LETO 1! Akademska številka« uubuana, i9. marca 1925. STEV. 12. foAROČNlNAZA JVGOSLA-vno ČETRTLETNO DIN I5* CELOLETNO-DIN-60/Z A* INOZEMSTVO 1E DODATI POiTNiNO/OOLASI DO CEN8KV/ POSAMEZNA JTEVILKA PO DIN I SO POŠT. ČEK. RAČ 13.188 /■M /sJ vredniJtvo-in-vprava V VČITEL1SKI TISKARNI/ . ROKOPISI SE NE VRA-k yCAlO/ANONlMMl-DO-m *PI$8 • $E • NE • PRiOBČV - lElO/POŽTNINA PLAČANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. m pod vodslvom dr. Ljube Leontiča predsednika Direktorija, in vojvode Hije Trifunoviča-Birčanlna velikega Celnika ter prisotnosti ysega Glav. odbora in vseh oblastnih čelnikov se vrši v MARIBORU dne 22. marca 1925. SPORED: 1. Na predvečer ob 20. uri baklada in obhod po mestu. 2. Dopoldan ob pol 10. uri sprejem Glavnega odbora na glavnem kolodvoru. 3. Ob pol 11. uri formiranje eet in povorke v Tomšičevem drevoredu. 4. Ob pol 12. uri razvitje prapora na Glavnem trgu. 5. Ob 13. uri revija čet na Trgu svobode. 6. Ob 14. uri obed. 7. Ob 16. uri slavnostna predstava v Narodnem gledališču. 8! Ob 20. uri velika veselica v vseh prostorih Narodnega doma. Pri vseh nastopih sodeluje narod. žel. glas. društvo #Drava“. Pozdravljeni, bratje! Prihajate v našo sredo, da dokumentirate z nami našo vsezmagujočo Idejo in da nas potrdite v našem velikem delu. Prihajate k nam, da si bratsko stisnemo roke, da se spoznamo in da se okrepimo in pripravimo za bodoče trudapolno delo! h? rafije! Presrčno pozdravljeni! OBLASTNI ODBOR LJUBLJANA. v dejanjih. To bo kulturno nacionalno delo, ki je prva dolžnost narodne inteligence. Tega dela ie treba šc mnogo, predno bomo mogu govoriti o zavedni jugoslovanski Naciji. Zato pozdravljamo nastop akademske Orjune in vzklikamo ž njo: Verujemo! Naša pot gre naprej ne nazaj! Ne nazaj v samoslovenstvo, naprej v jugoslovcnstvo! V srečo in ponos nas in vseh! Verujemo v našo bodočnost! Verujemo v zmago naše nacionalne in državne misli! Verujemo! Meralem® 1 Značilno za današnjo dobo in naše razmere je to, da se je slovenska inteligenca odvrnila od one misli, ki je bila desetletja pred vojno vodilna in gonilna sila našega javnega življenja in je posebno akademska mladina v nji našla svoje življenjsko geslo, ki ga je skušala uveljaviti v svojih akademskih društvih in v javnem življenju. Naša prva narodno zavedna akademska organizacija je bila tkzv. ilirska mladina, zbrana v Gradcu okoli Stanka Vraza. Dasi je bilo njeno naziranje glede skupnega jezika napačno, vendar so izšli iz teh vrst možje polni odločne volje in so s svojim delom mnogo pripomogli, da se je povzdignila slovenska narodna zavest. Druga generacija je bila ona, ki je leta 1848. doživela revolucijo na Dunaju. Tudi ona je bila glasnica jugoslovenske misli. Dvajset let na to je nastopita mlado-slo-venska akademska mladina (1869. ustanovitev društva »Slovenije«), ki ie tudi iskala zveze z jugom in v tem smislu formulirala svoj narodni program. Čutila je dobro, da moramo delati vsak na svoji njivi, nnu h-?če210 imeti nekoč skupno ieMfa Slovenijo je prišel z istim namenom graški »Triglav«. To golici acijo je po 30 letih spopolnila narodno-radikalria struja, ki jC hotela s samoizobrazbo pomnožiti mlade sile za narodno delo, — tudi njen program je bil jugoslovanski, svnim iz,ŠIa,iz >>Novc dobe« in je na sko narrv? reševaIa jugoslovan- udeležila£° •" ,kultuni° vprašanje, Udeležila se ]e kronanja kralja Petra 111 velikega dijaškega zborova nja v Beogradu. Toda vkljub svojemu narodnemu delu ni našla ta generacija — prehoda. Našli so ga njeni nasledniki preporodovci, ki so Bili glasniki revolucionarnega jugoslovanskega nacionalizma. Tako vidimo, da so bile vse naše akademske generacije jugoslovanske. To jugoslovanstvo pa je vsaka generacija formulirala svojemu času primerno. Po vojni je bilo 1111 treba preiti od besedi k dejanju, od sanj v