tudi one zadeve, ki so daleč od delavnice, kakor je na primer organiziranje pridobitnih slojev ali sodelovanje delavcev in delodajalcev.
Hvalevreden je namen predla-galcev, da naj imajo delavci vpliv na reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo njih samih ali vajencev. Toda načina, kako je urejeno to sodelovanje, mi ne moremo odobravati. Zamišljeno je sodelovanje na popolnoma desorganiziran način. Pomočniki kake zveze naj se shajajo enkrat na leto k skupnemu zborovanju. To zborovanje izvoli pomočniški odbor za cel srez, ki postane s tem predstavnik vseh delavcev in nameščencev in njih zastopnik na zunaj. Srez je velika enota. Kdo in na čigave stroške naj vse delavce skliče v en kraj? Ali se ne bodo v taki desor-ganizaciji pretvorili ti odbori v navadne mašine delodajalcev?
Sodelovanje se zamišlja v novem zakonu takole:	Kadar	ima	deloda-
jalski odbor obveznega združenja (zadruge) svojo sejo, tedaj sme poslati delavski odbor na to sejo samo enega svojega predstavnika. In kadar ima delodajalska zadruga svoje zborovanje za delodajalce celega sreza, tedaj sme na to zborovanje
delodajalcev priti nekaj oseb srez-kega delavskega odbora. Ali se more imenovati to v resnici sodelovanje? Kakšen pomen ima to za delavce, če se sme eden njih zastopnikov prijaviti pred zbrano množico delodajalcev, ki potem, ko je »zaslišala« delavce, sklene kar hoče. Takega sodelovanja mi ne moremo odobravati. Mi zahtevamo sodelovanje ob popolni enakopravnosti. In ta se more doseči le, če se popolnoma opusti vsakršna misel o ustvarjanju obveznih organizacij, ter pusti polna svoboda vsem pridobitnim slojem, da ustvarjajo svoje organizacije. Svobodno sodelovanje med svobodno ustvarjenimi organizacijami delavcev in delodajalcev, to je edino pravilna rešitev tega važnega vprašanja in na tak način je to vprašanje tudi rešeno po vseh naprednih državah. Povsem zadostuje ena vrsta obveznih organizacij, delodajalske in delavske zbornice z določenimi nalogami. Vse ostale organizacije pa morajo biti svobodne.
Dr. Živko Topalovič.
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Nace Mihevc:
Poiščimo pravi cilj.
Letos, meseca junija sc je vršila svetovna konferenca pogonskih sil. Na konferenco je prihitelo nad 3000 inženerjev, med njimi mnogo izumit el jev, odločnih strokovnjakov svetovnega slovesa iiz 50 držav. Na konferenci je bila cela vrsta znanstvenih predavanj: Kako ibi ibilo mogoče v človeški prid najbolje izrabiti parno, vodno im električno' energijo.
Nemčija lima muzej, ki je edini na svetu. V Mumchenu' se nahaja namreč »Muze) mojstrskih del tehnike in naravoslovja«. Henry Ford1 ibi tudi v Ameriki rad kaj sličnega ustanovil, im to z neprecenljivimi stroški, V tem muzeju se nahaja v ozadju velika slika, ki predstavlja solnice kot dobrotnika, ki daje zemeljskim silam življenje, pravi dobrotnik vseh tehniških in industrijskih sil.
V	.resnici nam' tudi daje solnce domala vso pogonsko emeržiijo. Ob tem simbolu se je vršila svetovna konferenca in nad 3000 inženerjev je bilo »branih, ki študirajo to, kaj vse nam še utegne nuditi, kaj še lahko1 človeštvu dobrega 'da in kaj je še dalo solnce. Najstarejšo moč, silo, je dal človek in živali; tudi še danes se upošteva človeška moč in se jo izrablja v tehniki in industriji.
Prve naravne sile tisoč in tisočletja so bile voda in veter, voda in veter sta gnala mlinsko kolesje ter koristila človeštvu. In zopet je minulo tisočletje, preden je človek jel postavljati vodno kolo pod vodne padce, da se je pod njim hitreje obračalo. Šele v osemnajstem stoletju so za takrat znameniti imžeraerji Newcomen, James Watt in Stephenson spoznali, da se da voda izpremenitd v javno silo in s tem obrat ločiti od vodnega toka.
Parni stroj je jel porabljati podzemeljske zaloge solnca, to je, premog. S tem je nastala prava revolucija v svetovni zgodovini, ki se venomer vrši v tehniški izpopolnitvi. Obenem pa je bilo s tem tudi dokazano, da je solnce, ki 'daje zemlji moč, energijo in življenje, dokument, ida je naša zemlja otrok solnca. Če pa pomislimo na podzemeljske shrambe solnca, premoga, olja in na moč, ki jo vsebuje na eni in na drugi strani napredek tehnike, tedaj vidimo, kako majhni smo. Energija premoga je ob vsej najnovejši tehniki izrabljena šele za 25 odst. Koliko znanstvenih tehničnih konferenc bo še treba, koliko znanja, koliko učenja, preden pridemo vsaj do tega, da bo parni stroj izrabil vsaj polovico te energije, ki jo vsebuje solnčni zaklad in premog.
Kongres se je bavil predvsem z racijo-nalizacijo energije, to je z novimi iznajdbami, ki jih potem deroče nam. Izroče jih strojniku v varstvo in v odgovornost. Države pa imajo zakone, po katerih se mora strojnik držati. Ako tega ne stori, deluje proti zakonu in državna oblast :ga kaznuje. Izgovora ni, ker se mu je to povedalo takrat, ko je delal izpit.
Druga konferenca, ki je za nas tudi jako važna, se je vršila ob istem času v Ženevi, to je, mednarodna konferenca dela pri Društvu narodov. Ta konferenca se ibavi z varstvom dblavca. letos predvsem z delavnim časom. Sedaj pa nastane vprašanje, Ali so organizacije:	»Društvo	izprašanih
strojnikov v Zagrelbu«, »Udruženje mašini-stov v Beogradu« in »Društvo strojnikov v Ljubljani« svoje članstvo poučile o teh dveh važnih svetovnih zborovanjih? Upam si trditi, da ne! To pa zaradi tega ne, ker v teh organizacijah ni še dozorela proletarska delavska zavednost, iki ni mogla dozoreti, ker vse tri organizacije hodijo vsaka svojo pot, ker še ne čutijo potrebe za združitev. Dokler se te organizacije ne združijo k skupnemu delu, toliko časa ostanejo ta društva brez važnejšega pomena. Nihče teh drobcev ne upošteva niti tam, kjer bi morale v prvi vrsti biti upoštevane, to je, pri oblastvih. V Ženevi se razpravlja o delavnem času, o zakonitem osemurniku. Debate so tudi o tem, kako naj bi se še osemurnik skrajšal, ker današnja tehnika tako naglo napreduje, da ostaja stotisoče nezaposlenega industrijskega proletarijata, ti stotisoči so se pa zadnjih par le.t spremenili v milijone.
Sedaj pa stopimo pred zrcalo in oglejmo sami sebe!
Kakšen delavni čas imajo strojniki povprečno? če vzamemo to povprečno, tedaj ne bomo prav nič pretiravali, če trdimoi, da imajo strojniki 10—12,urni delavni čas. To' pa ni še vse! Dostikrat mora strojnik poleg, tega opravljati še službo mojstre in priganjača. Strojnik ima dve veliki odgovornosti: prvo mu nalaga obrat sam, da se vrši obrat nemoteno po strojnih defektih, drugo mu nalaga zakon, na katerega je položil prisego, ko je polagal državni izpit za strojnika. Prihajajo pa tudi nočne službe, .ki strojniku uničujejo živce. Le zakon, iki ima strojnika ščititi, ta prihaja bolj iporedkoana v poštev! Zakon je zakon, po katerem se moraš ravnati; če ga pa prelomiš, prideš pred sodnika, iki te kaznuje. Zakon pa, ki naj zaščiti tebe, se največkrat me spoštuje, ker ni tož-
\
nika, ker ni sku,pne organizacije, ikii bi zahtevala izpolnjevanje zatonov tudi strojniku v varstvo. Koliko tisoč strojnikov je še danes, ,kii ne vedo ničesar o isvoji stanovski organizaciji in, ki 'jih ibo treba poiskati in .dovesti vanjo.
Kadar bo stanovska organizacija maši-mistov ina svojem mestu, ibo imela še mnogo dragih nalog. (Morala bo ‘povedati tudi za-
Ljubljanska kovinarska podružnica SMR.J je z dopisom, ki ga spodaj prinašamo, intervenirala pri Jugoslovanski gasilski zvezi glede na-ročavanja gasilskikh potrebščin iz inozemstva.
