Nt. 1«.

V Tr^tii. v Mredo SS. marelja 1HNI,
Te*aJ VI.
EDINOST
Grlasilo; slovenskega političnega društva £a Primorsko,
, V edinosti jo mort u.
- . . I	m 21 , aJa 0 *r,do; re,lrt 7R VHe je 4 40 kr' 1,1 P0'" leta 2 K1'1 30 kr' Zrt	Vsi ''"I"*1 se	1'rHnlltvn „*U deli« po.te 10 I. p «; vsnk mora »»iti frnnkirnn Rokopisi lire«
četrt leta I «1.1 20 kr. — Poaamesue Številke pri nprtnp>"tvn in po trafikah v Trstu k« dobivajo po S kr. — posebno »rednosti ne ne vra.'ajo. - I nitrati (razne vrnte liaenaiiila in poslanice) ni; /.uračnnijo po imirodbi -Narotntni, reklamacije m imerate prejema IpravnUtvo „vl» Zonta 5".	prav cen6; pri kratkih oglasili t drobnimi četkami se plačuje ta vsako besedo 2 kr
VABILO
na naročevanje.
Prosimo vse one čč. gg. naročnike, katerim konci prvega četrtletja poteče naročnina, naj jo blago v 4 k malu ponovili, da ne bo zadržka pri razpošiijatvi.
Naročnina za četrt leta znaša I gl. 20 kr.
Obračamo se li krati do vseli rodoljubov, naj blagovć naš na Primorskem zelo potrebni list, razširjati.
UPIIAVMŠTVO.
O umoru ruskega cesarja.
Iz Petroburga dohajajo dan na dan na-tančneja poročila o tem strašnem hudodelstvu. Ker vemo, da čestitim bralcem ustreiemo, zato tukaj priobčujemo važniše reči.
Loris Melikof je uže tri dni pred napadom na cesarja dobil pisma, ki so mu zaroto ovadila. Zato je carja svaril, naj nikar iz palače ne hodi, ali vladar ga ni hotel slušati. Vrženi bombi ste 20 osob umorile, ali ranile.
Cesar je šel iz jahališča k velikej knježinji Katarini Mihajlovui na zajutrek. Ko se je o polu dveh vruol in peljal domu ob kunalu, poknola je bomba pod njegovim vozom in zadnji drl v o/A močno poškodovala. Cesar skoči i/, voza in v tem trenotji priskoči k njemu nek častnik izmej garde, položi roko cesarju na ramo rekoč: Gospodar, sto li ranjeni ? Cesar odgovori: „Hvala Bogu, nisetu ranjen, le miren bodi! ali pogledati moram ranjene*. Več ranjenih je ležalo na tleh, kosakov in mimogredočih. Cesar stopi k hudo ranjenemu kosaku ter zaukaže, naj ga od-neso in zanj skrbe. Prav blizu drži vojak 1'reoba-šenskega polka hudodelca, ki jo imel v euej roki bodalec, v drugej pa revolver; bil je ta prav inlad človek, blede barvo ter imel belkaste lasu i majhne brke. Cesar je oči uanj vpil, zauka-zal, nty ga odvedejo i hotel potem peš demu iti, če tudi je voznik klical, naj v voz sede. Mej tem je mnogo ljudstva skupaj privrvelo. Ko cesar stori nekaj korakov, stopi k njemu mlad človek, vzdigne roko in vrže z vso močjo neko stvar cesarju pod nogo ter se prekriža, kar so bližnji ljudje videli. V tem trenotji strašno poči,
da se je po vsem mestu slišalo, vsi blizu stoječi popadajo na tla. Mej prvim iu drugim napadom je miiiolo 2 do 3 minutu; ko se gosti dim razkadi, videlo se je, da cesar na tleh leži, ves v krvi. Tudi morilec je ležal na tleh, a ni bil ranjen. Ljudstvo ga jo hotelo raztrgati, ali policija ga je ubranila
Hudo ranjenega nezavestnega cesarja so položili v sani mestnega glavarja Federova, ta ga je vzol v naročje ter krvavo njegovo glavo na svoja prsa položil. Cesarjevo čelado je puh odnesel i niso je mogli dobiti.
Častnik Novikov pripoveduje o carjovem umoru to lo: Ko sem šel z jahališča domu, in dospel do Kazauskega mosta, slišal sem oba strela; hitro tekel blizu, videl na tleh umorjenega dečka, hudo raujenega kosaka i Še noko drugo osobo, poleg teh cesarja gologlavega, broz plašča, v raztrganej obleki, z razdrobljenima nogama, kri je sneg rudečila. Solze so se '.ni udrle, pokleknol sem pred cesarja in rekel: „Moj Bog! kaj so storili veličanstvu V " Cesar se ui ganil. S pomočjo necega mornarja sem ga vzdignol. Cesar je vzdignol roko proti krvavemu čelu in rekel dvakrat: „Mraz, mraz". Hotel sem z ruto obvezati carju glavo, ko jo prišel veliki knez Mihael. Veliki kne/, jo vprašal: „Saša, kako ti je?" Cesar je nokaj odgovoril, česar nisem mogel razumeti. Veliki knez je ukazal mornarju, naj odlo/.i puško, vzel je nekomu čopico z glave ter ž njo pokril carjovo glavo. Vprašal sem velikega kneza, ali dovoli, da carja prenesem v najbližnjo hišo, da se tam obveže. Cesar je to slišal iu s tihim glasom rekel: „Nesito me v palačo, tam umrem", i Še nekaj, česar nisem mogel razumeti. To so bilo zadnje besede. Potem je zaprt oči in usta. Potem so carja na saneh peljali v palačo.