resnico. In tu se je zgodilo nekaj tako pristno našega. Ko je bilo jugoslovanstvo pokazati v dejanjih in zgraditi iz sanjavega edin-stva enotno jugoslovansko državo — .ic naša inteligenca in tudi akademska mladina začela iskati zedinjeno Slovenijo iz leta 1870. Prvi so prišli tkzv. kulturni delavci, za njimi pa razne frakcije — separati-zeim avtonomizem, klerikalizem, boljševizem itd., vse je dobivalo prednost pred nacionalizmom. Vse je šlo »na levo«. V tem splošnem zanikovanju, ugovarjanju in posmehovanju, ki kaže obenem slovensko malenkostnost in megalomanijo obenem — se je rešila četa borcev, ki je danes združena v akademski Orjuni. Iz njih vrst doni še geslo predvojnih akademskih generacij »Verujemo!« Oni so vztrajali na svojem mestu, ko so drugi obupali. Ta mladina razvija danes svoj prapor vere. Ona veruje v zmago jugoslovenske misli. Z njo se družijo vsi oni iz preteklih generacij, ki niso obupali. Pridružujejo se ji v njenem delu in boju in žele, da bi združila okoli sebe naše najboljše mlade sile. In pozdravljajo njen nastop v svojo vero. »Verujemo!« V kaj naj verujemo, ako ne v mlade sile, ki prihajajo za nami? V kaj naj verujemo, ako ne v mladino, ki ima pred seboj bodočnost ! V kaj naj verujemo, ako ne v ideale naših boljših generacij. Verujemo! Akademska Orjuna sprejema dediščino preteklosti,, da io čuva na naši univerzi in da iz tradicij preteklosti ustvarja stalne vrednote našega nacionalnega življenja. Ona te samo prehod v bodočnost, ko bo-oo prišli novi delavci in novi bojevniki. Veia, ki jih druži okoli nacionalnega prapora, se mora pokazati Pre rata jugoslovenska nacijo-nalistička omladina, probudena zdravim instinktima narodnim i osetivši u sebi elementarnu snagu njegovu, shvatila je ispravno vreme i prilike u kojima ie živela. Bila je svesna svojih zadača, ciljeva i puteva te je energično i jako stupi-la u naš politički i kulturni život, da bude u njemu najglavniji faktor. U njoj su se usredotočile ideje, koje su vodile naš narod u najsvetljjim momentima i ona je bila izražaj onoga gibanja, što se na slaven-skom jugu u duhu nacionalističkc ideologije razvijalo od nastupa Ka-radordeviča na srpski presto, a najbolje razmahalo za vreme balkanskih ratova. Tadašnja omladina, ne-pristupačna sušičavim i beživotnim idejama separatizma ili ropskog udvoravanja nemačkoj milosti, nego zadojena mladenačkim idealizmom, svešču i krajnim samoprego-rom, rcvolueijonarnom zdravom gestom visoko je digla zastavu čistih i neoskrunjenih principa unita-rističkog jugoslovenstva te okupila oko sebe cvet inteligencijc sviju delova našega naroda. Našla je is-pravmt rezultantu -teža ja tri ju naših plemena. Spojila je tradiciji! Kosova sa tradicijom Gospe Svete. I stupivši aktivno i nadasve ozbilj-no u borbu, održaia se u njoj dosledno i radikalno oslahjajuci sc uvek samo na svoje sile i svoje ideale. Perijoda delovanja predrot-nc nacijonalističke omladine je jc-dan od najsvetlijih momenata u na-šoj historiji, je najlepši dokumenti t otpornc i stvaralačke snage našega naroda. D to doba okuplja se jugoslovenska mladost po svim me-sthu-a gde postoje srednje škole i univerze gde ona biva, izdava svo-ja politično-literarna glasila, stva-ra tajne revolucijonaruc organizacije po univerzama i srednjim ško-lama i ti naši neimari, kovači mlade Jugoslavije, spremaju dinamit, koga če 1914. godine Principov hi-tac u Sarajevu upaliti, da, u eksploziji, koja je zahvalila Evropu, raznese staru i gniilu monarhiju i nemačku bahata lozinku »Drang nach Osten«, te da donose slobod-nu, veliku i močmi jugoslovcnsku državu. Ta idealna omladina, koja je sintetizirala težnje našega naroda, povela je bo u za ostvarenje tih težnja svim svojim silama i u torne prošla je svoju Kalvarija preko tam-nica, vešala i bojnih poljana sve ta-mo do proboja solunskog fronta. Taj rcvolucijonarni pokret jugoslo-venske mladosti pridoneo je veliki i najglavniji deo za naše ujedinjenje i ideološki je konkretizirao program jugoslovenske demokratske države. Tadašnja omladina je sve do dana našeg političkog sjedinje-nja neumorno radila i svojim delovanjem dala nam je dokaza, kako se može najčišče ljubiti narod i čo-večanstvo i kako se može sve žrtvovati za ideju. J o je bio izraz veliko naše snage, lada se je ispunio rnotto praške »Jugoslavije«; »Nek se ovaj vijek gordi nad svjema vjc-kovima.