Kakor je iz dopisa razvidno, se naši organizirani kovinarji zavzemajo za to, da se gasilske potrebščine naročajo pred vsem od domačih tvrdk. Seveda nam ni treba pri tem posebej zatrjevati, da za to zahtevo ni skrit kak šovinizem, temveč predvsem realen račun. Pa niti račun ne prihaja tu toliko v poštev, kakor ona neverjetna miselnost, ki je tako zelo ukoreninjena v našem ljudstvu, ki misli, da so dobri le tuji proizvodi, 'dočiin je vse domače zanič.
Ta miselnost izvira še iz tistih predvojnih časov, ko so vse »boljše frajle« po ljubljanskih ulicah govorile le nemško, čeravno je bila njihova nemščina »kuhltaič«, kakor so se pravi Nemci zasmehijivo o ujej izražali. Ta enverjetna miselnost, to samoponižanje žalibog iz našega ljudstva le sila počasi izginja. Opazujte naše ljudi pri nakupovanju raznih potrebščin in videli boste, s kakimi prezirom zavračajo artikle, na ‘katerih je vtisnjena domača znamka in s kakim zanosom pri -povedujejo, da jim je uspelo kupiti ta ali oni predmet nemškega ali angleškega izvora, ali pa celo francoskega.
Razumljivo je, da taka hlapčevska miselnost iz ljudskih množic le počasi izginja. Toda slej ko prei pa moramo stati na stališču, da vsaj domača društva s to hlapčevsko tradicijo temeljito prelomijo.
Organizirano delavstvo kot najboljši del vsakega naroda ima tudi pri nas dolžnost poskrbeti, da bo tudi naše ljudstvo dobilo ono samozavest, ki je v,plemeniti tekmi med narodi potrebna. Mi nismo za carinske pregrade, ki šele nasilno navajajo kupca, da kupuje domače predmete. Mi vemo, da se baš iz carinskih pregrad izcimijo vojni konflikti, ki koncem koncev prinašajo ljudstvu na obeh straneh muke in gorja. Mi stojimo na stališču, naj se razvije v domačih krajih ona industrija, ki ima za svoj obstoj naravne pogoje in ta industrija ima dolžnost s temeljitimi študiji tako povečati kapaciteto, da bo v stanju opravdati svoj obstoj. Kupec, oziroma konzumen! ima pa biti toliko discipliniran in prosvitljen, da bo dajal prednost domačim produktom, če so ti po ceni in kvaliteti enaki inozemskim proizvodom. In kdo naj to prosvitljenost in disciplino v ljudstvu prevzgoji, če ne društva, ki izhajajo iz množic in ki delajo za množice.
Lakoničen odgovor Jugoslovanske gasilske zveze, da ona njej priključenih društev ne more siliti, kje naj svoje potrebščine nakupujejo, nas ne more zadovoljiti. Mi dobro vemo, da vrhovni forum našega gasilstva ne more biti agentura za to ali ono tovarno. Taka agentura tudi ne more biti naša strokovna organizacija, čeravno je na tem interesira-na, da so njeni člani' polno zaposleni. Toda od vrhovnih forumov takih vse-narodnih organizacij, kakor je gasilska zveza, pa upravičeno pričakujemo, da bo z dobrim vzgledom pomagala dvigati moralni, gospodarski in kulturni nivo našega ljudstva
koBodajvcem in oblastem, da bodo iz srvoje iniicijative zaikone (upoštevali in -vršili, kar se danes ne vrši. Imamo (državna podjetja, ki imajo zaposlene mašimiste Ibrez izpitov in (kjer se tudi ne upošteva delavni čas.
Vse to n aim ukazuje, da moramo iti nujno na delo ter spojiti svoje tri organizacije v eno 'močno falango. Saimo tedaj ibo dajalo tuidi nam solnce moč in ibo za nas sijalo.
in mu privzgajala ono disciplino in samozavest, ki vodi posamezne narode h kulturi in napredku in gospodarski dobrobiti.
Našemu strokovno organiziranemu članstvu, ki v tako bilnem številu sodeluje v gasilskih vrstah, nujno priporočamo, da to vprašanje v gasilnih društvih sproži. Ne bi bilo napačno, če bi se s tem vprašanjem bavil tudi gasilski kongres, ki se bo vršil meseca avgusta v Ljubljani. Čas je že, da se začno pri nas vendar enkrat rešavati nujna gospodarska in kulturna vprašanja in se opusti domoljubno frazarjenje, ki mogoče posameznikom koristi, večini pa le škoduje.
Pismo Jugoslovanski gasilski zvezi se glasi:
P. ii.	Ljubljana,	3.	6.	1930.
Jugoslovanski gasilski zvezi
v Ljubljani.
Podpisana podružnica Saveza metal-skili delavcev Jugoslavije dobiva ope-tovana sporočila, da naročajo Vaši Zvezi priključena gasilna društva svoje gasilske instrumente, zlasti brizgalne od inozemskih tvrdk. Zastopajoč interese domačega kovinarskega delavstva, smatra naša podružnica v dolžnost opozoriti Vas na to škodljivo dejstvo.
Kakor znano, vlada v kovinski industriji precejšnja kriza. V mnogih tovarnah delajo kovinski delavci le po tri do štiri dneve 'na teden že od meseca novembra lanskega leta. To stanje se dogaja tudi v tistih tovarnah, ki so povsem v stanju izdelati najmanj, tako dobre gasilne brizgalne, kakor jih izdeluje inozemstvo.
V prospektih Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani vidimo, da so izstavili od Vaše Zveze pooblaščeni strokovnjaki tej tovarni svedočbo, v kateri so konstatirali,	da so našli	pri	preiz-
kušanju dveh tipov brizgalen, izdelanih v teh tovarnah, prvovrstni izdelek, ki je »enakovreden najboljšim inozemskim fabrikatoni«.
Kljub temu laskavemu priznanju pa naročajo tudi še v najnovejši dobi Vam priključena ognjegasna društva (Stepanja vas, Moste pri Ljubljani itd.) svoje brizgalne v inozemstvu, deloma iz Francije, deloma iz	Nemčije.
Člani naše	organizacije,	ki	so	kot
strokovnjaki zaposleni pri teh delili, so nam sporočili glede kakovosti brizgaln, ki jih izdelujejo te tovarne, najboljše podatke. V primerjavi k inozemskim fa-brikatom so domače brizgalne neprimerno solidnejše izdelane in iz izbrano odličnega materijala. Konstrukcija je. dasi sila enostavna, tako zelo posrečena, da je dosega potrebnega vakuma takojšnja in brezhibna in so vsaki defekti popolnoma izključeni. Gonilni motorji so najsolidnejšega tipa, ki daje garancijo za takojšen njih obrat in brezpogojno zanesljivo deovanje. Res je, da so brizgalne in motorji izdelani po načeli! močnejše	konstrukcije,	ki	naj	za-
gotovi dolgoletno rabo stroja, dočim smatra inozemska konstrukcija za potrebno izdelati sicer na oči tudi zelo lepe tipe, katerih trpežnost ipa v največjih slučajih že prve mesece popusti. Vsled boljšega materijala in solidnejše konstrukcije je domači izdelek sicer za malenkost dražji, če pa upoštevamo možnost njegove dolgoletne rabe. pa vsekakor cenejši kakor tuji izdelki, ki se, kakor je tudi Vam znano, prav kmalu obrabijo.
V gasilnih društvih se udejstvuje procentualno največ ljudi iz delavskega sloja. Znano je tudi, da dajejo zlasti industrijski in fabriški delavci za gasilstvo najbolj priročen in najbolj discipliniran kader moštva. Zato nikakor ne moremo razumeti, da se simpatije, s katerimi gleda delavstvo na gasilna društva, na tak nemoder način zavrača.
Prosimo zato Vašo ugledno Zvezo, da nam blagovoli sporočiti:
Ali ste voljni in kake korake nameravate ukreniti, da preprečite vsaj za bodoče naročanje gasilskih potrebščin v inozemstvu?
V pričakovanju Vašega odgovora, Vas prosimo, da sprejmete zagotovilo našega odličnega spoštovanja.
Štampiljka — Podpisi.
hauser, francoske tajnik Vigni, poljske poslanec I)r. J. Stanczyk. belgijske predsednik rudarske unije Dejardin. in Iiougeuhou, češke Pohl in Lane.
Zastopnikov manjših držav ne bomo posebej naštevali. Vsi ti imajo v demokratični Ženevi sicer ravno tako po en glas, kakor recimo zastopniki najjačjih in najjačje zainteresiranih držav Velike Britanije in Anglije. Vkljub vsej formalni demokraciji, pa se glasovi seveda tudi tu tehtajo. Zato je bla posvečena pri generalni debati o načrtu konvencije, ki smo jo pretekli teden zaključili, pažnja predvsem stališču, ki ga bodo zavzeli zastopniki najjačjih interesentov.
