POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Leto II.	Štev. 35
Celoletna naročnina	. 175 Lir
Polletna	„	. 90 „
Posamezna številka	■	4 „
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Gorice, sobote 31 euguste 1946
Prekričati hočejo resnico
Pretekli teden so vlade ZDA in Velike Britanije otvorile z uradnimi notami vladi FLRJ kampanjo, v katero so potegnile ves tisk znanih ameriških, angleških in francoskih časnikarskih koncernov. Z najbolj žaljivimi in lažnji-vimi natolcevanji so napadli Jugoslavijo zato, ker je ta branila svoje suverene pravice nad v krvavi borbi osvobojenim jugoslovanskim ozemljem.
Te kampanje nikakor ne sme mo zasledovati ločeno od borbe, ki se vrši na mirovni konferenci; borbe med jasnimi, iskreni in načelom protifašistične burbe zvestimi argumenti, s katerimi hočejo zastopniki Jugoslavije, Sovjetske Zveze in drugih resnično demokratičnih držav dos ci sklenitev in utrditev miru ter zavijanjem in frazarjenjem, za katerim se skriva imperialistični prhi e p onih sil, katerim je vojna zapustila apetit po novih kolonijah in novih vojnah. In prav glasniki teh sil imajo vedno polna usta skrbnih in očetovskih besed za »pravice malih narodov«. F koliko so iskreni, dokazuje prav sedanja ofenziva proti Jugoslaviji in kaže, kako si »zapadna demokracija« te pravice predstavlja: mali narodi (v tem primeru Jugoslavija), morajo molče in hvaležno prenašali, če jih veliki počastijo s tem, da pošiljajo svoja letala preko njihovih ozemelj, čeprav je to proti vsem mednarodnim pravilom. Če se drzne na tako kršenje svojih pravic odgovoriti, je mali narod predmet najbolj surovih napadov in groženj. Proti njemu zaženejo tako glasen krik in vik, da se v njem popolnoma izgubi glas, ki opozarja svet na to, da se v Kalkuti uničuje dnevno na tisoče življenj.
Ni slučaj, da se je ta nevihta spravila prav nad Jugoslavijo. Na mirovni konferenci v Parizu nihče ne razkrinkuje resničnih ciljev zagovornikov in zaščitnikov italijanskega imperializma in s tem napadalnosti in zatiranja narodov sploh kot tov. Kardelj in vsa jugoslovanska delegacija. Tako kričeča je resnica, ki jo predstavljajo številke pobitih civilistov, požganih domov in uničenega imetja, da so ji prisluhnili prav vsi narodi, tudi oni, katerih vlade se na mirovni konferenci borijo proti temu, da bi Jugoslavija prišla do svojih pravic. Nevarno postaja, da bi se ti narodi tako jasno zavedli, da njihovi zastopniki na mirovni konferenci ne samo ne zastopajo interesov Jugoslavije kot požrtvovalnega in do kraja zvestega zaveznika, temveč tudi njihovih lastnih ne. Zato sta Anglija in Amerika zagnali tak hrup in ropot. Zato se tisk in radio trudita, da bi bila glasnejša od resnice in pravice, ki jo zahtevajo jugoslovanski narodi preko svoje delegacije v Parizu.
Toda naša zavest, da je resnica in pravica na naši strani in naša neomajna volja, da dosežemo njih priznanje sta tako trdni in odločni, da se ne plašita niti rožljanja z atomskimi bombami. In preko vsega vreščanja in ropotanja se dviga enoglasni klic vseh Jugoslovanov:
SVOJIH PRAVIC NE ODSTOPimO!
Pretekli teden se je vedla ostra gonja anglo-ameriškega časopisja proti Jugoslaviji radi letalskih incidentov, do katerih je prišlo nad jugoslovanskim suverenim ozemljem.
Spričo te gonje je urednik »Pravde« Viktorov zapisal sledeče: Ni mogoče dopustiti, da bi ne bilo neke premišljene sporazumnosti v istočasnem drastičnem in tako zelo neutemeljenem pritisku Američanov na Jugoslavijo ter Angležev in Američanov na Poljsko. Letalski incidenti nad Slovenijo so znani, 72 ameriških letal se je pojavilo v dobrih treh tednih nad jugoslovanskim ozem-
Pcdpisani smo citali, da je a-meriška in angleška vlada poslala jugoslovanski vladi protest zaradi dogodkov v Vršnem. Očividno je ta protest sestavljen na podlagi poročila operacijskega zbora za Sredozemlje, odnosno poročil agencij VZN (zav. inf. služba), katero je objavilo poluradno časopisje ZVU: »Glas zaveznikov. in »Giornale alleato«. Zavezniška izjava hoče spraviti v slabo .luč izjavo TANJUG-a, ki jo je priobčil beograjski tisk 14. in 16. julija 1946 in katero tudi mi kot očividci potrjujemo in dodajamo sledeče:
Dne 10. julija zvečer je prišla v našo vas večja kolona jeepov polnih civilne in vojaške policije. Ena večja grupa civilne in vojaške policije pod poveljstvom nekega ameriškega častnika, ki je držal zemljevid v rokah, je, usta-
POLITICm
Rooseveltovo politiko so
Še vedno se govori o incidentih, ki so nastali zadnje čase med Ameriko in Jugoslavijo.
Ta teden je prinesel tudi angleški tisk poročilo, da je Jugoslavija izpustila ameriške letalce
Predsednika nacionalnega komiteja v Ameriki »Dobimo mir«, general pomorske pehote Carlson in Paul Robeson obsojata zadržanje vlade Združenih držav proti Jugoslaviji. Združene države Amerike — tako je rečeno v njuni izjavi — so si pri svojem postopku proti Jugoslaviji vzele za zgled podoben postopek z Grčijo, Palestino in Transjordanijo. Da bi podkrepili ostre izjave bodisi v Parizu ali Washingtonu, izkoriščajo silo in grožnjo z uporabo sile. Z ostrimi izjavami ukazujejo ne samo premaganim, ampak tudi zmagovalcem druge svetovne vojne, da bi se podredili anglo-ameriškemu miru.
»Daily Worker« pa je pisal o ozadju ameriške note Jugoslaviji med drugim naslednje: Začudeni gledamo. Ali smo res v mesecu avgustu 1946. ali pa se je koledar vrnil nazaj v dneve, ko je Hitler podcenjeval in preziral male narode in ko je Goering takoj zagrabil za pištolo, čim je slišal besedo »kultura«, kajti ameriški tisk je poln groženj. Tako grozi newyorški »Daily News« z atomsko bombo. Stališče Združenih držav Amerike na področju Sre-
splahnel
Ijem in zadnje dni pred incidentom pa se je število še stopnje vaio na 110. Američani so bili na to opozorjeni. Mesto da bi se o-pravičili, so obrnili ost in poskusili uveljaviti svojo moč nasproti pravici«.
Angloameriške note Jugoslaviji naj bi imele torej ustrahovalni namen. Vendar pa tega niso dosegle. Tisti, ki so hoteli škodovati Jugoslaviji in njenemu ugledu v svetu, so se pošteno ušteli. Maršal Tito note ni sprejel, ker je bila brezpredmetna z ozirom na to, da so bili ameriški letalci že na poti iz Slovenije proti Gorici. Ves hrup, ki ga je dvignil anglo-
viia kakih 50 m pod Morganovo linijo vojnega invalida Rutar I-vana in ga vprašala po stražarskem mestu JA in kod poteka Morganova linija. Nekaj članov civilne policije je hotelo nadaljevati pot. Omenjeni častnik jih je ustavil pri Spodnji Rupi, češ, da je tam Morganova črta, to. je kakih 600 m niže od kraja, kjer se je izvršil oboroženi incident med jugoslovansko in ameriško predhodnico. Amerikanci so 12. julija zvečer prodirali v strelcih in v vojni opremi v dveh skupinah proti notranjosti cone B. Med njihovim napredovanjem so jih vojaki, ki so stali v vasi podpirali z balkona hišne št.-40 z raznimi znamenji in vzpodbujajočimi vzkliki. Kmalu nato je prišlo do streljanja med ameriško in jugo-slovan. predhodnico. Vojaki 88. ameriške divizije so odprli stroj-
PREGLED
zavestno zavrgli pozabi
dozemskega morja bo »v bodoče bolj ostro«. In če je Jugoslavija dala milijon padlih, kaj to zanima milijonarje ameriškega Wall-streeta! Igra politike sile ne pozna morale. Ameriški imperializem stremi za tem, da bi v zvezi z Veliko Britanijo dosegel nad-vladO' v Sredozemlju. In pri tem je prvi korak - izzivanje prepirov z Jugoslavijo s pomočjo enostavnega izzivalnega pošiljanja celih skupin ameriških letal nad Jugoslavijo in izročitev ultimata, čim je prišlo do neizbežnega incidenta. Istočasno pa stremi ameriški imperializem za tem, da bi si o-svojil zase vsako znano strateško točko na vsej zemeljski krogli. Ta pot, ako bo šlo tako naprej, se bo končala nesrečno. Velika Britanija, ki je sedaj privezana za voz Wallstreeta, se ne bo mogla več izvleči iz tega položaja, če ostane v njem. Britanskemu ljudstvu ni všeč rožljanje z atomsko bombo, podcenjevanje drugih narodov, hlastanje po petroleju in pripravljanje nove vojne. Prišel je čas, ko bo morala laburistična vlada dvigniti svoj glas in to povedati (do tu »Daily W orker«),
# * *
Očividno so zavestno zavrgli pozabi Rooseveltovo politiko. To politiko je treba obnoviti, sicer bo prišlo do katastrofe.