« Ali, kao što se uopšte u životu izmenjuje dobro sa zlim, kako sve oscilira, tako je i posle tog ideal-nog razmaha i nakom pobedc ideja našega 'nacijonalizma došlo do sloma idealizma i junačkog rada. Oni, koji su stvarali Jugoslaviju, ili su ostavili svoje kosti po tanmicama i bojištima ili, izišavši umorni iz borbe, povukli su se iz javnog života. Oni koji su stvarali Jugoslaviji!, pri njesinom uredepju nisu su- delovali. I tako, odmah pri osnutku naše mlade države, mogli smo kazati, da »ima nešto trula u državi Danskoj«. Jer oni, koji su preuzeli državu iz ruku njezinih stvaralaca, nisu ju uredili po njihovoj želji 1 lju-bavi. S druge Strane pako, posle junačkog vremena nastupilo ie ne-junačko, mesto mladih, zanešenih apostola ideje, pojavili su se dema-gozi i farizeji. Mesto jugoslovenske konstruktivnosti dolazi separatistič-ka destruktivnost. Dakle rad u po-sve protivnom smeru, nego su to hteli stvaraoci Jugoslavije. Kod takova stanja stvari osetila se potreba obnove idealizma, potreba, da se narodne energije otmu od krivudanja i jalovog trošenja, te da se državu uzme iz ruku onih, koji za nju nemaju ni ijubavi ni smisla. Iz te potrebe nastalo je okup-Ijanje novih energija za nastavak velikog dela. 1 opet, sve ono što je osetilo zdravi narodni instinkt, stalo se je okupljati u nove vrste za nove zadače. 1 tako je postala Orjuna. Orjuna je akceptuirala sve ideje predratnog nacijonalističkog pokreta, da u njegovom duhu radi u novom vremenu i u odnosu sa novim prilikama. Predratni nacijo-nalistički pokret slremio je u glav-nom k narodnom ujedinjenju, a na-cijonalistički državni i socijalni program bio mu je sekundarne važnosti, za koji bi trebalo novih sila i jasnijih pogleda, kad bi se ustvarila, jugoslovenska država. Taj pokret je bio dakle jedna etapa jugoslo-venskog nacijonalizma do ostvare-nja države, dok ie druga etapa ima-la slediti nakon toga. I tu je došla Orjuna kao njegov dosledni kontinuitet. Gnusa proxima za osnivanjc Orjune bilo je nenormalno stanje i razvoj države, ali da toga i nije bilo, Orjuna bi isto tako bila po trebna i ona bi postajala, jer jugo-slovenski nacijonalizam nije samo sentimentalizam ili utopija ili reakcija na zlo, nego je nadasve po-zitivističan sa realnim programom, koji predvida široki rad na politič-kom, kulturnom i socijalnom polju. Nacijonalistički jugoslovenski pokret je u svojoj bitnosti realan. On je, kao takav, potpuno samonikao i sanmstojan, jer izvire iz čistog na-rodnog duha i narodnih stremljenja. I stoga posve je krivo i ishitreno, kad se govori, da ie Orjuna nckak-va kopija fašizma, jer ona nužno pripada tom celom razvitku našeg nacijonalističkog pokreta kao njegov deo. Naš nacijonalizam je ne-pretrgnuti razvoj od doba našega romanticizma preko Skerliča i predratne nacijonalističke omladine do danas. Orjuna je njegov na§ta-vak. Kad smo, dakle, stvorih svoju narodnu državu, zaključili smo epo-hu nacijonalističke borbe za poli-tičku slobodu, a otvorili srno drugu epolni, u kojoj je narod trebalo po-dizati kulturno, socijalno i ekonomski. Tu se je, kako smo več rekli, pošlo krivim putevima: jer su se principi države i narodnosti na so-cijalno-ekonomskih temeljima zapostavili pred političko - stranačkim natezanjima. Orjuna je tiočila sve to, shvatila sve