Ko so cesarja v ziinskej palači slekli, pokazale so se strašne rane, obe nngi ste bilo razdrobljeni, spoduji život pretrgan, obraz ranjen. Zdravniki so izrekli, da ni nobene pomoči, prejel je sveto obhajilo. Veliko ljudstva je stalo pred zimsko palačo. Ob 3. uri 40 miu. je prevzela globoka žalost zbrano množico: počasi so jo povesila cesarska zastava do polovice droga v znamenje, da je cesar umrl. Nek general je stopil pred ljudstvo ter ozuanil Žalostno dogodim. Vsi pričujoči so se odkrili in prekrižali v spomin nepo/.abljivemu, zdaj mrtvemu cesarju.
Cesar je bil ves čas nezavesten, lo pred smrtjo je za malo trenotij oči odprl i ta čas je porabil njegov spovednik Bajauov, da ga je previdel s zakramenti za umirajoče.
Pri napadu prijeti hudodelec so imenuje Itusakov, iiua stoprv 10 lot ter je ućenee rudarske akademije; o drugem napastuiku, ki je vrgol bombo, katera jo umorila cesarja, no vjo-majo so poročila, ker to poroča, da so ga pri-
jeli, ono, da je bil pri napadu sam ubit i tretje, da je ubegnol.
Grozna carjeva osoda je zbudila po vsej Rusiji neskončno žalost iu pretresla ves svet. Globoko je ganila vladarje druzih držav i njihova zastopstva. V pariškem senatu je 14. t. m. poprijel besedo prvosednik ter rekel:
Gotovo ni nobenega uda v sonatu, da so mu ni uprlo srce, ko je zvedel o napadu ua ruskega cesarja, največjega reformatorja toga stotetja (Živa občna pohvala), cesarja, ki jo mnogo milijonov Slovanov osvobodil. Francoski senat i državni zbor sta ta dan praznovala Gladstone je 16. t. m. v s pod njej zbornici ua-svetoval na kraljico adroso, v kateroj se izreka sočutje zbornico. Celo senat amerikanskih severnih drŽav je izrekol, da se mu tako hudodolstvo studi ter izrazil svoje sočutje do ruske vladu in ruskega ljudstva. Legislatura v Novem Yorku je storila enako, ona hvali caijevo zasluge za Ameriko mej domačo vojno, kakor tudi osvo-bojenje kmetov in Bolgarov.
Da so balkansko male državo to grozno hudodelstvo najhujše obsodilo, kedo bi o tom dvomil P saj jo njim blagi Aleksander bil naj večji dobrotnik. Njegove zaslugo za to rodove so tolike, da bodo za vso čase zlatimi črkami v zgodovini zapisano; njim je car osvoboditelj. Koliko drago ruske krvi je bilo prolito za svoti križ i zlatno svobodo teh dežel! I ruski narod jo je prolival udauo, ker jo uiiiol carjovo sveto nalogo. 1 ta kri ne ostauo nerodovitna, ruski narod lahko govori: Iz naše krvi cveto svoboda Slovanom.
Ce je ves svet protresol grozni carjev umor, čo se jo iz vseh krajev, kodar siilnce sije, oglašal stud uad hudodelstvom i srčno sožaljenjo izrekalo novemu vladarju, osupnolo i razžalilo je vse dobroinislečo ljudstvo, da avstrijski državni zbor ni imel ni eno besede, s katero bi razodel bil svoj gnjus zoper toliko hudobijo i sožaljenjo sosodnjej državi, ki jo Avstriji sorodna po krvi ter je v najhujših stiskah bila zvesta njena zaveznica i podpornica. Oo Madjari v svojem napuhu črte Ruse, naj uže bo, ako prav je smošno, ker o njih volja basen o Žabi in volu; Če ne morejo več braniti rekam, da ne bi skoraj vsako leto bolj i bolj razdirale njihovo zemljo i delale jezer, kako se bodo bra-uili tistemu poplavu, ki mora priti ter jih potopiti, ker niso umoli časa i njegovega svarjeuja! Kdor visoko leta, nisko sede; grob zijfl pod napuhom. Da je državni zbor na Duuaji uže tako odvisen od Madjarov, da se jo pri teh potrkalo, ali bi oni ne bili nevoljni, da so izreče sožaljenjo, to j.t vendar preveč! Kdaj so še vprašali Madjari nas za našo voljo V Oo je bo-goslužuo delo, veseliti se bli/,njega nesreče, potem imajo Madjari prav, nas pa naj Bog
varuj tako morale! Ce jo madjarska mrzkost politična modrost, to naj sodijo sami, saj imajo, kakor se trdi, izvrstno politikarjo, ki gledajo v bodočo njihovo mogočnost slepim očesom.