ameriški tisk, je skopnel. »Incident« bo ostal zapisan v diplomatski zgodovini kot brezobziren pritisk velesile na zvestega zaveznika iz osvobodilne vojne proti nacizmu in fašizmu.
Še pred incidentom z ameriškimi letali, ki so ga neoporečno izzvali interesirani krogi zapadnih velesil, smo imeli incident, v katerem sta padla dva pripadnika Jugoslovanske armade na ozemlju B. Do njega je prišlo onstran Morganove črte vzhodno od Vršnega. Ljudstvo tega kraja, ki je živa priča, kako je potekel ta incident, je podalo za javnost pričujočo izjavo:
ni ogenj iz vasi proti jugoslovanskim položajem. Streljali so s strojnico- z betonske terase neke zgradbe hišne št. 48, visoko od 5 do 6 m. Še isti večer so tele fonsko klicali v vas pomoč. V vasi je bila postavljena vojaška postojanka, policijska ura in obsedno stanje. Stražarski blok so postavili v čebelnjaku Ivana Gabrščka, kakih 100 m pod Spodnjo Rupo, kjer po izjavi ameriškega častnika poteka Morganova linija. To je 600 m od kraja, kjer je bi! oborožen napad.
Kot očividci ob koncu teb naših ugotovitev izražamo svoje mnenje in prepričanje, da je poročilo agencije TANJUG popolnoma resnično in bi bila torej Jugoslavija tista, ki bi bila upravičena poslati oster protest ameriški in angleški vladi in ne o-bratil'	Sledijo podpisi.
Diplomatske taktične poteze proti Jugoslaviji na mirovni konferenci v Parizu
Na mirovni konferenci ne gre več delo naglo od rok. Zavlačevanje je postalo očitno namen nekaterih sil. To je Višinski ugotovil že v začetku tega tedna, ko so v Parizu razpravljali o političnih in teritorialnih klavzulah mirovne pogodbe z Italijo. Eksponenti za pariškimi kulisami delajočih zainteresiranih sil so sprožili celo vrsto diplomatskih taktičnih potez proti Jugoslaviji, zato da bi se izsilil umik s pozicij, ki jih je celo že svet zunanjih ministrov štirih velesil ugotovil, priznal in sankcioniral.
Do nove avstralske mahinacije je prišlo v odboru za politične m teritorialne klavzule mirovne pogodbe z Italijo, ko je avstralski delegat Hodgeson takoj spočetka predlagal, naj ustanovijo- poseben pododbor treh članov, ki naj bi preučil vse dokumente, ki naj se jih svet zunanjih ministrov velesil posluži za sestavo- končnega besedila mirovnih pogodb. V tem pododboru naj bi bila zastopana tudi ena izmed velesil.
Vmes je posegel sovjetski de legat Višinski ter se odločno uprl takemu početju avstralskega delegata. Mesto da bi se konferenca pospešila, se sedaj oglaša zastopnik Avstralije s predlogi, ki prejudicirajo vse delo sveta zunanjih ministrov velesil in ki nazadnje nimajo nikakega drugega namena, kakor konferenco- zavlačevati, če že ne onemogočiti. Svet zunanjih ministrov je opravil o-
gromno delo, ko je pripravi! sedanje načrte mirovnih pogodb-Sedaj pa naj se postavi vse skupaj kratkomalo na glavo. Tako bi hotel narediti tudi Byrnesov pomočnik ConallyMn sicer v vojaškem odboru. Odbor je namreč že sklenil, kako bo postopal s pripombami bivših sovražnih držav. Ameriški senator vicead-miral Conallv pa je zopet vse prevrnil — torej malone postavil vse na glavo, kajti predlagal je, da se zaslišijo zastopniki bivših sovražnih držav, pa tudi takih, ki niso članice konference, če njihove pripombe in predloge podpre kak član odbora.
Spričo nedemokratičnega postopanja ga ni to pot zavrnil samo ukrajinski delegat, marveč se je celo angleški delegat začudil, ko je Conally vztrajal pri svojem predlogu. Češkoslovaški odposlanec Slavin, je opozoril, kako mečejo Američani bivše sovražnike, pa zaveznike, člane in nečlane vojaškega odbora — vse v en koš. Seveda je tudi v vojaškem odboru postala razprava zelo burna in nazadnje je bilo zasedanje preloženo.
Vtisi člana
jugoslovanske delegacije s pariške konference
Predsednik vlade LR Hrvatske' dr. Vladimir BakarJč, član jugoslovanske delegacije na mirovnt konferenci, se je vrnil iz Pariza in povedal, da sedanja konferen-tii pra\ za prav še ni mirovna konferenca, marveč šele del nje, ki razpravlja samo o vprašanjih mirovnih pogodb s satelitskimi državami. Razlikuje se od mirovne konference po prvi svetovni vojni po tem, da so bila zanjo storjena že nekatera pripravljalna dela, ki so jih izvršili zunanji ministri štirih velesil.
Že v uvodnih govorih se je pokazalo — tako je nadaljeval tov. Bakarič — ila nekatere sile, v glavnem Amerika in Anglija, dajejo povod za predloge izpre-memb v besedilu mirovnih pogodb. V ta namen so pripravili posebno taktiko in konstruirali nekakšno — politično povsem nestvarno nasprotje med četvorico ministrov in malimi državami. Iz-premembe naj bi se vnesle pod geslom zaščite pravic »malih« držav, da bi lahko tudi te povedale svojo- besedo. Poglavitni zagovornik te taktike naj bi bil — kakor je znano — avstralski delegat dr. Evatt. Njegovi nastopi so za vsakega uvidevnega človeka demagoški, kajti kako hočete, da bi govoril za male narode, ko pa je vsak njegov predlog v nasprotju z interesi malih držav, četudi utegne navidezno izgleda-ti, da je v prilog. Povsem očividno je, da brani pozicije velesil, ki branijo svoje imperialistične težnje za nadvlado nad malimi narodi.
O delu okrog mirovnih pogodb je predsednik Bakarič rekel, da po vseh dosedanjih delih kaže, da bo vprašanje razmejitve Jugoslavije in Italije najpomembnejše. Stališče jugoslovanske delegacije v tem vprašanju je znano. O tem so se izjavili: v državi maršal Tito in podpredsednik Kardelj, v Svetu zunanjih ministrov pa dr. Aleš Bebler. Na konferenci do te točke še niso prišli. Nam so uradno izročili predlog meje med nami in Italijo in predlog statuta svobodnega ozemlja Trsta. Mi smo se postavili na stališče, da sta ta dva predloga nesprejemljiva. Predlogi o
IPricevanJe ljudstvo iz Vrsnecfo
meji ne spoštujejo etnične črte, marveč nekakšno načelno ravnotežje, kakor temu pravijo. O Trstu so ameriški, angleški in
Pred vojaškim sodiščem IV. Armade v Ljubljani se je pričela razprava proti skupini narodnih izdajalcev in vojnih zločincev z obtoženim Rupnikom na čelu. To skupino narodnih izdajalcev in vojnih zločincev je zmagovito in svobodoljubno slovensko ljudstvo postavilo pred sodišče na Taboru, prav na onem mestu, kjer so obtoženci 3. maja leta 194.5. sestavili štiriurno vlado, da bi s tem zadnjim zločinskim dejanjem še enkrat poskusili preprečiti osvoboditev in združitev slovenskega naroda. Iz obtožnice se vidi, da so prosluli politiki in narodni izdajalci že pred napi dom na Jugoslavijo marca 'Odi. sklenili, da bodo vrhovi bivše slovenske ljudske stranke (SLS) stopili v službo okupatorja na čelu s škofom Rožmanom in Natlačenom, a drugi del, Krek, pa se bo »za vsak slučaj« v inozemstvu pridružil protihitlerjevske-mu bloku.