zlo naših državnih nenormalnosti i krivudanja i uprla je sile, da naš narodni život uputi na prave staže, da uzdigne istine i nove snage da se dostigne pravu svrhu. U celom našem nacijonalistič-kom pokretu najvidniju ulogu uvek je vodila omladina. U prvom redu 1 isticala sc akademska i srednje- O o. L A i S A N A PLAČILA ZA L E K E DAJE ERNATOVIC O školska omladina, dakle generacija narodne inteligencije, koja spaja kulturnu prošlost sa kulturom koja nadolazi. Posle rata, kad su se ispremenile moralne vrednote, u omladinl je nastala dizorjentacija. Ona ne može da nade sebe. Njezine energije ili su se stavile u službu plemenskih i partijskih borba ili. kod onoga dela, koji čuti neko latentno nezadovoljstvo radi današ-njeg stanja, te se ne udejstvuje u javnom životu, uopšte nisu dešle do izražaja. A od kolike je to štete, ne treba ni govoriti. Današnja omladina ne može da se snade, ne zna da svoje sile pravilno usmeri. Ona ne zna da nade svoju retrospektivi! i svoju perspektivu, da poveže omladinske tradicije sa novim omladinskim zadacima u smislu svog pravilnog učestvovanja u razvoja narodnom. Današnjoj o mladini treba ispravne orientacije, treba nači puteve i zasukati rukave za istinsko delo. U tom milijeu nastali su akademski i srednješkolski klu-bovi Orjuna sa zadacom da medu intelektualnim poinlatkom obnove ideale predratne omladine i da uz bok Orjune i kao sastavni deo njene organizacije podu putevima, koji vode pravom jugoslovenskom na-pretku. Ti naši klubovi su još mladi; u njima ie tek počelo okupljanje i valja još žilavog rada da se dode do jačeg talasanja. U zadnje pak vreme u našim akademskim klubo-vima pojavljuje se živo gibanje u tom smislu. Počelo se misliti na ozbiljan rad. Iz toga je nastala ideja osnivanja Saveza Akademskih Orjuna u svrhu kompaktne i jedin-stvene saradnje celokupne akademske i srcdnjoškolske omladine. Taj Savcz je več gotova stvar i od velike je važnosti ne samo u našem pokretu, nego uopšte u javnom životu. Jer svrha tog Saveza biče da trgne današnju omladina od rasipa-nja sila u viru dnevne politike ili od učnialog pasiviteta i da mladost i sposobnosti pravilno iskoristi. Omladina valja da se postavi na više od današnjeg stajališta i da iz višega vidika promatra stvari i do-gadanje. Iz toga višega stajališta ona je dužna da kaže svoju reč i da najaktivnije utiče na naše prilike. Univerzitetska omladina je uvek bila izražaj uajboljih sila narodnih, pa to mora biti i sada. Ugledajmo se u predratnu naci-jonalističku oinladinu, spojimo se njezinim duhom i podimo njesinim stopama, pa če naš narod biti src-tan, jer če imati zdravi pomladak, koji če ga izvesti jednom iz današnjeg čorsokaka, u koji ga je politika starih uvukla. S tim pogledima podimo na rad i u to ime: Pornoz’ Bog, junači! Ljubljana. ____________ Pero Šegota, fil. Usnjeni papir „KoreskinK. THE REX CO., Ljubljana. nnaun mi—tiiiir ibiibe eir eiih —w———oj—— Vsaka resnična kultura je in mora biti nacionalna: Ie kot taka mora obogatiti zakladnico svetovnih kulturnih pridobitev s pozitivnimi vrednotami, k| so rezultat individualnih elementov nacionalno psihe. Svoboden kulturen razvoj jo najsvetejši privilegij vsakega naroda; sprejemanje njegovi duši tujih kulturnih elementov znači smrt njegove individualnosti in torej tudi minus vseobči kulturi. Nacionalna kultura je tudi za posameznika vir, ki mu daje možnost lastnega svobodnega stvarjanja na podlagi nacionalne in personalne hidivld inliio-sti. A. Jenko (»Glas Juga«, 1914). Naša inteligenca je dandanes prisiljena prodajati svoje prepričanje za košček kruha. Važna naloga Orjune je, da bo skušala osvoboditi duševni proletariat tega sramotnega robstva, kajti duševno zasužnjena inteligenca ne bo prinesla narodu nacijonalnega preporoda. t Fr. fitajpali |lz govora na Mta-■men abmv