Poslodavski delegati so nastopali, kot je bilo pričakovati, vsi proti konvenciji. Poleg stvarnih razlogov so navajali v svrho utemeljitve svojega odklonilnega stališča tudi formalne razloge. Trdili so, da so bile predpriprave, v kolikor se tičejo izvenev-ropskih držav, pomanjkljive. Upirali so se, da bi se sklepalo o načrtu konvencije že to pot končnoveljavno, češ da se mora razpravljati po pravilniku o vsaki konvenciji na dveh zaporednih plenarnih konferencah, dočim je proučila v tem slučaju načrt posebna v ta namen sklicana komisija.
Jasno je, da so bili to le zavlačevalni poizkusi brez vsake stvarne upravičenosti. Statistično gradivo je bilo predloženo konferenci tudi za izvenevropske države. Tehnična komisija, ki je proučevala načrt v januarju tega leta, je izvršila svoje delo gotovo z isto natančnostjo, kakor bi ga plenarna konferenca.
Delavska delegacija se je zavzemala v smislu sklepov rudarskega kongresa v Krakovu z vso silo za izboljšanje predloženega osnutka. Takoj pa se je videlo, da bo v tem težko uspela popolnoma.
Odločitev je ležala popolnoma pri vladnih delegatih. Izglodalo je, da bo velika večina teh delegatov za konvencijo. Vladni zastopniki vseh večjih držav so se izrekli v načelu za njo. Vsak ipa je izražal pri tem gotove pomisleke.
Da obrazložimo, zakaj se zavzemajo rudarske organizacije za mednarodno ureditev delovnega časa v rudnikih, bomo povedali na kratko, kako so delavski zastopt-njki to svojo zahtevo v generalni debati utemeljevali.
Prvi razlog za to je ta. da se naša sedanja mednarodna delavska zakonodaja o delovnem času na posebne rudarske razmere ne ozira. Ona je v pogledu načina, kako naj se delovni čas v rudnikih določa, docela pomanjkljiva in ne jamči za to. da bii bil delovni čas v rudnikih enoten, tudi če bi se povsod izvedla.
A v rudnikih je treba ne samo enotnega, temveč z ozirom na težje delo v rudnikih, pa tudi z ozirom na rastočo nadpro-dukcijo premoga, krajšega delovnega časa. kot v ostalih delovnih strokah. To je drugi razlog, zakaj delavstvo to konvencijo zahteva.
Konvencija naj bi zasigurala v rudnikih vseh dežel v resnici enak delovni čas, poleg tega pa naj bi delovni čas skrajšala. Kar se prvega tiče, moramo imeti pred očmi, da začne v ostalih obratih delavec, ko vstopi v tovarno, navadno takoj tudi z efektivnim delom. V rudniku pa je to drugače. Že ko stopi rudar v čakalnico, se je stavil na razpolago podjetju. Vendar se mora šele prepeljati v jamo, od tu pa prehoditi krajšo ali daljšo podzemeljsko pot, predno pride na mesto. Kaj je v rudniku delovni čas? Ali čas. ki ga prebije rudar v podjetju, ali čas, ki ga prebije v jami. ali čas, ki ga prebije na delovnem mestu?
Ako določimo, da sme znašati delovni čas, ki ga sme prebiti rudar v jami, 8 ur
tako je urejeno to v načelu v vseh evropskih državah, - smo s tem za glavne rudarske revirje določili, da sme biti rudar povprečno na delovnem mestu pri efektivnem delu okrog 6 ur 15 minut. Pravimo povprečno, ker je delovni čas na mestu pri 8 urnem bivanju v jami, daljši na mestih, ki so blizu vhoda in izhoda in krajši na mestih, ki so dalje od vhoda iu izhoda.
Četudi je osvojeno v načelu za vse evropske države, da se šteje bivanje v jami kol delovni čas. obstojajo v načinu, kako se določa za posamezne rudarje in rudarske skupine čas bivanja v jami, med posameznimi državami velike razlike.
Članom sekcije težke železne industrije Jesenice.
Z ozirom na vse opravičenje tožbe zadnjega časa, kako (postaja za posamezne kategorije delavcev v tovarni naj Savi, Javorniku in Doibravi življ-ensko stanje neznosno in z ozirom ma vse žrtve, ki jih pač vsi do-prinašamo za organizacijo', bodi k vsemu temiu pripomnjeno sledeče:
Razumljivo .je mam odbornikom Vaše stanje, na pršite ie lahko izračunati položaj onih delavcev z nizkim zaslužkom, vendar ne sme nihče pozaibiti, da brez žrtev ni uspehov. Za organizacijo mora vsak dati sredstva. Saj smo pač že poskusili, kaj se pravi biti brez organizacije. Mnogo nas je, ki poleg vsega plačujemo me le strokovno organizacijo, temveč še prispevek za Stan in Dom, za kulturno organizacijo »Svobo-
Delavstvo se zavzema za ta način določanja časa bivanja v jami, kakor je uveden v Srednji Evropi in tudi pri nas. Po tem načinu se računa v delovni čas ene skupine ves čas. ko se skupina v jamo prevaža in ko se iz nje zopet izvaža. Za posamezne rudarje pa je zasiguran pri prevozu v jami in iz nje isti zapovrstni red.
Osnutek te konvencije to spreminja. On šteje v delovni čas v načelu le prevoz v jaino. ne na tudi prevoza iz nje.
Zato je delovni čas 7% ure. računan po konvenciji, za naše rudnike enak 8 urnemu delovnemu času, računanem po sred-nje-evropski metodi.
Ako se to ne bi spremenilo in bi ostalo tozadevno pri dosedanjem besedilu konvencije. je delovni čas 7% ure tista meja. preko katere bi jugoslovanska delegacija ne mogla iti, ne da bi pristala na podaljšanje sedaj veljavnega delovnega časa v naših rudnikih. Za druge rudnike pa se postavlja ta meja ponekod še nižje. Delavska delegacija pa se ne zavzema le za uvedbo enotnega delovnega časa, temveč tu.di za njegovo skrajšanje. Ona je zahtevala skrajšanje delovnega časa od osem na sedem ur.
Kakor bi se zdela ta zahteva komu na prvi pogled morda pretirana, če si pregleda obsežno gradivo, ki ga je zbral Mednarodni urad dela, mora priznati, da ta zahteva ni podkrepljena le s socijalnimi. temveč predvsem z jakimi gospodarskimi razlogi. Dejstvo Je, da producirajo evropski rudniki več premoga, kakor ga morejo prodati. Posamezne dežele si na tržiščih radi tega ostro konkurirajo. V divji borbi za odjemalce se časi kopičenja in padanja naročil naglo menjavajo. Zdaj se delavci naglo najemajo, zdaj sc v masah odpuščajo in večajo že itak milijonske množice brezposelnih delavcev industrijskih držav evropskega zapada.
Delavstvo se zavzema v teh razmerah za neke vrste mednarodni premogovni kartel velikih evropskih držav, ki bi razdelil med države-članice produkcijo in trge. S tozadevnimi predlogi delavskih organizacij se je bavil že gospodarski odsek društva narodov. Ker pa računa delavstvo s tem. da je do izvedbe te velike ideje še daleč, se zavzema v drugi vrsti za to, da bi se zaščitilo delavstvo z enotnimi mednarodnimi pogodbami o delovnem času in o minimalnih mezdah pred tem. da bi potisnila prevelika ponudba in z njo zvezana ostra konkurenca življenski standard delavstva daleč pod sedanji nivo. To izvesti je poklican Mednarodni urad dela. To so razlogi, radi katerih se je predložila konferenci konvencija, o kateri govorimo. Delovni čas naj se določi nižje kot sedaj, ker napredujoča racionalizacija rudnikov to dovoljuje.
<■*
Podjetniki in delegati vlad odklanjajo zahteve rudarjev.
Predlog delavskih zastopnikov, da se delovni čas rudarjev v jamah doloCi ~na sedem ur, je bil v komisiji odklonjen s 27 glasovi proti 16. Zastopniki angleške vlade so predlagali, da naj sc ta delovni čas določi na 7Yi ur. Komisija je tudi ta predlog odklonila s 27 glasovi proti 18. Angleški delavski zastopnik Cook je nato izjavil, da bodo angleški rudarji doma obračunali s podjetniki. Ob -tej priliki je s. Albert Thomas apeliral na delavske delegate, naj ne bodo preostri, da se izognemo težki mednarodni krizi. Naposled je bil sprejet sklep o uvedbi 7% urnega delovnika.