2e iz prvega zasliševanja vojnih zločincev in narodnih izdajalcev se odkrito spozna celo izdajalsko sodelovanje Leona Rupnika z okupatorjem, kar tudi sam prizna. Dokazno gradivo in zasliševanje pa tako bremeni proti-Ijudsko kliko ki ima tudi škofa Rožmana na čelu, ki je bil v tesni zvezi s prikritim izdajalskim delovanjem ter dajal smerr/ce svojim podložnim duhovnikom, da se sprijaznijo in lojalno sodelu jejo z največjimi sovraživki slovenskega ljudstva in človeštva sploh. Potek razprave tudi dokazuje, da so se izdajalske klike, oprte na okupatorja, vzele za cilj preprečiti osvobodilno Dor-bo slovenskega naroda in so zato uporabljale dve taktiki: taktiko odkritega in krvavega hlapčevanja okupatorju, ki; jo predstavlja obtoženi Rupnik, in taktiko prikritega, ogabno demagoškega. zločinskega hlapčevanja, ki jo predstavljajo obtoženi Rožman, Krek ter Mihajlovičevi četniki.
Pred sodiščem stoje Leon Rup nik, divizijski general bivše jugo-slov. vojske, med okupacijo predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani, sedaj v zaporu; Roese-ner Krvin, višji policijski SS vodja ter SS general, sedaj v zaporu; dr. Rožman Gregorij, bivši škof 1 j ubij. škofije, sedaj na bt gu; dr. Krek Miha, bivši minister, sedaj v inozemstvu: Vizjak Milko, bivši jugoslovanski polkovnik, sedaj v zaporu; dr. 'la-
Bivši general jugoslovanske vojske Leon Rupnik je že pred napadom Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije nad Jugoslavijo, pred kapitulacijo Jugoslavije, navezal stike z ustaškim polkovnikom Luličem in Štancerjem, izdal slovenski narod in zaprosil za vstop v ustaško vojsko. Kot načelnik štaba prve grupe armije v Zagrebu ni dal nobenega odpora sovražniku, že 17. aprila 1941. je prišel v Celje ter se javil gestapovcu Avgustu Vestnu in prosil za nemško državljanstvo in 17. maja je prispel v Ljubljano ter pričel sodelovati z italijanskimi vojaškimi in civilnimi oblastmi. Že v prvih mesecih okupacije je pričel organizirati bivše jugoslovanske oficirje in podoficirje, med katerimi je agitiral naj ostanejo lojalni okupatorju in naj se ne priključijo oboroženi borbi slovenskega naroda. Hinavsko se je dal internirati v dogovoru z okupatorjem generalom Robotti-jern za 40 dni zgolj zato, da ki lahko sprejel mesto ljubljanskega župana in po okupatorjevih di-
francoski predlogi taki, da ne dajo Trsta tržaškemu ljudstvu, marveč ga izročajo Angloameri-čanom.
cin Lovro, bivši upravnik policije v Ljubljani, sedaj v zaporu. — Obtoženi so, da so izvršili sledeča kazniva dejanja: izdajo ljudstva in države, skupaj z obtoženim Roesenerjem, pa tudi kazniva dejanja vojnih zločinov. Med drugim jim obtožnica očita, da so imeli med 27. marcom m 6. aprilom 1940. sestanek, na katerem so sklenili, da si podele vloge tako, da en del vidnejših predstavnikov SLS (Slov. ljudske stranke) ostane doma in stopi v odkrito in vojaško sodelovanje z okupatorji, a drugi del, Krek, Gabrovšek in Kuhar, pa gre v inozemstvo in se navidez vkfhiči v protihitlerjevski blok, la v primeru zmage ene ali druge vojskujoče se stranke zagotovi svoje pozicije in protiljudsko vladavino v Jugoslaviji.
Ko je bila Jugoslavija razkosana, ljudstvo popolnoma zasužnjeno, država oropana, so pričeli obtoženi s fizičnim iztrebljanjem slovenskega naroda potom kviz-linških organizacij in okupatorske vojske. Ustanovili so belega rdo in tkzv. slovensko domobranstvo ter pomagali okupatorju v organiziranju upravnega a-parata v Sloveniji. Ozko so se tudi povezali z vsemi fašističnimi in Ijotičevskimi elementi širom Jugoslavije in vsestransko podpirali okupatorja v puštošenju zemlje in uničenju osvobodilnega gibanja, ki je zadobilo najširši razmah na Slovenskem.
V sodelovanju z italijanskimi in nemškimi okupatorji so ves čas vojne obtoženi Rožman in Krek kot organizatorja in 'nared-bodajalca, Rupnik kot ljubljanski župan pod italijansko okupacijo in šef ljubljanske uprave pod nemško okupacijo, Vizjak kot namestnik komandanta tkzv. »Slovenskega domobranstva«, Hacin kot šef policije, Roesener pa kot predstavnik nacistične stranke in vodja na obrambnem področju št. 18, izvršili neštete vojne zločine nad slovenskim narodom:	ubijanje in izročanje
ranjencev okupatorju, umore m pokolje, zapiranja, mučenja, od vajanja v koncentracijska tabori--šča in na prisilno tlelo v korist okupatorja, prsilna mobilizacija, požigi, ropanja in uničevanje javne in zasebne imovine, posilstva in druge vojne zločine, zaradi če sar odgovarjajo za smrt in trpljenje na deset tisočev mož, žena in otrok.
rektivah v Ljubljani organ’«'»al' okupacijski civilni aparat ter vohunil in dajal podatke sovražniku. Razen tega so spomladi 1942. obtoženci skupaj z Rožmanom na čelu, kaplanom Križmanom ter drugimi odpadniki slovenskega naroda skupaj z okupatorjem ustanovili »Odbor vaških straž«, ki je bil v bistvu odbor m organizator bele-garde, »legije smrti« ali »MVAC« (Milizia volontaria anticomunista«. Isti odbor »vaških straž« je zasedal v škofijskem dvorcu v Ljubljani ter skupaj / generalom Robottijem pripravljal načrt za uničenje partizanske aktivnosti. Izrodki so šli celo tako daleč, da so zahtevali od okupatorja, da okrepi svoje posadke na deželi. S pomočjo proti-Ijudskih duhovnikov in županov pa so uvedli široko vohunsko mrežo, oddelke MVAC pa postavili pod svoje neposredno poveljstvo. Da bi tako čim uspešneje lahko vodili borbo proti osvobodilni borbi slovenskega naroda, so Rupnik in vsa ta izdajalska druž-
ba podajali Italijanom sezname oficirjev, ki so bili naklonjeni narodno osvobodilni borbi, da so jih isti internirali.