A. K. Odama v Ljubljani dne f. aprila 1934). Akademik in stranke. Zelo aktuelno je danes vprašanje, ali naj se akademik peča z aktivnim delom v kaki stranki ali ne. Na tem mestu hočemo to vprašanje le v toliko razmotrivati, v kolikor prihaja za nas akademike nacionaliste v poštev. Naši klerikalni akademiki so si v tem že zdavnaj na čistem, kajti po vsem njihovem mišljenju, programu in ciljih je samo ob sebi razumljivo, da je vsak katoliško misleč visokošo-lee obenem tudi vnet delavec v stranki. Delovanje vseh klerikalnih dijaških inštitucij ie usmerjeno v tem pravdi, da pripravlja in vzgaja mladino za delo v stranki. Cisto drugačen ie položaj neklerikalne akademske ©mladine. Svetovno na-ziranje nikakor ne sili napredno omladino, da bi se marala nujno opredeliti za kako stranko. Pri ne-klerikalneut visokošolcu nikakor ni nujua posledica njegovih svetovnih iti političnih nazorov, da bi se moral udejstvovati v kaki stranki ali pa celo, da bi le ena, čisto natančno določena stranka bila v skladu z njegovimi principi in nazori, kakor vidimo to pri klerikalnih visele ošoicih. katerim je kot uuina posledica njihovih verskopolitičniii nazorov odprta pot le v katoliško stranka. Kakor rečeno, ima napreden akademik glede strankarske opredelitve neprimerno prostejše roke nego klerikalno misleč visoko-šolec. Čisto posebno stališče pa je glede partijske opredelitve in delovanja v strankah zavzela nacionalistična akademska omladina, katere najizrazitejši predstavniki na naših treh univerzah so ljubljanski, zagrebški In beograjski akademski klub »Oriona«. To stališče hočemo v naslednjem pojasniti. Jugoslovanski nacionalisti stav-Ijamo svoj nacionalistični evangelij nad vse drugo. Smatramo, da so naloge in cilji nacionalističnega po-kreta neprimerno višji In širši kot pa programi posameznih, četudi nacionalnih strank. Življenjska sila našega pokreta izvira iz duše našega naroda in je neizmerno jačja nego ona posameznih naših strank, katerim manjkajo baš one lastnosti, ki bi morale tvoriti njihovo moralno snago in podlago. Nimamo niti ene stranke, katera bi bila brez vsakega madeža koruptnosti, dema-goštva in kar je še takih lepih lastnosti. Sploh ie vse naše strankarsko življenje dandanes tako, da odbija mlade idealiste. Ce se človek vsak dan na novo prepriča, da so gonilne sile posameznih strank vse prej kot idealne narave, je razumljivo, da obrne strankam hrbet. Mi vidimo, da stoji danes velik del slovenske nacionalne inteligence apatično ob strani, četudi je ona v prvi vrsti poklieana, da usmerja politično življenje v svoji ožji domovini. Naše stranko so danes na jako nizkem nivoju in marsikateri slovenski intelektualec motivira svoje neudej-stvovanjc v političnem življenju s tem, da se noče umazati. S tem je precej povedano. Na drugi strani pa, kaka velika razlika med strankarskimi gibanji in pa med našim nacionalističnim pokretom, ki ga predstavlja Orjuna! Za iskrenega, trezno mislečega akademika nacionalista, ki hoče svoje sile uporabiti v korist naroda, odločitev med udejstvovanjem v stranki in med delom v prid našemu čistemu in vzvišenemu pokretu, ne more biti težka. Jasno pa je, da se vse stranke trudijo, pritegniti čim več akademikov k delu y stranki. Od tega ima stranka dvojno korist. Na eni strani zamoro agilen visokošolec stranki s svojim ddora ogromno koristiti, na drugi strani pa si stranka s tem, da si pridobi zvest kader pristašev iz vrst akademske omla-dine, zagotovi svojo bodočnost. Najboljša garancija za obstoj in na-daljni razvoj stranke je vsekakor čim večje število mladih delavnih visokošoicev, kateri bodo v doglednem času stopili v javno življenje ter bodo mogli s svojimi mladimi silami stranki vliti novega življenja in nove borbenosti. Zato je razumljivo, da se vse stranke t rodijo prikleniti nase čim več akademikov