Delavski zaupniki! Funk-cljonarji strokovnih organizacij! Zavedni sodrugi in sodružice! Bodite vsi {lani Cankarjeve družbe! Letos oktobra pobite za članarino Din 20'— Štiri krasne knjige. - Poagiti-rajte tudi med sotrpini, da postanejo ilani. — —
da«, vplačevanje deležev drugim potrebnim zadrugam in seveda zadnje čase se ije na sestanku sklenilo, da zahtevamo tudi, da se poviša prispevek za bolniško blagajno za 1900 delavcev po 11 Din nia mesec. Poleg teiga smo že poprej ustanovili zobozdravstveni fond, za katerega tudi plačujemo mesečno vsi po Din 5.—. Da res je, nabralo se nam je vseh teh vplačevanj, todia sodrugi, vse to je tako velike važnosti za nas, da moramo, dlasi nam vsem ni ibilo lahko za vse to se odločiti, pa morali smo.
Kaj značijo vse tie žrtve, za katere smo se do sedaj Se vsi odločili? To, da imamo izredne kulturne potrebe, da smo preili na pravo pot organizaci/jskeiga pojmovanja in da si ib orno po tej ipoti znali enako, kakor smo znali utrgati samemiu seibi za skupnost, si tudi v skupnosti za skupnost izvojevati
Boj za delovni čas v rudnikih.
K razpravam na 14. mednarodni konferenci dela.
Ženeva, 15. jun. 1930.
Na mednarodni konferenci dela se je razpravljalo o delovnem času v rudnikih. Ta komisija’ je štela 48 članov. Od njih je pripadala po ena tretjina skupini delojemalcev, delodajalcev in zastopnikov zainteresiranih vlad.
Komisiji je predsedoval bivši nemški minister za socijalno politiko Dr. Brauns.
Poslodavsko delegacijo je vodil tajnik Zveze angleških rudarskih podjetij W. A. See.
Od delojcmalske strani so bili v komisiji vsi voditelji večjih rudarskih strokov, organizacij. Angleške rudarje je zastopal tajnik angleške rudarske federacije A. J. Cook, nemške predsednik rudarske unije A. Schmidt in tajnika Dr. Berger in Rott-
Umestna intervencija.
STROKOVNI VESTNIK.
Wmm
10. julija 1930
»DELAVEC
Stran 3
to, ikar mam je nujno potrebno za življenje sebe in družin. Vi veste, vsi organizirani, da že nad eno leito in pol okrog 180 zaupnikov organizacije deluje aktivno in redno na tem, da najde izhod 'iz raznih pritožb in pomanjkljivosti, kar se je sedaj končno posrečilo in zaupniški kader sedaj ve, ikje vse najbolj čevelj žuli.
Sedaij je na Vas, da svojo zavednost podkrepite z vztrajnostjo, 'dia ibod&te ob času odločilnega trenutka o vsem na jasnem in pripravljeni na vse.
Nam organizacija ne sme biti le molzna krava, pa tudi ne središče radikalnih aviiz in parol. Resno, silno mora ibiti naše zadržanje v organizaciji, katere pohod moira biti siguren, da ostaja pot za nami iglaidka, kakor cesta za težkim strojnim valjem. Kajti ledina, iki jo orjemo, je trša, kakor cesta, nasprotnik manj občutljiv za naše socijalne potreibe, kakor kamen na oesti. Naša nezlomljiva solidarnost in vztrajnost z nepo-ikolebljivo vero v našo moč skupnosti je in bo vselej več zalegla kakor vse drugo. Zatorej razumite čas, iv katerem se nahajamo in vztrajajte sklenjeno kakor veriga. Ostanite vsi v vrstah, da ostane fronta nepredirna. Zvestoibo za zvestobo in kolikor moči toliko pravice
Kriza, ki se je mo menit ano pojavila in odpust precejšnjega števila delavstva pri K. I. D. je trenutno hud udarec za nas. Več o tem prihodnjič. Ne sme :pa delavstvo izgubiti vsled tega glave, ker bode tudi to prešlo.
Najmanje naj ne omahuje vera v našo skupnost in našo skupno moč.
Elektrodna tovarna na Dobravi.
V	elektrodni tovarni na Doibravi, ki je tudi last iK. I. D., je nastala sprememba čez noč. Dosedanji ravnatelj Becker je odslovljen, vodstvo tovarne ipa je [poverjeno že nekaj časa tam bivajočemu dr. Somogi-ju 'in gospodu inž. Rekar-ju. Že dalj časa so se odigravali tam neki spori, katerih prav« resnice in ozadja pa delavstvo še do danes ne pozna. Rezultat vsega je, da je dosedanji ravnatelj odslovljen, To je že 'drugi ravnatelj pri K. I. D., iki je na (kratko odslovljen. Naše stvari to niso, da o tem raizglab-ljaimo, ivelja pa, da je 'delavstvo bolj oprezno kot kedaj in počaka, kaj razmere pri-neso. Novi gospodje naj vsekakor nikdar ne delajo računov ibrez itiistejgai faktorja v tovarni, ki ima tudi pravico do človeškega življenja. Delavstvo žetli mira in reda v tovarni, pa za svoje delo svojo pošteno zasluženo plačo.
Vsem kovinarjem K. I. D. pai bodi hladno postopanje vodstva, iki se je sedaj pričelo napraim ravnateljem, aviza:	V vrste,
kdor še ni! Na stražo in ibuidno čuvajmo kar imamo! Izogibajmo se vsem nepotrebnim sporom. Če pa se jih iz nasprotne strani izzove, tedaj vsi za vse ...!!!
Karteliranje železa v balkanskih državah. Srednjeevropski kovinski inidustrijci so se v posebni gospodarski konferenci v Te-iplifcz-u zediiimli v vpraša, n. hi raaipečavanja kovinskih izdelkov v ibalkansikih državah. Pogajanja so se predvsem vršila med' češkoslovaškim kartelom železa in avstrijsko »Montan-Gesellscihaft« na eni, ter madjar-sko družbo »Rimia-Miurany« na 'druigi strani. Na podlagi teh določil se je med drugim, jugoslovansko tržišče podredilo interesni sferi avstrijske »Alpine-Montan« in mad-jarsk*3 »Rima«, miedtem ko' se je češkoslovaški kartel povsem izločil, ter se mu je določilo romunsko tržišče. Demarkacijska črta med »Alpino« in »Rima« teče od Koprivnice — 'Bljelovar — Bos, Brod —1 Zenica — Jadran. Ta določila veljajo do 30. septembra 1931. V zadnjem času so se določevale tudi interesne sfere med srednjeevropsko grupo T. R. G. (Alpine in Rima) in jugoslovanskim železnim kartelom, kakor tudi določila o bonifikacijah, katerih naj bodo deležni jugoslovanski 'veletrgovci z železnino.
Priobčujemo to notico iz meščanskih dnevnikov. Kovinarji, imdutrijci se vedo dobro in krepko organizirati. Posnemajte jih.
PRAVILNIK o izvajanju zobozdravstva iz sredstev zobozdravstvenega sklada za delavstvo Kranjske industrijske družbe.
Cl. 1.
Zobozdravstveni sklad, ustanovljen na podlagi sporazuma med Kranjsko industrijsko družbo in njenim delavstvom s kolektivno pogodbo z dne 17. marca 1930 se zbira od 1. aprila 1930 dalje iz mesečnih prispevkov delavstva in se nahaja v upravi statutaričnih organov bratovske skladnice Kranjske industrijske družbe.
Krajevni upravni odbor bratov, skladnice določa splošno veljavni način izvajanja zobozdravstva iz sredstev zobozdravstvenega sklada in odloča o vsem, kar se tiče uporabljanja in upravljanja tega sklada.
Krajevni nadzorstveni odbor nadzoruje uporabo in upravo sklada s perijodič-nim pregledovanjem knjig, zapiskov in blagajniško imovino.
Krajevni upravni odbor in krajevni nadzorstveni odbor morata poročati o poslovanju s sredstvi zobozdravstvenega sklada vsakoletni krajevni skupščini.
Cl. 2.
Pravice do koristi iz zobozdravstvenega sklada ima načeloma vsak delavec in vsaka delavka po enoletnem članstvu pri Bratovski skladnici in sicer zase in za družinske člane, ki so prijavljeni bratovski skladnici radi bolniškega zavarovanja, vendar z omejitvijo, da veljajo kot družinski člani v smislu tega pravilnika le:
a) zakonska žena zavarovanega člana, ako je poročena z njim vsaj že eno leto:
b) zakonski, pozakonjeni in adoptirani otroci do dovršenega 16. leta starosti. Nezakonski otroci članic so glede koristi iz zobozdravstvenega sklada enakopravni z zakonskimi otroki, v vseh primerili pa le
tedaj, ako niso samo podvrženi zavarovalni dolžnosti.
Zavarovanim članom, ki prekinejo svoje članstvo pri bratovski skladnici, radi redukcije ali radi vojaške službe, ostane pravica do koristi iz zobozdravstvenega sklada v tem smislu varovana, da se jitn všteje prejšnja članska doba, ako stopijo zopet v zavarovanje, vendar pa prekinitev članstva ne sme presegati šestmesečne dobe, ki se šteje v primeru redukcije od dneva izstopa iz zavarovanja, v primeru vojaške službe pa od dneva odpusta iz nje.