A to ogromne večino avstrijskih narodov toliko ne boli, hudo pa jih je ožalostilo, da nekaterim Poljakom celo nosreča ni svota, da no morejo zatreti stare mržnje vpričo — umorjenega carja! Kos je, Rusija jo grešila zoper njo, pa grešili so tudi oni sami zoper sebe; gotovo no bi bil Koščiusko, smrtno ranjen, izrekel proroških beaed: Fin is Poloniao", da Poljska sama ni toliko soper sobe grešila. Naj bi Poljaki pomislili, da so i oni Slovani, da smo vsi Slovani ene matere sinovi, da se tedaj moramo vsi kakor bratje ljubiti i staro žaljenjo odpustiti, potom bi boljšo bilo njim i nam. Ali Poljaki ne vidijo, kako so njihovim bratom godt na Poznanjskem, da tam kopni njihov rod, kakor sneg v južnom vremenu; ali nemajo srca za te brate, katerih obupno glasovo čujemo iz berolinskega državnega zbora, ker vidijo, da jim stopa na pete tista smrtna osoda, katorej so v naročje pali polabski Slovani, da so zdaj nam njih potomci največji sovražniki 'i NajlopSi sad mora pasti, ako se vanj zakoti črv, tako tudi narod, v kateri so tujoc vgnjezdi, da v njom gospodari. In tak Črv jo slovansko rodovo strašno razjedal, njihova sreča ju In to, da imajo zdravo deblo, katoro od leta do leta krepkejo rodt.
Prod malo dnovi jo zgubilo to deblo naj-pleminitejši sad, a brst jo zdrav, upanje ni šlo po vodi.
Iz državnega zbora.
Omonili smo zadnjič zelo važnih razprav iu sklepov ter dogodkov v državnem zboru, mej drugim tudi interpelacije glodo slovenskega jo-ziku pri sodnijah v slovenskih deželah. Glasi so ta važni politični čin takole:
INTERPELACIJA
slovenskega poslanca vito/.a Schneida in tovari-šov do pravosodnjo^a ministra v seji državnega zbora 11. marcija.
„Prod nokoliko dnevi je bilo v javnih listih čitati od besede do besede ponatisneii ta lo odlok c kr. najvišjega sodišča:
(Tu stoji odlok, po katerem ima biti na Kranjskem edini iiomški jezik sodniški jozik.)
Iz časopisov iu iz raznih drugih verjetnih poročil so je tudi zvedelo, da jo c. kr. predsed-niStvo višje deželne sodnijo v Gradci ta odlok c. kr. najvišjega sodišča naznanilo no le vsem soduijain tamošnjega okrožja višjo deželno sod-nije, tomufi tudi drugim oblastnijam (n uradom,
¥WMUM£1L
Odlomki iz mojega dnevnika.
(Spisuje SaniotU'.)
(Dalje.)
Nekega večera je bila vsa dnižba v krčmi. Stupica je bil dobre volje, pili so, da jo bilo veselje. Na Lombarškem pa je v krčmi bila navada, da vse posode ostauejo ua mizi, kolikor se z vinom nalitih ua mizo priueso. Krčmar vselej pijačo v drugej posodi na mizo prinese, ko pa račun dela, šteje posode iu tako ve, koliko ue je popilo. Palčiču je to prav ugajalo, kajti vedno je kako posodo pod klop v kot postavil in ko jo krčmar posode štel, zelo se je opeharil. Nevarno je bilo, če je Palčič sedel pod kako polico, in če je na polici suho meso ali kaj tacega viselo, palo mu je v pravem času na glavo. Oo pa je krčmar to opazil, vendar je bil prevarjen, ker marsikaj je zginolo v lačni plašč Včasih je krčmar celo Palčiča za odpuščanje prosil, ker je bilo meso tako slabo obešeno, to se ve, da mu jo Palčič tudi rad odpustil. Ako je bataljon le tri dni v kakem kraju stal, uže so bili ti tiči povsod znani, kajti vedno so bili skupaj, peli so prav dobro iu burke uganjali, da bi človek bil počil.
Garibaldiui so bo nam vodno umikali,
niso čakali, da bi jih bili ini napali. Naš general Urban je bil izvrsten vodja svojemu kla-točomu krdelu. Po zaukazn smo so morali vedno »em ter tja klatiti, iu tako smo prišli tudi blizu trga Montebollo. Zjutraj 20. maja smo taborili na nekom griču: zarja jo napočila in za-grinelo je daleč tam; vsi smo planoti k višku; drugi in tretji strel nas jo prepričal, da so jo unel prvi boj mej našo in laško-francosko vojsko. Huzarji so so svojimi lahkimi konjiči sem ter tja ko ptice švigali, nosili so poročila in ukaze, kako se imamo v bojno črto postaviti. Ko se je zdanilo, videli smo, ko so se proti nam pomikale velike čete, vso modro in rudoče opravljene; bili so Fraucozje Velik dim so je valil v zrak, hiše so gorele, bil je strnšon prizor za mladega noizkušenega vojaka. Vso je vtihnolo, kajti v boj smo morali, še malo trouotkov in tudi ini se pomešamo mej trume, streljali, bodli, bili, krščeni bomo z ognjem, kakor je to pravemu vojaku spodobno. V tem hipu pade krogla mej nas, poreže 6 mladih fantov kakor kosa travo, da še črhuoli niso. Pogledali smo se plaho, lo Stupica, Flajšman, tesar in Palčič so klobuke v roki držali in hoteli kroglo loviti, kar je nam nekoliko srčnosti dajalo, vendar smo se mladi le bolj po sili smijali. Stotnik, srčen mož, še ganil se ui, rekel je Flajšmanu: šakramoška! Le korajžen ga hod Flajšmana, ti ga bom dal rum, da boš pijana. Flajšman je takoj hotel ruma, šel je k stolniku iu ga precej nagovoril za pijačo. Dal mu je steklenico, katere pa Flajšman
ni od ust odtrgal, dokler jo kaj notri bilo. Krogle so u/o dobro žvižgale, ko jo rum pil, a vselej jo z roko mahuol, kadar mu jo katera mimo glave zažvižgala.