ter si ustvariti iz njih zveste pristaše in agitatorje. Akademiki nacionalisti so prišli do prepričanja, da ie najbolje, ako se popolnoma odtegnejo strankarskim borbam. To prepričanje ie našlo izraza v nedavnem sklepu akademske Orjune v Ljubljani, glasom katerega je klubovim članom nahranjeno članstvo v strankarsko opredeljenih akademskih itdmže-njlh. Ta sklep je celokupno članstvo z zadoščenjem pozdravilo. Oni Člani kluba, ki so bili včlanjeni v partijskih akademskih društvih, »o vsi brez izjeme izstopili iz njih ter s tem pokapali pravo In polno razumevanje našega pok reta in motivov, ki so dovedli do omenjenega sklopa. Enak sklep je bfl nedavno sprejet tudi v zagrebškem akademskem klubu »Orjuna«. To so dejstva, ki kažejo na veliko moralno silo našega pokreta. Dvomimo, da bi se sličen sklep mogel brez silnega odpora sprejeti v kateremkoli drugem kulturno - političnem akademskem društvu na ljubljanski univerzi. Razlogi, ki so akademike nacionaliste dovedli do gori omenjenega sklepa, so na dlani. Mi hočemo stopiti y javno življenje čisti, neomadeževani, brez strankarskih predsodkov, brez vsega onega, kar bi nas tekom naših študij zastrui)-Ijevalo, ako bi se sedaj spustili v strankarski metež. Mi hočemo stopiti pred narod prostih rok in nevezani na katerokoli politično strujo. Tako nam bo lažje trezno in ne-zaslepljeno gledati na vse velike probleme, od katerih pravilne rešitve je odvisna bodočnost naše domovine. Nacionalistična akademska omladina je uverjena. da ie sto" pila na pravo pot, ko se je odločila delovati izključno le v prid pokreta ter pustiti delo v strankah popolnoma ob strani. Nasprotniki te nove orientacije navajajo, da je udejstvovanje v strankah vsled tega nujno potrebno, ker se le tem potom pridobita politična vzgoja in izobraz-b.a ki sta za poznejše javno ddo- listek. Prvemu praporu akademskih Or jun i S krvavega polja prečisti, prebeli v modrino nebu kipeči, častitam Ti, prapor, ta dan veseli, časi i tam k veliki Ti srečif Ti prvi si zbral naš najdražji cvet. naše najboljše sinove v boj za neskončnost najlepših let, 7.a slavo in čast domovine nove. Razvij se, vihraj za svobodo nacije, naj se zbira pod Tabo akademska Orjuna, naj Te vidi Banat, otoki Dalmacije in snežni Triglav in morje Solunaf A ko pride čas, pa plani ko plaz in s svojo četo te kraje poseti, kjer mučijo do krvi, bijejo v obraz bedni naš narod — sovragi prokletif Rod. Vstcrlin-Fcireika. vanje neobhodno potrebni. Napram temu ugotavljamo, da nudi delovanje pri našem pokretu neprimerno boljšo politično vzgojo, kot nam }o more dati kaka stranka. V našem današnjem strankarskem življenju niso pojmi o politični morali, poštenosti in značajnosti tako točno opredeljeni kot bi morali biti. S temi pojmi se dandanes na najrazličnejše načine žonglira. Jasno je. da mora tudi najbolj pošten mladenič podleči demoralizujočemu vplivu stranke, ako se ji vrže popolnoma v naročje. Na drugi strani pa vidimo, da bijejo jugoslovanski nacionalisti neprestan boj baš z onimi pojavi v našem javnem življenju, ki jih poznamo z imeni neznačajnost, kor up tu ost, nepoštenost itd. Aktivno udejstvovanje v tem boju bo za našo nacionalistično akademsko omladino najboljša politična šola. ki jih bo pripravila na poznejše delovanje v javnem življenju in ki bo iz njih vzgojila vredne Jugoslovene. Do teh sklepov je nujno moralo priti, kajti videli smo i v Zagrebu i v Beogradu, kam more zavesti strankarska zagrizenost akademsko mladež. Ta se je vsikdar ponašala s svobodo vesti in prepričanja. Danes pa doživljamo, da cele množice akademikov proti svojemu boljšemu prepričanju slepo sledijo posameznim stranicam, ne da bi se zavedale, kako slabo spričevalo si s tem dajejo! Mi nacionalisti visokošolci smo stopili na novo pot v najboljši veri, da ie edino pravilna. Ob priliki