Takoj po kapitulaciji Italije se
Ko so Rupnika na razpravi vprašali, kako je bilo postopanje v preiskavi, je dejal: »V preiskavi sem bil brez vsakega pritiska. Priznal je med drugim tudi, da je že leta 1938. pred oficirji kra-gujevskega garnizona imel fašistično predavanje po hitlerjanski literaturi. Pristavil je, da mu je fašistična Nemčija že tedaj zelo ugajala. Med drugim je izjavil: »Jaz sem se sploh zavedel, da sodelujem z osvajalcem«. Izgovarjal se je, da bo pač tako lahko najbolj pomagal ljudstvu. Poslušalci v dvorani so se nato glasno zasmejali, ker so to njegovo pomoč občutili na lastni koži. Rupnik je skupaj z Rožmanom in Hacinom poslal v koncentracijska taborišča nad 36.000 ljudi, pobili pa so preko 1000 talcev. Za vse zločine so neposredno krivi Rupnik, Krek, Rožman, Vizjak in Hacin, ker so bili organizatorji, voditelji, naredbodajalci m izvrševalci narodnega izdajstva. Obtoženi Rožman je celo predsedoval sestankom odbora vaških straž, župnikom in kaplanom pa je dajal navodila za ustanavljanje oboroženih belogardističnih oddelkov. Rožman je meseca februarja 1942. leta v škofiji stavil predloge, kako naj se pod krinko »borbe proti komunizmu« obsodijo napori slovenskega naroda za svobodo, neodvisnost in obstoj. Na enem takem sestanku v ško-
Dočim je škof Rožman blago slavljal kapelo v policijskih zaporih je mučenim ljudem hinavsko govoril, da bo molil »da jim bo bog vrnil zdravlje«. Posebno zločinska vloga pa je bila Kreka, ki je iz emigracije vodil slovenske izdajalce, jih podpiral z našim denarjem ter bil v stiki z najreak-cionarnejšimi angleškimi krog: in z Vatikanom. To je potrdi'a izjava biv. ministra Franceta Sno ja, ki je še v emigraciji obsojal izdajstvo Kreka. Krek je bil ozko
Tako je vojaški tožilec, kap. Vivoda zaključil z besedami ju naške matere ubitih sinov Gizelc Kurnik (tako se imenuje ta junaš ka mati), ki so ji ustrelili dva sinova, ostala dva pa zaprli in strahotno mučili.
Če je obtoženi Rupnik organiziral fašistom upravni aparat in kvizlinške formacije, če,je obtoženi Rožman podpihoval izdajalsko duhovščino na bratomorno klanje, čc je obtoženi Hacin mu čil in moril s svojo »črno roko«
Dne 23. avgusta je skupina novinarjev Julijske krajine obiskala otroško počitniško kolonijo v Kojskem, v kateri se nahaja oko h 120 otrok. Večina dece je iz Trsta in Krmina. To so revni o-tročički delovnega ljudstva, ki so prišli v sončna Brda, da se osvežijo in ozdravijo.
Presenetila nas je lepo urejena kolonija, ki ji ne manjkajo higienične naprave. Najbolj smo se divili prostrani jedilnici, ki jc res okusno pripravljena za mladi živžav; izgleda kot prava restavracija. Vse mize so pokrite s prti, okna imajo mrežice, ki ščitijo deco pred žuželkami in muhami. Vseh prostorov v prostrani koloniji pa je nad 25. Spalnice imajo dobro lego; v njih se otroci naspi j o v času od 9. ure zvečer do 7. ure zjutraj in popoldne imajo
je obtoženi Rupnik stavil v službo nemškega okupatorja in Rainer ga je postavil za šefa pokrajinske uprave ljubljanske pokrajine.
fijskem dvorcu je 16. februarja 1942. izdelal predloge za svoje sodelovanje z italijanskimi okupatorskimi oblasti. Na njegov predlog so okupatorji izvedli mračne racije in množične internacije. Na pobudo Rožmana so se protiljudski duhovniki oborožili s samokresi ter bili organizatorji, voditelji in izvrševalci zločinov vaških straž. Duhovniki Križaj, Mavec, Šinkar, Malovrh in drugi so se posebno odlikovali v oddelku MVAG. Tudi spovednice so izrabljali za zasliševanje. O tem so govorile priče na procesu. Rožman je bil tudi povezan z ge-stapom ter v stalni stiki s Hacinovim policijskim aparatom. Aprila 1944. in januarja 1945. leta je obtoženi Rožman z Roesenerjem in Rupnikom ter drugimi na cističnimi krvniki sodciova:	pri
zaprisegi domobrancev, ki je bila vojska in se borila »za Kristusa in krščansko kulturo«. Znano pa je, da so domobranske zveri svojim nedolžnim žrtvam rezale spolovila, prsi, ude, jih pobijale s kamenjem in puškinimi kopiti. O teh zverstvih je pripovedovala na razpravi Anica Zaljšček, ki je med okupacijo stanovala v Žužemberku. Vsa dvorana je kot brez diha poslušala preprosto pripovedovanje žene, ki je bila živa priča mnogim zločinom domobranskih zveri.
povezan z zločinsko tolpo narodnih izdajalcev v domovini, jo bodril ter financiral. Imel pa je radio zvezo preko angleške službe. V radiu je večkrat govor i in med drugim dejal: »Vaša por je pravilna nadaljuje z njo«. Zato je obtoženi Krek s svojo podpo ro izdajalskim agentom Mihajlo-vičeve, Rupnikove in Rožmanove vrste soodgovoren za vse zločine nad slovenskim narodom, ki sijih njegovi pomagači z.tgresJi v službi okupatorja.
in policijo in končno, če je obtoženi Krek iz inozem. vodil in financiral vso to izdajo na Slovenskem, so vsi ti zločini bili v korist fašistični politiki in v korist obtoženega Roesenerja, ki je imel od Hitlerja nalog slovenski narod uničiti.
Naša ljudska oblast bo storila vse za odkritje vseh onih, ki še danes rovarijo proti njej, tako je naglasil zastopnik tožilca JA kaj;. Marjan Vivoda.
počitek od 1. do 3. ure. Hrana je okusna in obilna, zlasti jim diši sveže sadje, ki jim ga gostoljubno briško ljudstvo nudi v »-bilici. Vsak fantek in deklica dobi dnevno nad kg raznovrstnega svežega sadja: fige, breskve, grozdje, itd. Tudi nad 80 litrov mleka pride dnevno v kolonijo; vse to je prispevek zavestnih Bricev svojim gostom. Tudi ostala hrana, kot krompir, moka, fast - vse darujejo pridne briške roke; tudi mesa jim ne manjka. Uživajo ga trikrat do štirikrat tedensko Hrane je dovolj in če hoče otrok dvojno porcijo, jo tudi dobi. Na razpolago so jim tudi vzgojitelji in pedagogi, priskrbljena je tudi ambulanca s sestro, ki je strokovno izobražena; prišla je s Trsta. Zdravnik pa obiskuje kolonijo dvakrat, tedensko. Počjtniška ko-
lonija, ki deluje že od srede julija, ni še zabeležila kakega slučaja bolezni.
Razveseljivo je, da ima Ječa dovolj vode. V Brdih imamo namreč takoimenovane artične studence, ki so neke vrste izvirki vode. Kojsko, v čigar gradu se nahaja kolonija, pa ima tudi vodnjak in vodovod. Kar se pa tiče čiščenja in pranja pa briška dekleta opravijo- z udarniškim delom.
Premičnina v koloniji je stal,: Brice okrog tričetrt milijona lir. Ljudstvo stalno prispeva in nabira prostovoljne prispevke in s tem se tudi z vsakim dnevom boljša gmotno stanje otroške kolonije v Kojskem.
Časnikarje je gotovo zanimala ta kolonija v Brdih, ker so tam otroci iz Trsta in Furlanije. Zato smo se v petek popoldne skupno z zastopniki »Giornale alleato«, »II Lavoratore«, »Corriere di Trieste«, »Trieste sera« podali v Brda. Z naše strani pa.smo zastopali »Primorski dnevnik« in »Soški tednik«. Iz Trsta so prišli tudi zastopniki PNOO-ja, ki skrbi za kolonije. Med njimi tov. Crismancich, ki je zastopal Rdeči križ.
Nas novinarje je zelo ljubeznivo sprejel g. župnik iz Kojskega, Ferjančič ter tudi pripravil domačo zakusko. Med zakusko pa jc pred župniščem zapel koj-ščanski mešani pevski zbor par lepih narodnih pesmi. Zbrali so se tudi domačini in nastala je prava manifestacija v pozdrav zastopnikom tiska Julijske krajine. Dvignili smo se od zakuske ter stopili na stopnišče, kjer je ravnokar odpel pevski zbor. Zbranim pevcem in domačinom je spregovoril tov. Crismancich. V imenu zastopnikov vseh časopisov se je iskreno zahvalil za dvojno gostoljubje, ki ga daje briško ljudstvo v prvi vrsti otro kom iz Trsta in Furlanije. Zahvalil $e je tudi g. župniku in socialnemu skrbstvu, ki tako neguje deco. Zatrdil je, da nam je ostalo globoko vtisnjeno gostoljubje Bricev, ki mu ni primere. Poslovil se je z vzkliki bratstvu med Slovenci in Italijani in sploh vsemi svobodoljubnimi narodi. Ljudstvo iz Brd je njegove besede sprejelo z burnim odobravaniem.