Zdaj je bil krst, važen trenotok vsem; razdeljeni smo bili, v moj roj jo spadala tudi družba lumpacij vagabundov, tako smo zvali bralcem uže znane tičko. Za neko murvo smo stopili, jaz za deblo, drugi v vrsti za mano. Perje je od drevesa letelo, kakor bi ga bil s palico klatil. Jaz ko višji lovec sem moral prvi pomeriti na živega vraga, a no na papirnatega moža v tarči; kolikor srčnosti sem si koli dajal zarad česti, vendar sem se bal smrti ali hude rane. Prvikrat, pomorim aa rudeče-hlačmana, črnoličnega Francoza, puška so pa noča vpaliti, napnem enkrat, dvakrat in večkrat, sprožim, pa vse zabadava, kajti v strahu setn pozabil deti kapico na pra:nioo. Ko to zapazim in pogrešek popravim, sprožim, puška poči iu zdelo se mi je, da se je tam spredaj zamorski rudečehlačmau zvrnol. Drugič nabijem puško, dobro se tišim debla, ki mi je život branilo, pomerim in šlo je dobro, ko pa hočem v tretje puško nabiti, nisem iinel nabijala, izstrelil sem ga, ker sem ga pozabil pri nabijanji v cevi. Krogi« so padale, Flajšman je rekel, da je eno ujel, ki jo brenčala ko breucelj, in res se mu je vsadila v kopito njogovo puško; jaz hoiii mej tein v klobuk ono dobil, zdaj sem imel vsaj zračni klobuk.
Strašansko jo bilo prvikrat v boju, skoro som pozabil na smrt, toliko je bilo ukazov,
trobeutauja, hohnanja, puške so ropotalo, kakor bi bil leščniko stresal iz vreče, lopovi pa so ko bas v pesmi grmeli. Vočkrat je kaka krogla mej nas padla, vsi smo hitro na zemljo popadali, razorala jo zemljo iu ko bo je globoko zarita razpočila, letela je na nas zemlja in kamenje. Nekoliko noprevidou som bil, in užo som čutil na levem komolcu, kako mo je nekaj s peklo, ko se potipljeiu iu pogledam, vidim, da mi teče kri iu da mi je krogla plašč, suknjo, košuljo iu kožo ua komolcu odtrgala, n vendar ne hudo ranila.
Hoj je divjal, užo je bila ura <5 zjutraj, naša kompanija jo imela v srodi vasi Montr-bullo zasesti prelaz čes most. K malu smo bili na določenem inestu, Stupica jo rekel nečemu krojaču, kateri jo imel obilo prihranjenega denarja, kajti bil je prav suh stiskač, da si ni ničesa privoščil: Ti slamopukoc, le pripravi mošnjico, kadar padeš, primojdunaj, da ti poberem vso. Krojač se jo ožalostil, in res je bil ta dan zadnji njegovega živenja; on in stotnik sta padla zadeta od razpokljivo kroglo iu Stupica ga je v stran nesel, pa mu je tudi v resnici svetle tolarje pobral.
Dva topa na sredi ceste sta morilno sipala razpokljive kroglo mej Francoze, kateri so večkrat skušali prodreti čez most Topničarji so padali in tudi kolosa topov so bila razbita, pomagali so naši fantje, toda malo časa, ui so več ua sred cesto smelo, ker so padale krogle kakor dež.
(J)aljc prih.)
E D I N O S T
ki njemu niso podložni. Prepisani ne smejo zamoli.iti, da jo tako meritorna vsebina odloka, kaUr tudi jako vidna *krb predsedništva c. kr. višje deželne sodnije v Oradoi, odloku zagotoviti hitro in povsod uplivajoče razširjenje, vzbudila cul najglobočjega razburjenja v onem lojalnem, državi udanem in cesarju »vestem narodu, ki prebiva v jed nem delu štajersko in Koroške, potem na Kranjskem, Primorskem in v Istri, in kateri narod vidi, da mu navedeni odlok krati njegove z dižavuiiui osnovnimi postavami zago-tovljeue pravico ter žali tudi njegovo narodno Čast.
Razžaljen je narod v svojej pravici, kei ta razsodba ukljmmj« od države priznano enakopravnost njegovega jezika v uradu ter skruni njegovo narodno čast, ker so smatra njegov jezik za tak, kakor bi ga no bilo, ko nenavaden v deželi in ako se rabi, da se moro to smatrati ko uzrok ničevosti.