raz- vitja prapora akademske Orjune v Ljubljani se sestanejo v slovenski prestolnici zastopniki vseh treh akademskih klubov, da se natančno pomenimo o skupnem delu v pro-speh pokreta. Ob tej priliki se bodo tudi določile smernice, kako naj se izvajai omenjeni sklep Prepričani smo, da bo složno, od političnih strank neodvisno delovanje vseh treh klubov že v bližnji prihodnjo-sti rodilo koristn*e sadove. Ravno tako smo tudi uverjeni, da bo marsikateri jugoslovenski akademik, ki gleda danes na vse skozi strankarska očala, spričo resnega, neodvisnega in samostojnega delovanja nacionalističnih akademskih udru-ženj izprevidel, da ie bil na krivi poti in da more svoje mladostne energije mnogo uspešnejše uporabiti v naših vrstah kot pa v eni ali drugi stranki. Pridružili se nam bodo tudi vsi oni, ki so sicer voljni dela In ki so po vsem svojem čuv-stvovaniu naši, ki pa vidijo tudi v nas le partijsko ekspozituro ter vsled tega stoje ob strani. Akademski klubi »Orjuna« v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter njih složno, bratsko delo, naj bodo simbol našega troedinega naroda! Kakor se je zbrala naša nacionalna akademska omladina vseh treh vseučilišč pod enim skupnim praporom, da skupaj vrši skupno delo, tako bo prišel čas, ko se bo tudi cel naš jugoslovanski narod v bratski slogi strnil pod eno samo zastavo! L j u b 1 j a n a. Ivo Dougaa. Prfgcdom našeg prvog sastanka. Kakova če da bude nedaleka budučttosi jednoga naroda, najbolje se ogleda u kretauju njegovog mladeg naraštaja. jer mladost, vodena jedino od ideala svoje duše, nosi u sebi nove poglede na život k o ji dolazi. A što je veča vrednost omladinskih ideala, to je tim zna-čajniji pravac, kojim če omladina u životu krenuti. Život, koji znači večno izmenji-vanje nestajanja sa postajanjem, izmeni vanjo stadijih 1 novih ideja, iza-ziva kod omlafilnc skoro uvek Bretanja, koja su u dijainetralnoj opreč-nosti sa shvačanjima starih. Takovi pokreti nose na sebi obično beleg revducijonarstva i široka javnost gleda na njih sa mnogo nopovere-nja I ne veruje u njihov uspeh. Tako se i na na5 pokret gleda sa prl-ličMom dozom skepse, pače od naše starije generacije, koja se ne može snačl u novam vremenu i koja se nalazi u zadocneloj fazi našeg na-rodnog razvitka, koja je morala pre da nastupl, a ne sada. napadan je i kritiziran na sve moguče načine. Orjuna znači negaciju uskih koncepcija, koje danas vlada ju, s kojima se upravlja i koje su unesene kao nonsens u današnjicu, pa nas za to stariji napadaju. Oni ne mogu da razume, da danas ne vredi ono, što je u njiliovoj dobi imalo apso-lutnu vrednost. Psihološki je slivat-Ijivo zašto starija generacija, koja je danas na površini, ne može da slivati duh vremena, jer je starost op sebi konzervativna 1 ne može da ispravnim osečajem i spoznanjem oceni potrebe našeg jedinstvenog naroda u novim prilikama. Usled te staračko konzervativnosti i nerazumevanja, danas u našem javnom životu osečamo sudbo u osne posledice vrludanja u rešavanju vitalnih problema narodnih. Da danas naše državne prilike tako jadno stoje je uzrok to, što su se u razvitku na- šega naroda, koji je bitisao odeljen i pod različitim uticajima, u zadnjim deccnijima dogodile lakove prorne-fle sa takovom brzinom, da naši stariji - tiisu mogli da se sažive sa novim vremenom, koje je za narod nastalo, i da se u njemu snadu. Spoznanje toga je izazvalo po-kret Orjune, pokret eminentno mladih, poŠtedonih od negativnog uti-caja prošlosti, koja »as je razdvajala i postavljala medu našim ple-meninaa i njihovim vodama umetne zapjeke i iluzorne mržnje, koje su bile unesene kao apsurd 1 u novi zajednički život. Ta činjenica daje našem pokretu sv« svežinu i polet, a s time i najbolj« garancij« za si-gurnu pobedu njegove ideologije. No, dok starima odričemo vrednost njihovih