In vendar mora to mirno ljud stvo prenesti tu pa tam krivice, ki se mu delajo s strani neuvidevne vojaške oblasti. Pripiti se marsikakšen večer, da se spravijo vinjeni ameriški vojaki -— tako nam je novinarjem zatrdil g. župnik in tudi drugi vaščani — na domače ljudi. Tako so dne 23. t. j, m. zvečer ameriški vojaki bfez vsakega povoda poti njegovim oknom pretepli neke vaščane, ki so šli slučajno mimo kojščanskega trga. G. župnik nam jc dejal, naj sporočimo v svet da si mirno briško ljudstvo ne želi nič drugega, kot da merodajni krogi zavezniške orasti spoštujejo toliko prizadeto prebivalstvo Brd. ki je dalo vse za dosego skupnih ciljev pri uničenju naeifašizma. Sami ste se prepričali, da mi ne delamo nobene plemenske razlike; saj so v naši koloniji večinoma italijanski otroci iz bratske Furlanije jn našega Trsta.
In res, vsem novinarjem Julijske krajine je ostal globok vtis od tega obiska v Kojskem. Že prej smo slišali o plemenitosti Bricev in naš obisk v teh krajih nam je na to naj lepši spomin.
Spričo tega, da so Brda najza-padnejši del našega narodnostnega ozemlja je otroška počitniška kolonija pravi vzor, ker se jc ljudstvo v Brdih samo zavzelo in jo tako lepo uredilo. Lepo je videti ko se otroci brez razlike narodnosti vzgajajo v duhu brat-stva in ljubezni.
L. B.
ČITAJTE IN ŠIRITE „SOŠKI TEDNIK"
Krvniki in izdajalci slovenskega naroda
preči ljudskim sodiščem
Obtoženci so priznali svoje zločine in narodno izdajo nad slovenskim ljudstvom
Rupnik-ogaben prototip narodnega izdajalca

počitniški kotoniji o
Hacinova policija je do smrti mučila in pobijala Mudi
„ Sodite jim pravičnou
„ Parada dela“ v Ajdovščini
]e pokazala ogromen ustvarjalen polet delovnih množic cone B
Ko je ljudstvo cone B pred tremi meseci 25. maja pričelo trimesečno tekmovanje, ki ga je v znak ljubezni in hvaležnosti do svojega narodnega voditelja ime-
Ajdovščina še ni videla. Prisostvovalo je ob zaključku iir>ve ga tekmovanja nad 100.000 udeležencev. V treh mesecih vekmo-vanja od 25. maja do 25. avgusta,
ske republike Slovenije, tov. Marjana Breclja, ministra za ii-nance, tov. Zorana Poliča, tajnika izvršnega odbora, tov. Franca Lubeja, članico izvršnega odbora
V začetku povorke tizkulturnikov
novalo »Titovo tekmovanje« je bil tisti del Primorske, ki ga u-pravlja Jugoslov. armada, ponekod deloma, drugje pa ves v ruševinah. Toda primorsko ljudstvo, ki je šlo strnjeno in enotno v borbo proti vsem osvajalcem naše zemlje, je šlo enako odločno in strnjeno v borbo za obno vo in ponovno vzpostavitev porušenih domov. Kako je to borbo deloma že izvojevalo, je pokazala Parada dela v Ajdovščini, dne 25. avgusta, ki se je vršila ob taki ogromni udeležbi ljudstva, kot ga
kar pomeni 92 dni, je ljudstvo ustvarilo v coni B iz 13.509 :i00 obnovitvenega kredita, ki je bil razdeljen po okrajih za 40.899.2i! lir vrednosti obnovitvenih del. Vrednost prostovoljnega dedi v istem času pa znaša 104.698.'a/U lir. Pri tem prednjačijo okraji Ilirska Bistrica, Idrija, ‘dirgar, Postojna. V okraju Iliiska Bistrica so izvršili 33.063.000 lir prostovoljnega dela. V Idrijskem 31.581.000 lir, v grgarskem 15 milijonov 280.000 lir v pos’ojnsken. pa M.lz5.000 lir.
Dseui ajdovske Parade
To so številke, ki bodo zapisane z zlatimi črkami v zgodovini naše narodno osvobodilne borbe m obnove Primorske pod vod-m om ljudske oblasti. Poubnih komentarjev tem številkam ni treba. Kdor je imel priložn si, da jc prisostvoval Paradi d; i pa četudi je bil nasprotnik ii tiske oblasti, je moral odkrito p-iznak, da ljudstvo cone B dola čudeže. Uspehi, ki so bili dosežen v obdobju treh mesecev tudi po pravici zaslužijo naziv »čudež: o Dnevi ajdovske Paratìe de a niso bili kot drugi dnevi. 24. in 25. avg. sta mejnika .dveh zgodovinskih dni, v katerih je to naše marljivo, pošteno in dobro delov-
no ljudstvo *pokazalo, da se tekom borbe priljubljena požrtvovalnost nadaljuje tudi v miru. Naj bi vsi tisti, ki danes tako grdo trgujejo in vadljajo s to zemljo spoznali, da se tu dela za mir, za napredek in boljšo bodočnost vsega primorskega ljudstva. In res, to primorsko ljudstvo, ki je danes razdeljeno v dve coni, ki jc toliko pretrpelo in toliko doprineslo k skupni zmagi nad na-ciiašizmom in dolgoletnim fašističnim okupatorjem, je danes ponosno in samozavestno ter se tudi ne bo sprijaznilo nikoli s tistim čudnim božanjem neo-fašiz-ma, ki ga ZVLT tolerira in podpira.
Liudsfuo cone B
Ljudstvo cone B si je znalo ustvariti v tako kratkem času nove domove, nove vasi, ceste, mostove, tovarne, šole, kulturne domove in tudi nove ljudi. Borba je bila trda, kljub vsem oviram jc zato tudi zaslužila vse priznanje, ker se je izvršilo velikansko delo za mir in obnovo naše domovine. Videli smo na Paradi vse panoge dela, videli smo ogromno množico iz vseh krajev cone B in ta množica je bila dobro oblečena, bila je zadovoljna s svojim uspehom. Častno je bila zastopana primorska mladina iz delovnih brigad. To so bile brigade, ki so izvršile svoje določeno delo v dveh mesecih namesto v treh.
Strumno so korakali nekdanji partizanski borci in nas spomnili' še na hude dneve okupatorskega divjanja. Ponosno in lepo uvrščeno so korakali pevci zbora »Srečko Kosovel«, ki so ponesli slavo Primorske v številne evropske države. Posebno pozornost pa je zaslužila naša zdrava primorska mladina, ki je tudi za čas boja nosila glavno breme. To so bili tisoči in tisoči mladenk in mladeničev v fizkulturnih oblekah, in ti tisoči nove primorske mladeži so že pokazali svoje uspehe na fizkulturnem polju že 1. maja v Trstu, 26. junija pa v Ljubljani, še v večjem številu so nastopih sedaj v srcu svoje zemlje, v Ajdovščini.
mimohod Jugoslovanske armade
Veličasten prizor pa je bil mimohod zastopstva s slavo ovenčane Jugoslovanske armade. To je bila slika, ki nam je prikazala zaupanje v našo bodočnost, k; jo brani taka • ilna in dobro oboro žena ljudska armada. Njena spretnost nam je že potrdila s o jo visoko mojstrstvo v obvladanju modernega orožja v času bor-
be. Tudi fizkulturni in športni oddelki jugoslovanske armade so nam vlivali ponos v svojo voj s k o.