Cl. 3.
Način postopanja	za	odobritev zobo-
zdravstva je sledeči:
Zavarovani član,	ki	ima predpisano
člansko dobo in ki želi. da	se odobri zobozdravstvo njemu ali	njegovemu družin-
skemu članu, se mora javiti s člansko knjižico, odnosno začasno člansko izkaznico pri upravi bratovske skladnice, da se mu izpolni potrebna prijavnica, ki jo mora član lastnoročno podpisati.
S prijavnico se mora oseba, ki naj bo deležna zobozdravstva, zglasiti najkasneje v enem tednu pri zobozdravniku, ki si ga je izbrala.
Zobozdravnik ugotov1 obseg potrebnega zobozdravstva ter sestavi na tiskovini, ki jo določi uprava, podroben proračun, ki ga pošlje pisarni bratovske skladnice, prijavnico pa si pridrži.
Na podlagi proračunov odobri krajevni upravni odbor zobozdravstvo po predlogu zobozdravnika in v okviru razpoložljivih sredstev (čl. 4).
Cl. 4.
Pri odobravanju zobozdravstva, mora krajevni upravni odbor vpoštevati načelo, da dovoljeni izdatki ne smejo presegati višine pričakovanih dohodkov.
Ako bi vsota predloženih proračunov presegala vsoto pričakovanih dohodkov za dobo do izvršitve zobozdravstvenih del. mora krajevni upravni odbor najprvo vpoštevati one slučaje, ki jih je zobozdravnik označil kot nujne.
Ako bi pričakovani dohodki tudi za nujne slučaje ne zadoščali, sc določa prednost po sledečem vrstnem redu:
V	prvi vrsti se vpoštevajo predlogi zobozdravnika za zobozdravstvo otrok, a med njimi daje prednost daljša članska doba zavarovanega člana; a V- drugi vrsti se vpoštevajo zavarovani člani do dopolnjenega 30. leta starosti: v tretji vrsti vsi ostali slučaji, pri čemer daje vedno prednost daljša članska doba zavarovanega člana.
Po istem vrstnem redu se vpoštevajo za njimi tudi slučaji, ki jih zdravnik ni označil kot nujne.
Cl. 5.
Ako bi krajevni upravni odbor uvidel, da sc predloženi proračuni ne bodo mogli kriti niti s pričakovanimi dohodki treh prispevnih mesecev, je upravičen sprejemanje prijav začasno ustaviti.
Ustavitev in zopetna dovolitev sprejemanja prijav se mora razgasiti v obratih na .Jesenicah, Javorniku in Dobravi.
Cl. 6.
O odobrenem zobozdravstvu obvesti uprava bratovske skladnice dotične zavarovane člane ter jim izroči nakaznice za izvedbo zobozdravstva. Osebe, ki naj bodo deležne zobozdravstva, se morajo zglasiti s temi nakaznicami pri zobozdravniku. Potrjeni proračun izroči uprava neposredno zobozdravniku.
Cl. 7.
Iz sklada za zobozdravljenje se dovoljuje sledeče dajatve:
1. Plombiranje zobovja (cement, srebrni ali zlati amalgan in syntetik.
2. Čiščenje in izdiranje zob.
3. Umetno zobovje v kaučuku in ne-žlehtnih kovinah.
4. Popravilo umetnega zobovja, ki si ga je član dal napraviti, preden je imel pravico do dajatev iz zobozdravstvenega sklada.
5. Popravilo umetnega zobovja, v kolikor je potrebno vsled obrabe.
C!. 8.
Clan, ki se mu prizna zobozdravstvo v katerikoli obliki za njega ali njegove družinske člane, je v polni meri odgovoren, da se z njegovo prijavnico ali nakaznico ne izvršijo nikakršne zlorabe.
Cl. 9.
Predhodne določbe.
Poslovanje zobozdravstvenega sklada se prične s 1. julijem 1930 in sicer za plombiranje, čiščenje in izdiranje zob brez posebnih omejitev, za umetno zobovje in popravila pa z omejitvami, navedenimi v čl. 10 in II.
Cl. 10.
Dajatve za člane.
Dajatve umetnega zobovja in njega popravil se dovoljujejo le stopnjema in sicer tako, da si pridobijo pravico do teh dajatev:
a) z dnem 1. julija 1930 vsi člani z najmanj 15 letno člansko dobo, nadalje oni člani z 10 letno člansko dobo, ki radi slabega zobovja drugače bolehajo;
b) z dnem 1. oktobra 1930 vsi člani z najmanj 10 letno člansko dobo in oni člani s 5 letno člansko dobo, ki drugače bolehajo radi slabega zobovja;
c) z dnem 1. januarja 1931 vsi člani z najmanj 5 letno člansko dobo ter oni člani z 1 letno člansko dobo, ki drugače bolehajo radi slabega zobovja;
č) z dnem 1. aprila 1931 vsi ostali člani. ki imajo najmanj eno leto članske dobe.
Cl. 11.
Dajatve za družinske Slane.
Družinskim članom (čl. 2) se dovoljujejo dajatve umetnega zobovja in njega popravil istotako stopnjema, in sicer tako, da se upoštevajo pričenši z dnem1:
a) 1. julija 1931 žene članov z 10 letno člansko dobo in one, ki bolehajo drugače radi slabega zobovja in katerih možje so dosegli najmanj 5 letno člansko dobo:
b) 1. oktobra 1931 žene članov s 5 letno člansko dobo ter one, ki bolehajo drugače radi slabega zobovja in katerih možje so dosegli najmanj I letno člansko dobo;
c) 1. januarja 1932 vse ostale žene članov z najmanj enoletno člansko dobo.
. Jesenice.
V	pondeljek, dne 30. junija t. 1. so na* posetili na poti nazaj iz Ženeve gospod Je-remič, načelnik ministrstva socijalne politike, centralni tajnik Delavskih zibomic s. Živko Topadovič in tajnik Delavske zbornice Draivske ibanovine s. Filip Uratnik. Oigledaili so si tovarno na Savi, potem pa odpeljali dalje proti Ljulbljani. Veseli nas, da se taki zastopniki potrudijo na lice mesta 'delavčevega trpljenja, kajti malo je takih, ki bi hoteli poiznati trpljenje delavca kakoršno v resnici je. Mnogi gospodje po uradih ibi sodili drugače delavčevo nezadovoljnost, ako ibi se tako, kakor ti potrudili v tovarne in si ogledali 'trpljenje delavca na licu mesta. Želimo pa tudi, da bi se včasih igospod inšpektor dela oglasil pri nas, da izasliši delavske zaupnike, iki še niso imeli časti z gospodom inšpektorjem govoriti v tovarni o razmerah, ki so v marsičem potrebne razjasnitve.
Jesenice.
Mesto tehničnega ravnatelja K. I. D., ki je ibilo prazno, je prevzel sedaj defenitivno gospod inž. Lev Dostal, češki državljan. Imenovani gospod je baje večletni praktik te stroke in je pričakovati, da bode delavstvo imelo v njem sposobnega ravnatelja, ki bode delo razumel in bodo tako izostale nepotrebne šikane birokratizma napraim delavstvu, predvsem pa je upati, da se bodo razmere ped njim poselbno v akordnem vprašanju spremenile, ker sedanji akordi delavcev temelje predvsem na plačilu s svinčnikom, ki ga nazivtljejo delavci s »Strafakord«.
No naravno pa je, da se bode vse to spremenilo le, če ibodo kovinarji na Jesenicah, Javorniku in Dobravi ostali organizirani kakor do sedaj.
	
Mrak Jakob.	1
	
Spel je padel zaveden proletarec v hladen grolb ... V vrste jeseniških kovinarjev je posegla smrt in nam ugrabila požrtvovalnega sodruga in delavnega zaupnika S. M. R. J. Tovarniški mizar Mrak Jakob je po težki, več mesecev trajajoči zavratni boleizni v četrtek, dne 26. junija t. 1. po 22. uri zvečer preminul star 53 let. Preminul je, kakor premine mnogo proletarcev, ki jim ni dano, da /bi užili vsaf drobec svojega truda. Sredi dela, sredi težke življen-ske Ibotfbc je odšel in zapustil ljubljeno družino ter sodruge sotrpine.
Njegov pogrelb se je vršil v soboto popoldan iz Save na mestno pokopališče. Jeseniški kovinarji, predvsem pa zaupniki, so ga spremili v veličastnem sprevodu, žalne koračnice je igrala kovinarska godba, aranžma pogreba so pa imeli tovarniški gasilci. Pa tudi .jeseniški so bili s praporjem. Ob grolbu se je od pokojnika poslovil 'g. K. Luckmanm, 'gasilni svirač je zatrobil turobno 'poslovilo in prapor se je sklonil nad krsto. . .