Ozbiljno prepričani, da ne moro niti i/, uradno instrukcije niti iz splošnega sodniškega reda dežolna višja sodnija izvajati pravice formalno odločevati tam, kjer bi imela odločiti samo o meritornej pritožbi strank;
7. ozirom na to, ker sta obe razsojevaioči višji instanci ignorirali, da ima čl. 10 državno osnovno postave vzvratno ali nazaj delujočo moč na obstoječe ž njo morebiti v protislovji stoječo zakone iu postavno moć imejoče naredbe in kor sta paragrafu 13 podvrgli tak pomen, kateri — deželi navadni jezik razširja v nek sodnijsk jezik ali v deželi navaden sodnijsk jezik — naravnost nasprotuje duhu tega zakona iu državnega osnovnega zakona;
in z oziroin na to, da je v razsodbi navođeni razlog, „da jo nemški jezik izkljuoivi sod-nijski jezik na Kranjskem," naravnost neresničen, ker se užo 30 let na Kranjskem, Štajerskem iu sploh v vseli onih krajih dežel, kjor prebivajo Slovenci, pri sodnijah mnogokrat tudi slovenski uraduje, katerim višja dežolna sodnija sama dajo slovenske tiskovine za odloke in razsodbo in ker so mej vsein tem časom sodnije brez zaprek do najnovejšega časn sprejemalo slovensko vloge ter izdajale razsodbe in odloke v istem jeziku;
nadalje z ozirom na to, da je z dvornim dekretom od 22. septombra 1835, št. 109, z ministorsko naredbo od dno 15. marcija 1862, št. 805 in koncem z državno osnovno postavo o občnih pravicah državljanov od 21. decembra 18(57, št. 142 d. z. raba slovenskega jezika pri sodnijah pozitivno deločoua in pravica slovenskega naroda gledo neovirane rabe njegovega jezika v uradu zagotovljeua;
potem z ozirom na to, da po uajvišjej resoluciji od 31. oktobra 1785, št. 4*9 „imu višja deželna sodnija sicer natanko ozirati se na rabljene formalnosti pri reševanji kake pravde, opaženo pomanjkljivosti nižjej soduiji takoj naznaniti ter jih za prihodnjo ustaviti, kjor pa zakou na opuščen predpis i/.rečno ne določuje ničevosti, tam naj je tako pomaukljivosti no ovirajo ter naj sodi ; nikoli in nikjer pa ni uzrok ničevosti to, če sodnik svojo razsodbo izroči stranki v slovouskem jeziku in zato bi se s tem slučajem ne bilo imelo ravnati ko ničevostnim ;
naposled z ozirom na to, da jo omenjeui odlok najvišjo sodnije žaljenje pravic, zagotovljenih z državnimi osnovnimi postavami, ki je tem večje v svojih posledicah, ker so se pri c. kr. okrožuej sodniji v Celji, kakor so sliši, liže samo zarad razglašena onega odloka v zadnjih dneh odbile tri slovensko vloge slovenskih strank, a je dolžnost visoke vlado, da celo tam varuje in brani, kjer noprizivni odloki sodnij kratijo splošne pravice državljanov, doz volj u jejo si podpisani do nj. eksc. voditelja pravosodnjega mi-nisterstva staviti prašanjo:
1. Ali jo visokoj vladi znana razsodba c. kr. najvišjega sodišča od 16. februarja 1. 1. Št. 1097 in od c. kr. višje deželno sodnije predsed-ništva v Gradci ukazani razglas tega odloka do podložnih sodnij in drugih, celo avtonomnih oblast u ij V
2 Kaj namerjava visoka vlada storiti, da s lom odlokom najvišjega sodišča žaljeno pravico Slovencev do enakopravnosti njih jezika v uradu »opet v veljavo done V
1M. Scbneid, dr. Vodnjak, dr. Poklukar, Na-bergoj, knez Vindischgriiz, Kljun, Obreza, dr. Toiikli, grof lloheinvart, V. Pfoifer, grof Margiieri, Herman, baron Godol, dr. Vitezić, grof Ilarrach, knez Lobkovic, dr. ltioger, Zeithaiuor, knez Schvvarzonberg, dr. firom, knez Alfred Liech-tenstein, grof Hrandis, grof Kinskv lin mnogo-čeških in nemško-konservativnih poslancev, vseh skupaj 55).
Mi so trdno zanašamo, da ta interpelacija doseže svoj namen, kajti z odlokom najvišjega sodišča so jo Slovenstvo hotelo popolnoma iz sodnij izbacnoti, kar pa jo v nasprotji ne lo z vsemi prejšnjimi zakoni in ukazi, temuč tudi z natoro samo. Užo v zadnjem listu smo rekli, da jo omenjeni odlok struno tako napol, da morajo popokati, i prav zato jo nam več koristil, nego škodoval, ker bo vlada zdaj primorana, dejansko izvršiti člen 19 državnih osnovnih postav.
Objavili smo tudi odlok najvišjega sodišča, po katerem se je izbacnol slovenski jezik iz 11 žužke trgovinsko sodnijo. Tudi to stvar so naši poslanci v roke vzeli in 15. t. m. dr. Tonkli stavil to le
INTERPELACIJO.
Slovenska trgovinska tirma Milosič iu Do-lenec sta pri c. kr. trgovinskem in pomorskem
sodišči v Trstu vložila dne t. decembra št. 14.022, menjično tožbo, pisano v slovenskem jeziku, katera s<< j« pa z odlokom dne 7. decembra 18HU, št. 14.022, odbila ko nepostavna zato ker nij sestavljena v jed nem jeziku t.unoS-nje sodnije.
V sled priziva imenovane trgovinske firme jo c. kr. deželno višje sodišče v Trstu se sklepom od 16. decembra 1**0, št. 4230, odlok trgovinskega sodišča ovrglo in temu ukazalo, da tožbo reši.
Izvršenje tega sklepa je predsednik višjo deželne sodnije v Trstu ustavil ter ga s poročilom od 22. decembra 18*0, št. 4230, predložil c. kr. najvišjemu sodišča.
To pa jo z razsodbo od dn6 11. januarja 1*81, št. 2, ovrglo sklep r. kr. višjo deželne sodnije in potrdilo sklep c. kr. trgovinskega sodišča.