Ogromni špalir gledalce.' je bil zbran vzdolž vse ceste od vojašnic v Šturjah pa dode a1! šča. V sredi pa je bila postavlje na častna tribuna, na kateri smo videli podpredsednika vlade Ijed-
tov. Lidijo Šentjurčevo, predstavnika JA, tajnika izvrš. odbora SIAU za Julijsko krajino, tov. Babiča, tov. Regenta, zastopnika MOS-a za Trst. Častno in mnogoštevilno so bili zastopani v Paradi dela med udarniki ter fizkul-turniki, bivši borci Italijani iz Furlanije, Trsta, Tržiča in Slovenske Istre.
imeli železničarji na simbolu vlaka »Trst - Moskva« je znak. da se od Trsta do Moskve deta in ustvarja za mir in blagostanje. Fri nas se ne politizira, niti se ne vodi kramarska politika, ma • /ec se dela, se obnavlja, kar je jasno pokazala Parada dela. Povsod drugod cvete črna borza, v coni B tega ni. To se je jpokazan tudi v tem, da so bile dane na razpolago ljudstvu po ugodnih cenah razne pijače in jedače. Živino e-j t v coni B je dosegla takšno stopnjo, da se meso že prodaja v prosti prodaji, tako tudi moka in maščobe, in to po maksimiranih cenah. Splošno pozornost in za nimanje pa je bil vzbudi! prizor na alegoričnem vozu, ki je prikazoval, kako se krade iz vagon UNRRA-e v Trstu blago namenjeno Jugoslaviji, kar seveda uradne izjave zavezniških predstavnikov v Trstu zanikajo. Množica je verjela tej žici sliki, ker je dnevno časopisje tudi že dovolj razpravljalo o tem: kdo torej krade Unrino blago v Trstu.
Tekme
oseh panog športa
24. avgusta je bil dan tekem. Vršile so se kolesarske, motociklistične tekme, partizanski marš, košarka, vseljudski peteroboj, šah in štafetni tek. Proga partizanskega marša je bila dolga 31 km, katere polovico je bilo treba preteči. Nastopilo je 15 ekip po
paradi dela je bila svečanost na letališču. Prvi je govoril v imenu Enotnih sindikatov tov. Primožič, ki je v svojem govo.-j prikazal vso veličino Titovega tekmovanja, vse napore, k' jih je doprineslo ljudstvo Slov. Primork’, v coni B za obnovo svoie domovine, za novo siečno in boljše življenje.
Priznanje Titovemu tekmovanju pa je v svojem govoru Iz.ckel tov. Regent Ivan in predstavnik JA. Tov. Regenta je množic t prekinjala z vzkliki »Živelo slovan-sko-italijansko bratstvo«. »Hočemo tudi ostali del Primorske k Jugoslaviji«. Burno je bil po zdravljen tudi tov. Ferlan Oskar, ki je množico pozdravil v imena Osvobodilnega sveta za Trst in zagotovil ob splošnem pritrjevanju ljudstva, da bo cona A m cona B v bratstvu in edinstvu demokratičnih množic vsega sveta izvojevala pravico in uresničila demokratična načela, katera iioč. svetovna reakcija z vsemi sredstvi, grožnjami in pritiskom po teptati.
Popoldne
Popoldne je bil veličasten nastop na štadionu. Nastopali so združeni primorski zbori in fiz-kulturniki mladinskih organizacij in vojske. Pri tem so podaji odlično točko tudi najboljši atleti :z Slovenije.
Ljndstuo Goriške
Ljudstvo Goriške jc odneslo s Parade dela v Ajdovščini najbolj prepričevalni in globoki vtis. Zato nestrpno čaka, da bodo tudi ti kraji priključeni Jugoslaviji. Cona B je pod upravo JA. Ob-
Slouensho - italijansko brafsiuo je naša moč
Na čelu mimohoda so nosili jugoslovanske, italijanske, tržaške in goriške ter delavske zastave. To so simboli bratstva, enakosti in dela delovnih množic cone A in cone B. Pod temi zastavami so tudi korakali udarniki delovnih brigad, med katerimi je bila brigada Janka Premrla - Vojka, ki sc je pred kratkim vrnila iz mladinske proge Brčko - Banoviči. Za udarniki je sledila skupina garibaldincev iz Trsta in Tržiča, ki so nosili napis v italijanščini »Hočemo pravico«. Med simboličnimi vozovi je bilo prikazano vse delo, ki je bilo izvršeno v tako kratkem času. Zastopana je bila tudi Istra in vse Slovensko Primorje cone B. Posebno so padali v oči tisti vozovi, ki predstavljajo delo v tovarnah, kjer gradi in obnavlja v bratski slogi slovensko in italijansko delovno ljudstvo. Idrijski rudarji so n. pr. poleg svojega dela v rudniku napravili za obnovo še 3.410.000 iir vrednosti. Zato so tudi napisali na svoj simbolični voz svojo prostovoljno obvezo »Tito, še bomo delali za obnovo«. To je svetel vzgled kovačev enotnosti dela, to je ozka povezava delavca in kmeta, to je tisto, česar se reakcija najbolj boji. Tudi napis, ki so ga
5 tekmovalcev iz vseh delov Primorske. Vodila se je ogorčena borba za prvo mesto med ekipo JA in ekipo Trsta, katero je odločila ekipa Trsta v svojo korist z 8 minutami naskoka. Bila je tudi nogometna tekma med Zagrebom in primorskim reprezentancami.
Drugi dan
Drugi dan je bil dan manifestacije ljudske prosvete. Po jutranji
novo vrši ljudska oblast in resnična demokracija. Še večji bodo uspehi v coni B, ko bo ta priključena k Jugoslaviji. Splošna zahteva ljudskih množic tostran demarkacijske črte pa jc: Proč / demarkacijsko črto, ki nas razdvaja in ovira gospodarsko obnovo in novo življenje, ki smo si ga priborili z oboroženo nesebično borbo. Zato naš klic ostane: Jugoslavija, reši nas!
GLAS IZ MESTA EV Z DEŽELE
Gorica
Tragična zgodba
Tragična zgodba se je odigrala v četrtek, dne 22. avgusta t. L ob 15.30 uri v ul. D’Annunzio v Gorici. Neki mladenič po imenu Erik Fratnik, okrog 30 let starosti, stanujoč v ul. Baiamonti 16, je ustrelil dekle, po imenu Miroslava Batič 25 let starosti na stopnicah njenega stanovanja v u' D’Annunzio, v neposreor.i bližini glavnega stana civilne policije. Nanjo je sprožil štiri strele s poštolo in jo smrtno zadel v razne dele telesa. Dekle je obležalo v krvi. Čim je pristopil na kraj tragedije civilni policist, ki so ga presenetili prvi streli, si je mladenič zadal še sebi dva strela
v glavo in se tako težko ranjen onemogel zgrudil na krvavače telo Mirke. Kmalu potem je umrl. Domneva se, da so razlogi, ki so privedli do te žalostne nezgode, ljubezenskega značaja.
Sela na Krasu
Udarniško delo
Preteklo nedeljo se je vršilo v naši vasici udarniško delo. Že ob 7. uri zjutraj je začela mladina, skupno z vojsko, prihajati od vseh strani. Prihajali so veselo prepevajoč z zastavami na čelu in godbo.
Ob 8. uri točno je začelo udarniško- del d, katero je bilo res u-darniško. Vasi so med seboj tek-
movale, katera bo več in preje napravila. Črez 450 mladincev in mladink je hitelo čistiti ruševine popolnoma požgane vasi Sela. Pri tem niso zaostajali niti pionirji; nakladali so material in ga odvažali. Hoteli so se pokazati enako zmožni kot ostala mladina.
Bilo je napravljenih 1.800 delovnih udarnih ur, očistilo se je približno 490 m prostora ter popravilo 1200 m ceste.
Po končanem delu se je vsa mladina zbrala pred mladinskim
domom, kjer je tov. Pahor spregovoril par besed, v katerih je povdarjal solidarnost med vojsko in terenom v borbi in delu. Zahvalil se je vsem udarnikom za njihovo pomoč pri obnovi t. j. čiščenje ruševin. Udarniki so se z vzklikanjem Maršalu Titu in FLR Jugoslaviji, tov. Stalinu ter prepevanjem borbenih pesmi razšli vsak na svoj dom, svesti si, da so nekaj napravili in pripomogli k obnovi naše porušene domovine.
Dve pismi iz proge Brčko-Eanoviči
Tovariši in tovarišice!
Ob odhodu prvih naših tovarišev iz dela s proge Brčko-Banovi-či, vam preko njih pošiljamo vsi ostali, borbene pozdrave. Obenem vam zagotavljamo, da mi hočemo do konca izvesti našo nalogo in našo dolžnost. Hočemo pred rokom, pred postavljenim načrtom zgraditi progo.