današnjih koncepcija, ipak im ne negiramo apsolutno svu prošlost. jer je u njej Mo i dosta pozitivnih elementa, koje smo ati usvojili i uneli u svoi program. On seuglavnont i bazira na pozitivnim rezultatima naše prošlosti: iz kojih mi j izvedimo opravdavanja i do-kumentovanja ispravnosti naše ideologije. Ali iz prošlosti uzimamo samo ono što je za čitav naš narod od trajno vrednosti, što je rezultat rasnog života našega naroda i predajemo sadašnjosti i budučnostl, dok otkla-njamo ono što jc histerija mimo interesa naše Nacije n]oj nametnula. S time davamo garancije, da čemo narodu sačuvaii ono što sačinjava njegovu čast i ponos. Kršeči pak negativna delovanja histerije hočemo da sačuvamo narod od svih prepreka nakalamUenih od prošlosti, da bi čist, snažan i jedinstven mo-gao da dade putiog izražaj a svojim rasnim osebinama i da bi rezultanta čitavog njegovog kulturnog i poli-tičkog delovanja bila faktična manifestacija njegovog jakog rasnog vi tali teta i produktivne sposobnosti IVKA VASILJEVA, Celje: on !n zopet je tu četrta obletnica naše tuge, odkar gospoduje tuj meč nad našimi najzavednejšimi brati. Spominjam se Te narod moj v bedi in trpljenju izčrpan, spominjam se Te z ljubeznijo in hrepenenjem v srcu. In Ti rodna moja zemlja, s krvjo bratov oškropljena, vsa lepa in ponosita v sinjini Adrije. Na Tvojih čereh smo že kot otroci peli pesmi Svobode in Sreče. In spominjam se dne, ko nas je laška otročad opljuvala s klici: »schavH« Zares sužnji na lastni rodni zemlji, ki je od pamtiveka naša, sužnji na tleh naših dedov! O domovina moja, lepa kot paradiž, Ti hrepeniš in čakaš na oni Veliki dan, ko Te zveže vsa naša ljubezen z nami; čakaš ponosni Trst in ve sive kraške skale, lepe in veličastne v svitu zlatega solnca. Cvetč Brda v pomladni krasoti, a na svim područjima. Ma koliko da je sve ovo bilo več toliko puta spo« minjano, ipak naglašavamo, da smo tialazili za nužno da to istaknemo još jednom prigodom sastanka akademskih Orjuna. Jer, imajuči pred sobom glavne momente, koji su po-krenuli naš pokret, možemo još bolje izabrati sebi puteve i sredstva za oživotvorenje naših težnja. Naš sastanak je od velike važnosti, jer u činjenici, da je dobar' deo svesne akademske nacijonalističke omladi-ne sankcijonisao ideologiju jugoslo-venskog nacijonalizma i da se spretna da svojim Savezom najaktivnije sudelme u radu za te ideje, ogleda se sva mižnost pokreta Orjune. Pri teme valja naglasiti, da bi se utvr-dila što jače vrednost ove činjeni-ce, da je jugoslovenska nacijonalis-tička omladina došla do ubedenja, da je Orjuna nosilica prave koristi i napretka za naš narod, jedino svo-Jom intuitivnem sposobnošču te da je sama i samostalno prigrlila program Orjune, daleko od uticaja starih, koji na svaki način traže za svoje preživelo ideje slcdbenika u mladima. Pokret Orjune pokrenut je is-ključivo od najmladih intelektuala-« ca, koji su umeli da dubokim ose-čanjem podu dalje od uskih regijo-nalnih plemenskih shvačanja i da zavole čitav jugoslovenski narod, da shvate svu važnost narodnog ujedinjenja. 1 stoga prirodno je. da se tomu pokretu prildonula i sva zdrava akademska omladina i ra-dosna je pojava njezin prvi sastanak u orjunašicoj Ljubljani. Sastajemo se ti Ljubljani da osvetimo našu pivu zastavu, da si u srca zapišemo njezine simbole, da se bratski porazgovorinto kako bi našli zajedničke temelje za delotvo-ran posao u prvim vrstama Orjune, koja svojim zdravim i čistim idejama pruža mladome intelektualcu ono, što je najsrodnije njegovoj duši i njegovim težnjama. Na toin našem prvorn sastanku premeričemo svoje sile, zasukačemo rukave i ra-širenih prsijn počemo na delo medu našu« kolegama i u narodu. Uve-reni smo, da če naša ideologija po-bediti, jer ic u njoj izraženo ono što je za narod danas aktuelno i tsUnlto 1 uvercili smo.