Razlogi te najvišje sodnijske razsodbe glasu so tako-le:
„Z ozirom na to, da imajo sodnijo nalog uradno paziti na to, da se natanko izvršujejo postavne določbe gledo rabe sodnijskega jezika; z ozirom na to, da jo res strogo izvrševanje teb določeb v interesu uravnane justične uprav«'absolutno potrebno, katera bi so pokazala kot popolnem nemogoča, aRo bi bilo strankam prepuščeno na voljo, rabiti pri sodnijskih vlogah ta ali oni jezik; z ozirom na to, ker ne gre samo za pravico strank, mogla se jo porabiti naredba 55- 172 cesarskega patenta od 3. maja 1863, št. 81, in da ima po vsebini tega paragrnfa najvišje sodiščo pravico razsojevati v dotičnoj stvari, ker jo pravdna stvar; z ozirom na stvarnost, da sta bila, odkar se jo osnovala trgovinska in pomorska sodnija v Trstu, pri tej soduiji priznana kot sodnijska jezika samo italijanski in nemški jezik; z ozirom na to, da so ta stalno in brez izjem izvrševana navada popolnem strinja s predpisi 13. o. s. r., katere navade ministerska naredba od 15. marcija 1*02, št. 805, nič no spreminja niti je spremeniti nij mogla; z ozirom na to, da ho vidi iz vsebine iu duha to ministorsko narodbe samo ta namen, da so morejo oni probivalci slovanskih okrajev, bi razen slovanskega druzega idioma ne utnejo, tega idioma pri Bodnijskem zaslišanji in v svojih sodnijskih vlogah posluževati, kolikor je to mogoče z ozirom na jezikovne znanosti sodnijskih uradnikov; z ozirom na to, da se v konkretnem slučaji no inore roči, da so strinja z namero to ministorsko narodbe, ker je navedeno vlogo vložil jeden tržaški odvetnik v imenu tržaške tigovinsko firmo, ki gotovo zna sodnijska jezika".
Vsi navedeni razlogi pa so ničevi tor niso zakonom utemeljeni, ker so temveč nasprotni vsem postavnim določbam, na katere so sklicujejo.
Pred vsem se nnglađa iu konstatuje, da predsedstvo deželne višjo sodnije ni imelo nobenega uzroka, ustaviti ekspedicijo sklopa deželne višje sodnijo, ker ima po zmislu 172 cesarskega patenta od 3. maja 1853 št. Hl sumo tedaj to pravico, ako so kaj tacegu sklone, kar bi zakono naravnost napačno tolmačilo uli s čemer bi so jih napačno uporabljalo. V navedenem slučaji pa so to u i le ne zgodilo, temuč strin ja so se sklepom deželne višjo sodnije s črko in duhom §. 13 o. s. r., z dvornim dekretom od 2. maja 183;> št. 101) in od 15. marcija 1862 št. 865, z naredbo od 20. oktobra 1806 št. 1861, katero jo z okrožnico od 30. oktobra 186(J št. 4020 tržaška višja deželna sodnija naznanila ko vodilo vsem podrodjonim si sodnij um, iu s členom 10. državne osnovno postave od 21. dec. 1807 št. 142; prodsedstvo višjo deželno sodnijo ni imelo tedaj nobenega uzroka ustavljati sklopa višjo dožolno sodnijo ter ga predlagati najvišjemu sodišču, in to tem manj, ker so nobena stranka ui zoper to pritožila; daljo izvira iz tega, da tudi najvišjo sodišče ni imelo nobenega postavnega uzroka uradno posvetavati so o sklopu višje dežolno sodnijo ter ga predrugačevati.
Tedaj z ozirom na to, da g. 13 o. s. r. vsak v deželi navadni jezik priznava za sodnij-ski jezik iu jo dvorni dekret od 22. decembra 1835 št. 100 odredil, da so v sodnijah pripuš-čena vsa pisma pisana v kacom deželnem jeziku ;
z ozirom na to, da jo trgovinska in pomorska sodnija v Trstu kompetentna ne lo za Trst, nego tudi za več čisto slovenskih okrajev, n. pr. Komen, Sežana, Podgrnd itd.;
z ozirom na to, da sta na Primorskem dve tretjini vsega prebivalstva slovensko ali hrvatsko narodnosti, da jo tako slovenski kakor tudi hrvatski jezik na Primorskem in v okrožji trgovinsko in pomorsko sodnije tržaške v deželi navadni jezik, tedaj sta oba taka jezika, ki sta pripuščoua v sodnijo ;
z ozirom na to, da se je z naredbo pravosodnjega miuistorstva od 15. marčija 1862 St. 805, 4. odstavek, ukazalo, da imajo vso sodnije, kjor stanujo Slovnnje, v slovanskem jeziku sestavljeno vlože brezpogojno sprejemati in če treba, dati strankam tudi Movauske odloko;
z ozirom na to, da ministerska naredba od 20. oktobra 18(50 št. 1801 izjavlja izročno, da se ministerska naredba od 10. marcija 1802 ne ozira le na kazensko stvari, temuč ua vse v slovanskem jeziku sestavljeno vloge brez razločka, naj take kazenskopravne pravdno ali nepravdne stvari obsezajo in da so tedaj ua vsak način dovoljeno v slovanskem jeziku sestavljeno tožbo in drugo vlogo v pravnih zadevali;