S tem hočemo pokazati celemu svetu, in vsej svetovni reakciji, da smo sposobni voditi še večjo borbo, kot smo jo vodili skozi štiri leta.
Le naj pridejo tisti gospodje, ki nas blatijo, gledati s kakšnim veseljem delamo, in kako se ljubimo med seboj, kako se ljubi mladina cele Evrope, katera se nahaja na tej veliki progi, kako mi nestrpno pričakujemo dan ko bo zapiskal vlak skozi bosanska mesta in vasi, s katerimi se bomo tudi mi peljali, in prišli v našo izmučeno, a svobodno Primorsko.
Vi tam na Primorskem kličete »Tito Primorska te kliče !« Mi smo tudi prišli ravno iz iste Primorske in tukaj kličemo »Tito Primorska te kliče«, tista Primorska, ki še danes po končani vojni trpi isto kar je trpela 25 let pod peto italijanskega fašizma. Reakcija dela. da bi ji uspelo spet odtrgati Primorsko od Jugoslavije. Kaj je bilo zaman 45.000 žrtev, kaj so zaman padle Bazoviške žrtve? Tisti, ki danes kričijo po ulicah, Trsta in Gorice, naj malo pogledajo naokoli požgane vasi, gomile in gomile, to so vse oni storili. Mar mislijo, da se bomo pustili ravno od tistih sedaj varati, da si bomo pustili iztrgati našo zemljo kar tako? Ne in ne, še enkrat bomo šli v boj le da se za vedno osvobodimo.
Tudi mi na omladinski progi se borimo za isto, za kar so se borili oni, ki so dali svoja mlada življenja na oltar domovine, za is to kot so umrli Bidovec, Marušič, Valenčič, Miloš, za isto. za kar so padle Openske žrtve. Nadaljujemo borbo v kateri je padlo 45.000 žrtev.
Čeravno se danes nahajamo precej oddaljeni od naše Primorske, nismo in ne pozabimo zakaj se še danes pretaka naša kri p > naših mestih. Ne pozabimo, da se po naših žilah pretaka slovenska kri.
Tudi tukaj na delu hočemo dokazati, da je Primorska nedeljivi, del Jugoslavije. Držimo se našega gesla:
»S Titom v borbi — s Titom v svobodi«.
Se dosti vam bi imel opisati, kako nas pridejo obiskavat delegacije z vseh krajev sveta, kako so nam podarili zastavo oficirji Tuzlanske divizije, kateri so se borili pri IV. Armadi, za Trst.
Podrobnosti vam bodo povedali tovariši, ki so dospeli domov.
Sprejmite tople, bornena pozdrave, od vseh graditeljev proge Brčko - Banoviči, posebno od tovarišev Okraja Komen. Vso mladino pozdravljamo preko vas z našim pozdravom:
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Komandir IV. Goriške čc'e Čebron Vido.
* • *
Z mladinske proge Brčko-Ba-noviči je mladinka Ida Krajnik
iz Ročinja pisala staršem pismo, v katerem opisuje življenje delovne mladine pri gradnji slavne jugoslovanske proge. »Delamo šest ur dnevno, včasih zjutraj včasih popoldne. Vsak dan imamo telovadbo, ure čitanja, kopanja, predavanja, dve uri na teden se učimo cirilice, zvečer imamo kulturne prireditve ali ples. Tukaj delamo, se učimo in zraven tega se tudi zabavamo. Seznanja mo se z mladino drugih narodov in kujemo mednarodno mladinsko bratstvo. Dnevno nas obiskujejo delegacije iz bližnjih okrajev in nam prinašajo najrazličnejše darove.
Pokrajina, kjer se nahajamo, je zelo lepa. Sonce je podnevi zelo močno, ponoči pa je hlad. Posta la sem črna kakor zamorka. Hrane imamo zadosti, mnogokrat še preveč. Zdrava sem tudi in se imam dobro.
Dragi starši, kot sem vam že pisala v prvem pismu, si nisem nikoli mislila, da je mogoče u-stvariti tako tesno bratstvo kot smo ga ustvarili na mladinski progi. Tukaj se ne razlikuje Slovenec od Italijana, Italijan od Srba, Srb od Čehoslovaka, Bolgara, Poljaka, itd. Vsi smo si bratje, ki imamo en cilj, izkoreniniti fašizem iz sveta in delati za čimboljše življenje delavca in kmeta ter vseh poštenih delavnih ljudi. Na mladinski progi se zlasti primorska mladina globoko zaveda, da obnavlja in dviga iz ruševin svojo ljubljeno domovino Jugoslavijo in da v njej pripravlja srečno in svobodno življenje vsemu primorskemu ljudstvu.
Glasbena šola o Gorici
Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši dnevno od 9. do 12. in od Ib. do 18. ure na trgu E. de Amieis (na Kornu) št. 8. Gojenci in gojenke, ki so že posečali šolo in želijo nadaljevati, se morajo tudi vpisati. Redni pouk prične na šoli 4. septembra. V' torek 3. septembra ob 15. uri naj se zberejo vsi gojenci in gojenke v učilnici na Kornu radi določitve urnika. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izpiti na nižji gimnaziji
v Tolminu
Na niž. gimnaziji v Tolminu sc bodo vršili 3. in 4. sept. poprav ni izpiti za vse razrede (tudi za niž. teč. izpit); 5., 6. in 7. sept. privatni razredni izpiti za vse razrede; 10. in 11. sept. sprejemni izpiti za I. razr.; 12. in 13. sept. bo vpisovanje za L, IL, III., IV. in V. razr. (Dovoljena je otvoritev V. razreda).
Prošnje (kolkovane lir 30) /a vse izpite je vložiti v ravnateljevi pisarni do 28. avg. t. 1. Pri vpisu za I. razr. naj vsak predloži spričevalo o uspešnem dovršenem IV^razr. osnovne šole in potrdilo o roj. podatkih. Vsak dijak mora pri vpisu oddati izpolnjeno in kolkovano (lir 30) »Prijavo«.
Zaradi počitniške kolonije se bo reden pouk pričel 23. sept. ob 8. uri.
Vse podrobnosti so razvidne na šol. oglasni deski.
Pričetek šolskega leta 1946-17
Na Tehnični in Ženski obrtni šoli v Idriji
Odločbo arbitražnega razsodišča za mezdni sporazum nameščencev trgovskih podjetij z mešanim blagom
Na Tehnični šoli v Idriji in Ženski obrtni šoli v Idriji, se vrši vpisovanje v šol. leto 1946-47.
I. Tehnična šola:
Rudarski odsek.
Elektrotehnični odsek.
V I. razred obeh odsekov se sprejemajo učenci (učenke), ki so uspešno dovršili 3 razrede sreci-nje šole, ali 3 razrede Scuo' i d'avviamento professionale in tem sorodne šole. Starostna doba navzgor ni omejena. Pouk traja 3 leta in je celodneven.
Prijave za vpisovanje v I. razred sprejema uprava Tehnične šole v Idriji od 1. do vključno 4. septembra. Pismeno prijavo je x kolkovati s 30 lirami. Tiskovine za prijavo izdaja tajništvo šole v uradnih urah.
Prijavi za vpisovanje v I razred Tehnične šole je treba priložiti:
1)	Kratek življenjepis s podatki o šolski izobrazzbi, event. prekinitvah, vzrokih prekinitev, stroko, kateri se želi posvetili, zadržanje med okupacijo in udejstvovanje od osvoboditve do danes (podprto s prilogami, spričevala pridobljena med okupacijo morajo biti notrificirana).
2)	Rojstni list.
3)	Spričevalo o uspešno dovršenem 3. razredu srednje šole ali 3. razredu scuola d’avviamento professionale, ali tem sorodne šole.
4)	Karakteristika pol. oblasti o zadržanju med okupacijo in udejstvovanju od osvoboditve do sedaj.
5)	Karakteristika ZMJK v preteklem šol. letu, če prihaja dijakinja neposredno iz šole.
Vsi sprejeti učenci morajo priti še k zdravniškemu pregledu. Razpored pregleda bo objavljen na šolski oglasni deski.
Vpisovanje sprejetih učencev (učenk) v /. razred, se bo vršil dne 5. septembra 1946.