Sveži in prerani grob s. Mraka je vsem delavcem lahko resen opomin. Njeigovo delo za 'organizacijo in s tem za izboljšanje delavskega položaja pa vsem za vzor!
Saj je ibil pobomik kovinarjev v oddelku, ki slovi po svoji zaostalosti. Delu dragega Jaka vsa čast! Ohranjeno nam 'bode v lepem spominu.
Odprto pismo oblastnemu odboru S. M. R. J v Ljubljani.
Ali naslov ve, da je bil v Štore iftipor-tiran en tujeizemski mojster rodoma iz Avstrije imenom Ortitsch Markuš kot topilniški specialist. Ali naslov ve, da imaimio domačih sposobnih topilcev-mojstrov za tako mesto in kdo je izdal dovoljenje za bivanje temu tujcu, ki se je izkazal, da ije v tej stroki popolnoma nevešč. Ogromno količino litega železa je za valjarne sedaj nerabno in se meče tam sedaj več kot polovico, kai je ta specijalist skuhal, v reno nazaj.
Podjetnik, ki je lastnik te tovarne, seveda za to ne ve, ker mu ravnatelj o tem ne poroča in torej ne ve, kakšno ogromno škodo se dela podjetju in s tem seveda v prvi vrsti delavstvu tam, ki je tako splaše-no, da ne upa javno povedati, zakaj gre. Naslov naj se o tem informira in v listu odgovori, kaj je poizvedel o tem in kaj se namerava ukreniti, saj vendar ne gre zapostavljati domače sposobne ljudi na ljuibo enega ravnatelja, ki mu je Jugoslavija naj-brže deveta briga in ki še z obema očesoma smuka čez mejo: »Nur wir ...«
Za danes to, ker se štoranski delavci ne upajo spregovoriti, bomo pa poskrbeli za pojasnila raznih zadev v Štorah drugi. Štoranski delavci pa, Vam veljaj klic: Organizirajte se in zavedajte sc svojih državljanskih pravic.
Eden, ki je poslušal delavce v gostilni.
Pevovodja
ki bi hotel poučevati delavski zbor, dobi stalno službo. - Reflektantt naj se obrnejo na naslov:
Hinko Vrankar
Beograd, Nemanjina ulica 28
Odgovor onemu, .ki v gostilnah posluia!
Nam je vse to, kair nas dopisnik vprašuje točno znano. Še celo več. Pa dragi dopisnik, kaj hočeš, ko so pa delavci s tem sistemom zadovoljni, mesio da ibi vzeli motko v roke in pognali čeiz mejo vse kar dela škodo v itetm kraju. Dogodilo ®e je pa ravno nasprotno'. Prišel je v tovarno g. inšpektor della v spremstvu ravnatelja Delavske zbornice, da si ogledata, kako je tovarna opremljena. Pa miu je mladi Betriebslei-ter pokazal vrata rekoč, da nimai v tovarni nič iskati. Nato se je pritožil inšpektor dela pri Sreizkem poglavarstvu in tudi tam so mu pokazali vrata. Vidiš dragi bree, v celjskem srezu smrdi, ter bo smrdelo toliko časa, dokler se delavci ne bodo spametovali. Do takrat pa mora biti prav tebi in tiuidi nam, pa alko hočeš ili nočeš.
S. M. R. J., Oblastno tajništvo.
RUDARJI.
Rudarsko delavstvo Slovenije
preživlja to leto tako socijalno iit gospodarsko krizo, kakršne še po prevratu ni bilo. Žalostno a resnično izgleda, kakor da rudarski poklic ni več ono, kar bi omogočalo rudarju, da si ob istem gradi svoje lastno ognjišče.
Danes, četudi polno zaposlen rudar, ne zasluži več toliko, da bi z veseljem pogledal na svojo družino, češ, res težko moram delati, a vendar krulia in obleke imamo dosti ter še ob enem zavarovanje zoper starost, da meni ali pa družini v slučaju nesreče ali smrti ne bo treba beračiti.
Da, ti časi so bili in ni jih več. Danes še zaposlen, čez 14 dni že na cesti brezposeln. Danes napravi šiht, jutri mu obratovodja reče: ker nimamo naročil, se jutri ali toliko in toliko dni v tednu ne dela. Pa naj bi že tudi to bilo, saj pravijo, da ameriški rudarji delajo tudi komaj po 3 šilite tedensko, a vendar ne stradajo. Ja, ali zaslužek naših rudarjev niti ob polni zaposlitvi ne znaša za pošteno preživljanje in s trenutkom, ko se šihte praznuje, se naseli glad in pomanjkanje v hišo.
In ne še samo, da je to strašen udarec za naše rudarje. Lastniki rudnikov se pri tem še na vse načine trudijo po svojih podrejenih organih, da na vse načine še poslabšajo ta bedni položaj rudarjev. Tako .je
Trboveljska družba
že za časa tega premogovnega spora uredila v Hrastniku, Ojstru in Rajhenburgu akordne postavke tako. da rudar, ki dela v akordu, pri najboljši volji niti svojih Din 40 ka-tegorijske mezde ne more doseči. V Hrastniku se podaljšuje delovni čas s tem, da pazniki ob koncu šilita na zunanjem obratu pravijo ljudem, da je to in to še za izvršiti. V Trbovljah na eparaciji se podaljšuje delovni čas delavstvu s tem, da se mu dovoz po železnici ne vračuna več v delovni čas, kar se je prej vedno zgodilo. Na vzhodnem obratu se .v šikaniranju in surovimi izrazi nad delavstvom odlikuje posebno paznik Šikovc. Nadalje se v Trbovljah in Hrastniku ljudi pošilja v pokoj, a se jih potem jemlje nazaj v delo po Din 4 na uro-, samo da ni treba družbi plačati za aktivnega delavca na tem mestu socijalno-za-varovalnega prispevka, še slabše je v tem oziru
v rudniku Krmelj.
Tu so mezdne razmere in delovne prilike takšne, da nimajo več primere na celem Balkanu in katere smo že zadnjič nekoliko opisali. Sedaj je to delavstvo po Zvezi rudarjev pri podjetju vložilo svoje upravičene mezdne zahteve. Kdaj in koliko sc bodo te zahteve v prid delavstva rešile, je odvisno od odločnosti in solidarnosti delavstva samega. Nič boljše razmere niso pri
rudniku Lese.
Ne samo. da so tukaj mezdne razmere pod vsako kritiko, tudi delovne razmere sploh so take in šikaniranje delavstva od strani obratovodja g. Grudna takšno, da se je Zveza rudarjev čutila primorana, da je naslovila na ravnateljstvo primeren opomin. V 14. dneh doprinos konkretnih dokazov ali pa uvedba sodnijskega postopanja napram Zvezi rudarjev,« je bil odgovor podjetja. Zveza rudarjev se te grožnje ni u-strašila in je poslala potrebne doka-
CITQJTEJ) E LOVSKO POLITIKO mauu
"nnnocfi se
zc že na pristojna mesto. Če pa bo podjetje še kljub temu vztrajalo na svoji grožnji, pa naj. Mi se ne bojimo. bomo pač gnilega bolnika zdravili pred sodiščem.
Mežiški rudnik
že leta in leta hira na svoji neozdra-Ijivi gospodarski bolezni kljub temu. da še nobeden njegov delničar ni obubožal, med tem ko se vedno po malem meče ljudi na cesto, a poleg vsega tega se pa še gleda, da bi en delavec delal za dva. dokler se ne zgodi kakšna nesreča.
O državnih rudnikih
Zabukovca in Velenje
so pa delovne in mezdne razmere že sploh take, da je delavstvo teh rudnikov že sploh pozabilo na svoje človeško dostojanstvo in niti ne protestira več. temveč vleče kakor vprežna živina.
Rudarji! Vaš človeški ponos in samozavest je sicer globoko klonila pred kapitalom. Ali vaša zvezda vodnica. Zveza rudarjev Jugoslavije, vstaja kvišku na obzorju. Zato vam kličemo mi:	Glave kvišku!
Vaša pot v boljše, človeka dostoj-nejše življenje, je mogoča le potom Zveze rudarjev .Jugoslavije. Zato vsi v njo!
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Pregled stanja Splošne delavske /.veze Jugoslavije v Sloveniji.