z ozimni na to, da se s tem vidi dokazana neresničnost nadsodnij^kega motiviran,a, češ, da jo navedene ministerske naredbe jedini namen tu, da so le onim prebivalcem .-lovanskih okrajev, ki ne uinejo druzega r;izen slovanskega idioma, omogoči, da se poslužijo tega idioma pri soduijskem zaslišanji in v svojih sodnijskih vlogah, kolikor je namreč to mogoče z ozirom na jezikovne znanosti sodnijskih uradnikov, ker o takem skrčenji ne govori navedena ministerska naredba iu ker je določbam člena 10 držat ue osnovne postave od 21. decembra 1867 št. 142 naravnost nasprotna, v katerem členu se priznava enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v uradu, tedaj tudi v sodniji;
z oziroin na to, da jo c. kr. de/elna višja sodnija v Trstu sč sklopom od 16. decembra 1**0 št. 4230 priznala slovenski jezik ko v Pri-morji navaden jezik, konstatovala iu potrdila, katera oblastnija gotovo more o stvari kompetentno razsoditi, ker je na mestu trgovinskega sodišča v Trstu in v tom oziru stvar dobro pozna;
z ozirom na to, da omenjeni odlok najvišjega sodišča krati slovenskemu narodu na Primorskem postavno priznano in zagotovljeno jezikovno euakooiavnost pri rabi v sodniji, iu da način, kakor se dotični odlok utemeljuje, moro na vso one sodnije, ki so slovensko sestavljeue ulogo res in brez ovir sprejemalo in reševale, tako uplivati, da bodo odslej take vloge odbijale ;
z ozirom ua to, du mora to postopanje c. kr. najvišjega sodišča veliko in opravičeno vznemirjenje vsega slovanskega prebivalstva na Primorskem prozvati ter je motiti v njegovem pa-trijotičnem čutenji, ker mora v odbijanji slovenski sestavljenih vlog pri sodniji videti pritisk v to svrho, da bi svojo vlogo sestavljalo nemški ali italijanski, v čemer pa zopet leži tendenca gor-inauizovanja ali ilalijančovanja državi nerazruš-ljivo zvestostjo udauega sloveuskega naroda;
z ozirom ua to, da ima visoka vlada dolžnost, da tudi slovanski narod na Primorskem brani v rabi njegovega jezika pri c. kr. sodnijah, ker ima pravico do toga ustavno zagotovljeno — dozvoljujejo si podpisani naslednji vprašanji staviti do nj. ekscelence voditolja pravosodnjega miuistorstva:
1.	Jo li visokoj vladi znana razsodba najvišjega c. k. sodišča od 11. januarja 188!,zastran rabe sloveuskega jezika?
2.	Kako misli vlada neovirano rabo slovenskega iu hrvatskega jezika na Primorskem pri c. k. sodnijah varovati in dejansko izvosti?
Dr. Toukli, dr. Vitezič, J. Nabergoj, dr, Vošujak, dr. Jerabok, K. Klun, Scbneid, Pfeifor, Obreza, Herman, Vojuovič, Adamok, Klaič, dr. L. Monti, Šupuk, dr. Bulat, dr. Itoučič, Borelli. J. Suda, dr. Oabler, J. Tilšer, Vorel, \Veber, Skopalik, dr. Fanderlik, Wurm, Nedopil, dr. W. Kusy, dr. Mikjška, dr. Janza.
Tudi na to prašanje pričakujemo ugodnega odgovora, a ne le odgovora, pričakujemo tudi del, tacih del, po katerih zadobi sloveuski, pa tudi hrvatski jezik na Primorskem popolno enakopravnost.
Tacih del pričakujemo uže davno, ali kolikor bolj jih pričakujemo, toliko bolj se žalijo narodno našo pravico; pri sodnijah smo prišli užc do zadnjo zarezo, /daj pa se kolo mora obrnoti.
Dopisi.
V Trstu, dno 18. marcija.
Sprejmi, draga Edinost, nekoliko vrstic o popotovanji Nj. visokosti prostolnoga nastopnika cesarjeviča Rudolfa, posnetih i/, pisma necega našega uarodnjaku, ki biva v Kahiri ter je sam vso na svojo oči videl.
Ko jo parnik „Mirainar" priplul v Alok-sandrijo, sprejelo ga jo stotero ladij iu čolnov, ki so bili praznično odičeni z avstrijsko-ogor-skimi prapori, v katerih so bili prvaki in drugi avstrijski naseljenci. Ko se je parobrod ustavil, I začeli so streljati s topi na trdnjavah, stoječih ua obrežji. Minister baron plem. Schaffer v častnoj uniformi, genoral konzul Gunnor, konzul Demšar*) in vsi uradniki avst. konzulata v Aleksandri/i, vsi v svitlih uniformah, šli so na brod, kder jih jo minister po vrsti predstavil. (Vsarjovič jez vsakim govoril par besed, nekega uradnika jo vprašal, jo li muogo Dal-matiucov v Aleksandriji, potom so bili predstavljeni načolniki egiptovskih oblasti i avstr.-ogerski I naseljenci. Popoludne se je peljal cesarjevič v j kočiji po mestu na sprehod, potem po železnici ! v „Ramleh" iu se vruol po kanalu „Mukraudie" iu stopil ua suho pri Pompejevom stebru; pri-8edši na brod nazaj, povabil jo na kosilo c. k. I ministra, barona pl. Schafferja, glavnega pru-' skega konzula, barona Sauriua, in egiptovskega generala Abdel Kader pašo, kateri ima spremljati cc»arjeviča na daljem potovanji po Egiptu. Ta general govori prav dobro nemški, ker je izvršil študijo na Dunaju.