Vpisovanje v II. razred, se vrši od 1. do vključno 5. septembra od 8. do 12. ure. Pri vpisu v II. razred mora učenec (učenka) predložiti prošnjo (prijavo) za vpis. Tiskovino' dobijo učenci (učenke) pri šol. slugi. Prijavi priložiti zadnje šolsko spričevalo, dnevnik in potrdilo o počitniški praksi.
Naknadno vpisovanje u upravičenih primerih dovoljuje uprg-va šole do vključno 30. septembra.
Pri osebnem vpisu mora vsak učenec (učenka) plačati znesek lir 250 kot prispevek za šolski sklad.
Redni pouk se bo pričel na šoli dne 25. septembra 1946. Vsi učenci in učenke pridejo ta dan ob 8. uri v šolo k otvoritvi pouka. Po otvoritvi odidejo učenci v svoje učilnice, kjer bodo dobili podrobna ostala navodila. Dne 26. septembra se bo pričel reden pouk po urniku ob 8. uri zjutraj.
II. Zenska obrtna šola.
Odsek za šivanje in krojenje moškega, ženskega in otročjega perila.
Odsek za krojenje in šivanje moških, ženskih in otročjih o-blek.
Odsek za narodno in umetno vezenje.
V I. razred označenih odsekov se sprejemajo učenke, ki so u-spešno dovršile pripravljalni razred pri Ženski obrtni šoli v Idr; ji, ali 2 razreda srednje ali tej sorodne šole. Učenke z nižjo šolsko izobrazbo se vpišejo v pripravljalni razred Ženske obrtne Šole. Starostna doba navzgor ni omejena. Pouk traja 3 leta.
Prijave za vpisovanje v I. razred sprejema uprava Ženske obrtne šole v Idriji od 1. ilo vključno 4. septembra. Pisnmo prijavo je kolkovati s 30 lirami. Tiskovine za prijavo izdaja taj-
ništvo šole vsakodnevno v uradnih urah. Prijavi za vpisovanje v prvi strokovni razred in prvi pripravljalni razred Ženske obrtne šole je treba priložiti:
1)	Kratek življenjepis s podatki o šolski izobrazbi, event. prekinitvah, vzroki prekinitev, stroko, kateri se želi posvetiti, zadržanje med okupacijo in udejstvovanje od osvoboditve do danes (podprto s prilogami, spričevala pridobljena med okupacijo morajo biti notrificirana).
2)	Rojstni list.
3)	Za strokovni razred, spričevalo o uspešnem dovršenem pripravljalnem razredu Ženske obrtne šole v Idriji, ali 2 razreda srednje ali tej sorodne šole. Za pripravljalni razred spričevalo o uspešno dovršenem zadnjem razredu.
4)	Karakteristika pol. oblasti o zadržanju med okupacijo in u-dejstvovanju od osvoboditve do sedaj.
5)	Karakteristika ZMJK v preteklem šol. letu če prihaja dijakinja neposredno iz šole.
Vse sprejete 'učenke morajo priti še k zdravniškemu pregled ii Razpored pregleda bo objavljen na šolski oglasni deski.
Vpisovanje spreietih uč • : v omenjena razreda se bo vršilo od 1. do vključno 5. septembra. Pri vpisu učenk v II. razred morajo iste predložiti prošnjo (prijavo) za vpis. Tiskovino dobilo učenke pri šol. slugi. Prijav' priložiti zadnje šolsko spričevalo,, dnevnik in potrdilo o opravljeni počitniški praksi.
Naknadno vpisovanje v opravičenih primerih dovoljuje uprava šole do vključno- 30. septembra.
Pri osebnem vpisu mora vsaka učenka plačati znesek lir 250 kot prispevek za šolski sklad.
Redni pouk se bo pričel na šoli dne 25. septembra 1946.. vse u-čenke pridejo ta dan ob 8. uri v šolo k otvoritvi pouka. Po otvoritvi odidejo učenke v svoje učilnice, kjer bodo dobile podrobna ostala navodila. Dne 26. septembra se bo pričel reden pouk po urniku ob 8. uri zjutraj.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Okrožni Urad za delo v Gorici sporoča, da razsodišče, imenovano v smislu ukaza št. 78 Zavezniške vojaške uprave, za ureditev gori navedenega mezdnega sporazuma, je izdalo dne 26. t. m. sledečo razsodbo:
Sprejme se naknadna delavska pogodba za nameščence trgovskih podjetij z mešanim blagom, sklenjeno v Trstu dne 14.5.1946, z znižanjem 9°/o (devet od sto) za obrate z lesom, premogom in solidnim kurivom in z znižanjem 6°/c (šest od sto) za vse druge o brate in stroke.
OBVESTILO
Podpoveljstvo Mestnih straž (ul. Mazzini št. 7), sporoča, da so nalili mrežasto torbo, v kateri so razne osebne potrebščine in listnica z dokumenti, ki nosijo imeni:	»Turk Alba« in »Velcich
Giorgia«.
Torbo so shranili pri imenovanem poveljstvu. Prizadeti osebi sta vabljeni, naj prideta po njo.
# ❖ #
isto poveljstvo naznanja, da sc je našla usnjata denarnica ru-jave barve, ki se sedaj hrani pri tem poveljstvu. — Kdor more dokazati, da je lastnik denarnice, naj pride ponj.
Mladina daruje
Mladina iz Gabrovice pri Komnu je darovala za brezposelne delavce 1000 lir.
Mladina iz Kobjeglave je da ruvala za brezposelne delavce 500 lir. Ti mladini naj sledi še o-stala naša mladina!
Drobne novice
* Np mladinsko progo B>čko-Banoviči je prispela skupil.a indijskih študentov, ki bodo delali skupno v beograjskimi študenti in bodo tako prebili del počitme. Že prvi dan se je med njimi razvilo tesno prijateljstvo.
OBJAVA
Okrožni urad za delo v Gorici vabi vse delavke za predilnice in tkalnice, da se predstavijo v njegov Urad v Gorici, ul. Crispi 9-1 dne 31. t. m. ob 10. uri zjutraj.
Tiste delavke ki bodo dokazale, da so sposobne delati na av. tomatskih okvirjih (telajo) bodo takoj zaposlene.
Osebe ki nimajo teh pogojev ni potreba, da se predstavijo.
* * *
Okrožni urad za delo sporoča, da so Finančni uradi pooblaščeni od ZVU, da s 1. septembrom 1946. uvedejo enotni urnik otl 8. do 14. ure z uradnimi urami za stranke od 10.30 do 12.
Učenca sprejmem
Gerbic Anton, delavnica avtoka-rocerij — Gorica — ulica Duca d'Aosta, št. 15.
*	V Mestrah so se koncem preteklega tedna nadaljevali spopadi med zavezniškimi vojaki in civilisti. Po poročilih agencije »Reuter« je bilo ranjenih pet civilistov in trije vojaki, baje je bil s kamnom zadet v glavo tudi neki britanski stotnik. V Mestre so prispele še druge policijske sile, da bodo pomagale pri vzdrževanju reda.
*	Po sestavu nove indijske vlade, ki jo je sestavil Pandit Nehru, je prišlo v raznih indijskih mestih do neredov. V Novem Delhiju so napadli urade indijske nacionalne stranke-in zažgali arhiv V Simli sta dva mladeniča z nožem ranila člana nove indijske vlade Shafat Khana.
*	Po neredih v zadnjih teilrnh v Kalkuti so do zdaj odstranili iz kalkutskih cest 3468 trupel. Število onih, ki so bili sprejeti v bolnice je naraslo na 4421.
Ut« 7avaHoviitw Zavoj) - j)ZZ
PODRUŽNICA
AJDOVŠČINA, Gregorčičeva ul- 32
Sprejema vse vrste zavarovanj (požar, vlom, nezgode, jamstvo, motorna -vozila, steklo proti razbitju in drupa).
Za informacije in sklepanje zavarovanj se obračajte na naše zastopnike v vseh večjih krajih Slovenskega Primorja ali na našo podružnico.
PHA1A ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za s7 odgovarja: ALOJZ BUDIN - Uredništvo in uprava: GORICA, .Ljudski dom“ pritličje - Izdaja lista je odobrena od A.I.S.
'isk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: .Primorski dnevnik