V	Sloveniji ima 17 podružnic in sicer: Ljubljana, čevljarji. Ljubljana, mestni delavci. Ta podružnica že par let ni obstojala in smo jo lansko leto septembra obnovili. Moste, kemičftf delavci. Medvode-Goričane je sicer mala podružnica, ki pa neomajno stoji in deluje. Kranj, ta podružnica je vzrastla na tristo. Mezdne razmere so mizerne. Tovarna luteks dela velikanske dobičke na račun zdravja delavstva. Okrog 100 članov se v gumi tovarni Vulkan drži stalno v organizaciji, .le to delavstvo pač kmečki element, ki je povsod le nialo dostopen za organizacijo. Ne zaveda se še odgovornosti nad samim seboj. Podružnica v Tržiču dobro napreduje. V Mojstrani smo lansko leto obnovili podružnico, ki že par let ni obstojala. Šteje 1.30 rednih članov in je med najboljšimi med našimi podružnicami. Podružnico kemičnih delavcev v Hrastniku smo zopet obnovili in se lepo razvija. V podružnici steklarjev v Hrastniku so po večini organizirani kvalificirani delavci, dočim nekvalificirano delavstvo ni organizaciji dostopno. Baje bo vzrok za to v plačilnem in delavnem sistemu. Podružnica v Celju, kemični delavci, drži stalno svoje število članov. V Šoštanju so organizirani usnjarski delavci.
V	podružnici Ptuj. čevljarji, vlada zadnje mesece neko mrtvilo. Podružnica Maribor ima več sekcij, tako: mestne delavce, usnjarje, tekstilne in stavbinske (opekarni-ške delavce, Lajteršperk). Lepo se je razvila podružnica v Sladkem vrhu (papirniški delavci), ki šteje okrog 200 članov. Na novo smo ustanovili podružnico v Slovenj-gradcu, ki se lepo razvija. Tu so organizirani usnjarski delavci. Potem je še podružnica v Rušah, kemični delavci, in podružnica steklarjev pri Sv. Križu pri Kog. Slatini. — Porastu članstva ie pripisovati zlasti dejstvo, da je dana avtonomija posameznim pokrajinam zelo povoljno vplivala, kar ni opaziti samo v Sloveniji, nego po vseh pokrajinah države.
Obdržali smo tekom dveh let 143 sestankov, zborovanj in občnih zborov, pri katerih se je iz tajništva direktno sodelovalo. Poleg tega pa so podružnice same gbdržale veliko sestankov in zborovanj. Konfliktov z oblastjo smo imeli malo. Prepovedala so se 4 sklicana zborovanja. Za Ruše je pomotoma bil izdan od oblasti odlok za razpust naše podružnice, kar pa se je po intervenciji preprečilo.
Gibanj za zboljšanje plač in delavnih pogojev smo imeli med tem časom 12 in sicer: V Mostah smo zboljšali delovni red in odbili poskus znižanja plač. Prav tako v Celju v kemični tovarni. V Medvodah smo sodelovali pri sklenitvi kolektivne pogodbe, s katero so se zboljšale plače. V Mojstrani smo sklenili lepo kolektivno pogodbo in zvišali plače. V Kranju smo v tovarni gumijevih izdelkov sklenili ipogodbo in zvišali plače, dočim mezdno gibanje v tekstilnih tovarnah ni uspelo vsled prešibke organizacije. V Mariboru se je za mestne delavce sklenila kolektivna pogodba in delno zvišale plače. V mlinu Rosenberg v Mariboru so se zboljšale dajatve v natu-ralijah. V Lajteršperku pri Derwuscheku smo sklenili kolek, pogodbo in zvišali plače. Tu se nahajamo ponovno v gibanju za sklenitev nove pogodbe. V Sladkem vrhu t papir, tovarni smo dosegli zvišanje plač. Za steklarje se je tekom zadnjega časa
vršilo več razprav in se ie končno sklenila kolektivna pogodba. V Slovenjgradcu so vkljub temu, da je organizacija še mlada, uveljavili osemurni delovni čas ter odpravili deseturnik. ki je bil delavstvu usiljen.
To so v kratkem navedena mezdna gibanja, ki so v današnjih razmerah dale silno veliko posla.
Stavke, ki so izbruhnile same po sebi, so bile v tem času tri. Dvakrat pri Der-wusehek.u in v tekstilni tovarni Inteks v Kranju. Pri Derwuscheku sta trajali skupaj 9 dni, v Kranju pa pol dneva in so se spori likvidirali potom naše intervencije.
Vsled raznih sporov radi mezd, delovnega razmerja in vsled odpusta zaupnikov in delavcev smo izvršili nad 40 intervencij po raznih podjetjih in pri oblastih. Večina intervencij je bilo osebno izvršenih in je bilo tudi večina uspešno završenih.
Pri obrambi socijalne zakonodaje smo z našimi podružnicami in po navodilih Strokovne komisije najaktivnejše sodelovali. Povsod smo izvršili tozadevna zborovanja. kjer so se sprejele in odposlale resolucije na pristojna mesta. 14 naših' podružnic je poslalo na srezka načelstva de-putacije, kjer so izročili osebno resolucije in povdarili naše stališče z ozirom na nujnost socijalne zaščite delavstva. Prav tako so člani naših podružnic, kjer so člani občinskih odborov, pospešili, da so se tudi občine zavzele za uvedbo starostnega zavarovanja.
Sodelovali smo na anketah o pravilniku vajeniške poklicne izbire, k osnutku novega obrtnega zakona in novega načrta poselskega reda. (Zakon o kučni poslugi.)
Več naših podružnic ima svoje knjižnice, katere posojajo članstvu knjige. Po raznih podružnicah smo prirejali skioptič-na predavanja, ki so bila vedno dobro obiskana. Za Cankarjevo družbo delujejo naše podružnice povsod z vso vnemo.
V	Mostah v kemični tovarni smo ustanovili del. podporni fond. lak fond obstoji tudi v kemični tovarni v Hrastniku in v kemični tovarni v Celju. V Rušah obstoji tudi tak fond, vendar oa organizacija istega še ni popolnoma izvedena. Tudi v Šoštanju smo pred časom skušali ustanoviti tak fond, kar pa smo potem opustili, ker se kaže v praksi, da taki fondi po tovarnah niso priporočljivi, ker vežejo delavstvo več na tovarno kakor na strok, organizacijo. Take fonde bi po našem mnenju bilo treba snovati v okvirju strok, organizacij.
Podružnice Splošne delavske zveze v Sloveniji so se tudi v finančnem pogledu pelo dvignile in napredovale, saj ie znašal v teli 11 mesecih povprečni mesečni dohodek Din 15.685.30.
Zato z energijo naprej, do še večjega porasta članstva. Strokovna organizacija je naša zaščita, naša obramba, naša moč. Strokovna organizacija smo Ml.
2IVILCI.
Pivovarji Ljubljana-Maribor.
Že v prejšnji številki »Delavca« smo poročali o položaju 'delavstva v pivovarni »Union«, 'ki stoji v item času sredi 'pogajanj, 'katerih rezultat pa še mi ipoipolmoma defmiti v. en. Po prvem pogajanju je nastal dolg odmor radi tega, ker je ihii g. ravnatelj od-sotemi, t. j. na oddihu v Rogaški Slatini ter se nd moglo sklepati konično veljavno o zahtevah delavcev. ,N.a poznejšo intervencijo odi strani Delavske zbornice smo ipa dobili s.poročilo, da se je v uipravnem svetal sklepalo o tej zadevi ter so gospodje, ki sede v vodstvu, sprejeli samo že poipreje citirane zahteve, ki smo jih iv prejšnji št. »Delavca« oibjavilii. 10 odst. povišanje doklad se raztegne na 4 mesece, praznovanje se bo upeljalo tudi v Mariboru, ravno tako se bo po uvidevnosti vodstva prevajalo delavce !> tedenskimi plačami na 14 dnevne.
Samo v zadevi deputata (pivo) je stvar na mrtvi toičlki, iker pivovarna »Union« trdi, da je absolutno nemogoče, da bi se moglo pivo še dovoliti. Davki, ikatere so jim naložile banska uprava in občima, poleg tega pai še znižanje con piva, ne dovoljuje, da bi se moglo pristati na še te ogromne Stroške. Seveda 'pri tem zatrjuje, da se bo pivo dajalo po tovarniški ceni in to samo, ako ne ibo mestna občina tiudii na to pivo določila davek.
Kar se je sedaj doseglo, je sicer samo kapljica v morje, vendar pa se bodo v 'bližnji bodočnosti te razmere Iziboljšiallet. Akio pogledamo na desno ali levo, vidimo, da povsod delavstvo napreduje, seveda s sirro-treno im. čvrsto organizacijo-, dobrimi člani in kar je čez vse, s slogo, ki jo Udbe na moč kaipitala ne more zlomiti. Kjer je sloga, tam je moč in tam mora ibiti pravica; ker ako povzdigne glas organizacija, ki je močna, jo mora vsakdo slišati in upoštevati.
Vsakdo se naj trdno oklene svoje organizacije, ki mol naj bo zaščiitnica in pomoč v vseh težkih momentih, kateri tlačijo sedaj nas delavce.
Pevski odsek pekov Ljubljana.
že večkrat se je 'omenjalo pevsko društvo peikorv. pomočnikov v Ljubljani v »Delavcu«, da zopet deluje. Če malo pregledamo to zadevo natančneje, vidimo, da je pevski odsek, v Ljufolani ikrepko zastavil svoje moči, da bi se res povzdignil na višino, ki je potrebna vsakemu ziboiru, ki hoče tudi v ijavno sta pokazati, da nekaj zna. Za nekatere ipevoe je res 'težko, ker delajo še pozno popoldne ter takoreikoč jim primanj-
kuje časa. Vendar se skuša celi pevski odsek prilagoditi 'tem oviram, samo da bi ibilo ugodnejše za vse pevce. Ker je skoro polovica novih pevcev, kajti več jih je moralo odpotovati radi brezposelnosti, in je sedaj tudi drugi pevovodja, se je pričelo z vajami od začetka im ito temeljito. Za vsakogar, ki pa ima veselje do petja je čas, da se prijavi za pevca, pozneje pač, ko ibo izbor že kolikor toliko izvežibam, ne ibo mogoče tako lahko pričeti, ker ne more začetnik slediti ostalim.
Po mojem mišljenju ibi bilo umestno, da se stopi v tesnejše stike z našimi sodnugi v Mariboru, ki imajo pevski odsek že tri desetletja ter je to eden najstaTejših .pevskih zborov pri nas in poleg tega imajo življen-ske izkušnje ter bi se lahko naslonili na nje in od časa do časa bi se lahko izvedla kaka 'prireditev z enotnim nastopom.
Mislim, dia ibi bilo doibro, da se to razmerje med nami čim najbolj utrdi in začne po malem s skupnim delom, ki ibo nedtvomno pokazalo mnogo uspeha. Prožlo leto so mariborski so'druigi prišli v Ljubljano, kjer smo skupaj peli in ob tej priliki so pokazali, kaj zmore dobra volja, čeravno so zaposleni ter jim istotako primanjkuje časa kakor nam. Vendar jim naš pevski odsek Se po mojem mnenju ne more vrniti iposeta, ker za to je potrebno še mrnoigo viaije. Todia v doglednem časiu se ibo pokazal tudi uspeh naših pevcev, iki zelo dobro napredujejo in ako bo tudi med ostalimi člani umevanja za to kulturno delo, da ga poderejo tudi finančno, simo lahko sigurni, da jim je uspeh zagotovljen'.
Upajmo, da se bodo tudi naši mariborski so drugi oglasili in id>a se razmotri even-tuielno, kako ibi se stiki čim bolj poglobili.
LESNI DELAVCI.
Stolarske novine (Mizarske novine). Prejeli smo julijsko številko tega odlično urejevanega ilustriranega mesečnika'. Začel je zopet redno izhajati, stopajoč v IV. letnik. Mesečnik prinaša zelo zanimive in poučne članke o ureditvi stanovanj in o različnih mizarskih umetnostih ter je za razvoj našega mizarstva velike važnosti. Slike so lepe in kažejo pohištvo v sobah. Mesečnik ima 28 strani.
Nia leto stane Din 120.— in se naroča-Uprava Stolarskih 'Novima v Osijeku.
Razno.
LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE.
F. C. Weiskopf, Proletarska usoda...
Znamenita nemška revija je priobčila o tej knjigi sledečo oceno:
»Ko bi bila razpisana I. 1928. nagrada za najboljše novele s socialno tendenco in ko bi bil jaz razsoditelj, tedaj bi prisodil prvo nagrado F. C. Weiskopf n, nemško-češkemu pisatelju, ki je izdal pod gornjim naslovom štiri novele v založbi Malik. Vse štiri novele se odlikujejo po strogi realistiki in nam opisujejo deloma v resnem, deloma v zabavnem tonu proletarsko življenje. Weiskopf zna sijajno orisati posamezne ljudi, njihove značaje in razmere, v katerih žive. V njegovih novelah izvemo največkrat šele prav na koncu, kam vsa zgodba meri...« (hgr.)
Weiskopiovo knjigo izda letos Cankarjeva družba v lepem prevodu in v originalni opremi.
Vpisujte se v Cankarjevo družbo!
Knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru sta po nalogu kr. banske uprave dravske banovine revidirala g. dr. Josip Puntar, knjižničar drž. študijske knjižnice > Ljubljani in g. prof. Mlakar v Mariboru. Revizija je sedaj po šestih mesecih končana. Knjižnici poslujeta zopet normalno. Jeseni izide nov seznam knjig.
Uredjuje se grob pok. Vilima Bukšega.
.loš prošle goditie, nakoii petgodišnjice smrti druga Vilima Bukšega, pokrenuo je Zagrebački odbor URSSJ akciju, da se njegov grob uredi i da se u tu svrhu osnuje naročiti odbor. Nakon što sil obavljenc sve predradnje i osigurana sredstva za ovu svrhu, pristupilo se je osni van ju »Odbora za uredjenje groba Vilima Bukšega«. U nedjeliu 22. juna, održana je osnivajuča skupština u prostorijama Saveza drvodjel-skih radnika Jugoslavije u‘ Iliči 55. Na skup-štini su bile zastupane ove radničke i na-mješteničke organizacije i ustanove:	Po-
krajinski odbor »Ujedinjenog radničkog saveza Jugoslavije« i njegove sastavne organizacije (Savez 'Privatnih namještenika Jugoslavije, Ujedinjeni savez željezničara Jugoslavije, Savez metalskili radnika Jugoslavije, Savez drvodjclskih radnika Jugoslavije, Savez brijačkih radnika Jugoslavije. Savez grafičkih radnika Jugoslavije, Savez. grafičkih faktora. Savez gradjevnili poslovodja i risara, Radnička komora. Kreditna i konzumna zadruga privatnih namještenika s. o. j.
lzvještaj o pripremama i radu akcijo-nog odbora podneo je drug Stjepan Colner, konstatujuči, da su se poslovi tako dugo zavukli, jer je akcijoni odbor čekao na pri-stup još nekojih organizacija, primjerice na Opči radnički savez Jugoslavije i na Savez bankovnih činovnika i namještenika Jugoslavije, koji su svoj pristup svojevre-meno najavili, i da je želio da osigura po-treban novac prije nego pristupi osnivanju odbora. Osigurano je do sada 35.000 dina-ra. U ovom iznosu je i doprinos Središnjeg ureda z. o. r. od 10.000 dinara. Skupština je prihvatila pravila, donela odluku o članarini za redovne i vanredne članove i iza-brala upravni odbor i financijsku kontrolu. U izvršni odbor su birani: Kmet Franjo (Ujedinjeni savez željezničara Jugoslavije), Stark Eugiin (Savez grafičkih radnika-ca Jugoslavije), Colner Stjepan (Savez privatnih namještenika Jugoslavije), Kunčič Adolf (Savez metalskili radnika Jugoslavije) i Pfeifer Vladimir (Radnička komora, Zagreb). Financijsku kontrolu sačinjavaju: Gjuraševič Vojin (Savez metalskili radnika Jugoslavije), Lalič Dušan (Savez privatnih namještenika Jugoslavije) i Majerič Mijo (Savez drvodjelskili radnika Jugoslavije).
Skupština je donela odluku o nabavci nadi;robnog kamena i sa postavljanjem početi če se več početkom mjeseca jula.
Kovačem za sekire in lopate!
Za tovarno v Srbiji se nujno rabijo kovači za sekire in lopate. Reilektanti naj se obrnejo na Javno borzo dela v Ljubljani.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru
proslavlja dne 2. in 3. avgusta 1930 svojo petletnico obstoja društva. Dne 2. avgusta se vrši ob 20. uri akademija v dvorani »Union« (G8tz), pri kateri nastopijo tudi delavska pevska društva (skupni zbor). Drugi dan, 3. avgusta, se pa vrši velika ljudska veselica v Radvanju, gostilna Anderle. — Odbor.
EMIL MORE
sodavitar — Ljubljana
Kelts Murnova cesta 11—Smirtinska 1.11
priporoča Izvrstno soda-vodo iz tekoče ogljikove kisline ter pokalice z pristnim sladkorjem. Zastopstvo i n izdelovanje Jagura
ZOBMI ATELJE
BEVC JOŽKO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 4-1.
Sprejema
od pol 9. do pol 13. (pol 1.) In od 14. (2.) do pol 18. (pol 6.) ure.
Po naročilu sprejema tudi izven navedenih ur. Cene zmerne.-Telefon	štev.	3296
Kipi, relijefi, ornamenti, cerkvena in stavbna dela, umetni kamen, okvirji, mavzoleji, grobnice, nagrobni, javni spomeniki, ograjice, vaze, uklesavanje in zlatenje napisov, porcelanske slike, sveliljke, poprave itd.
FRANJO KUNOVAR, LJUBLJANA
POKOPALIŠČE SV. KRIŽ kamnoseško-kiparsko podjetje
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.