V saboto zjutraj jo potoval carjevič z vsem spremstvom iz Aloksaudrije v lvahiro v posebnem vlaku, kije bil jako krasno ozalšan, po-
•) 1/ Železnikov doma.
sebno njegov salon, ki je vlastniua egiptovskega namestuega kralja, železniška p.stija v Kahiri jo bila praznično odičeua t vaakimstuimi pra-porji, grbi, cveticami in drugim zelenjem, velika množica ljudstva, posebno naseljencev in avstr.-ogerskib podanikov, delali so vrsto okoli in okoli tako, da sta si dva bataljoaa belih iu eden činih vojakov s trudom prostor naredili, da so so mogli uvrstiti. Namestili egiptovski kralj jo prišel na postajo ob UJ4 in vojaška godba jo zaigrala egiptovsko himno in poteiu druge melodije. Ob 12l4 popoludne hlapou s žvižgom naznani cesarjevičev prihod in vse tako utiliue na postaji, kakor v grobu. Ko se je jel vlak bližati postaji, gre cesarjeviču naproti namestili kralj, in ko se vlak ustavi, izstopi cesarjevič, podil roko Mehemot-Teutik-n, ki ga je na vratih čakal, godba zaigra avstrijsko himno, vojaki ga po vojaški pozdravijo in gromoviti hurab, ev-viva, hoch in živio klici pretresejo svet tako, da godbe niti čuti ni bilo.
Cesarjevič je z najbližje stoječimi govoril; na vratih postaje so stali Bokotorci v uniformah in Crnogorci z njimi. S temi je carjevič govoril v dalmatinskem jeziku Ko je stopil v kočijo namestnega kralja, grmeli so krepki živioklici iz prs Dalmatincev i le en sam Kljen so je slišal. Peljal se je potom s kraljem namestnikom v palačo Kosr-El-Nusha, ki jo bila nalašč zanj pripravljena Popoludne je šol k piramidam in na lov.
Na večer so se zbrali vsi avstrijski naseljenci in podaniki pred poslopjem avstr.-ogerskega poslanca. Ob 8. uri zvečer so so jeli pomikati vsi, spremljani od vojaško godbo, na obeh straneh je korakalo okoli 400 Arabcev, ki so nosili prižgano plamenice, tako zvane „Masciolla", ki jo prav lepa in čarobna razvetljava, k palači Kosr-El-Nusha, kder je stanoval cesarjevič in dospeli so tja ob 0. uri zvečer. Cesarjevič je bil še pri obedu, poslal jo prosit, naj nekoliko potrpo, da so jim sain zalivali. Ko mine malo minut, prido sam cesarjevič, na pomole, in za-grmoli so zopet živioklici iz tisočero prs. Posebna deputacija, 12 mož, pa je šla cesarjeviča pozdravljat v imenu vseh naseljencev. Bluin paša pa so je zahvalil v cesarjevičevem imenu spodaj stoječim v kratkem jedernatem govoru. Ko konča s trikratnim: Kvviva il principe liodolfo, zadoneli so tako krepko živioklici, da so oglušili vso Evviva. Poteiu so se vrnoli vsi zopet v mesto, spremljani s platnenicami in godbo.
V	nedeljo zjutraj je šel cesarjevič k sv. maši, potem pa mesto ogledat, obiskal jo mo-šojo in grobove kalifov, popoludne se je napotil k piramidam, ali nanje vendar ni hotel, potem pa na lov v arabske puščave. V ponedeljek zjutraj je obiskal oficijelno v krasni uniformi kralja namestnika iu potem sprejel njega v svojem stauovanji. Zvečer je bila velika večerja, h katerej jo bilo povabljenih 50 osob.
Omeniti moram tudi, da so v nedeljo zvečer avstrijski naseljenci in podaniki priredili podolnoma orjentalsko veselico na čast cesarjeviču v vrtu „Ezbekih"; trajala je od 8. ure zvočer do poluuoči. Bil je ples, petje, godba, vso orjentalsko; plesalko, komedianti z opicami iu kočami, čarodejci i. t. d. Cvotorka zamorcev i/. Sudana s palicami, ples Deduinov in mnogo družili orjeutalskih iger je bilo, takih, da po-ročovalec teh vrstic, če tudi uže mnogo časa tam biva, ni še videl, ljudstva je bilo brez števila iu vojaki so s trudom naredili prostor za prohod cesarjeviču, ki se je veselo zabavljal in čudil tem orjeutalskim igram in burkam.
Vtorek je cesarjevič ogledal tako zvaui „Uulako" ali egiptovski muzej, najprvi iu edini ua svetu, ki hraui toliko znamenitih starin. Ogledal je tudi Marijino drevo, ali Albero della Madouua, in okaineneli gozd, potem delaluico Por v is, kder je videl dar, namenjen njemu ob njegovoj poroki. Napravili so ga avstrijski naseljenci. Ta dar jo soba za pušenje, vsa pregrinjala, zagrinjala iu zastori so narejeni po nnjstaršej šegi iz časov znanih Faraonov, tudi okna in vrata, mize iu stoli, vso je zrezljano po staroj šegi. Pipe ali „Oibuki" so vsi napravljeni krasno in olepšani z dragocenimi kameni. Priprava za kavo je iz teškoga srebra, ena dvanajstorica za cesarjev iča, druga za caričino Štefanijo; vso to je okrašeno z brezštevilnimi demanti. Cesarjeviču jo bil jako po všeči, in smo so v resnici neproceuljv in krasen imenovati; ostal jo cesarjevič polu uro tam iu iz Cibuka*) puSil.
V	sredo je šol cesarjevič ua lov v Fayum in v nedeljo pojdo v Silit.
Ko drugo poročilo prejmom iz Kahire, bodom pa zopet pisal, ako ti bode drago, ljuba Kdiuost**) Nazdar!
______Mirko.
Iz Materijo, dno 15. marcija.
Vsak stan jo čislau i plodonosou, kateri vrši svojo dolžnost; Lako jo tudi učiteljski.
Imeli smo vrlega i čislanega gosp. učitelja Mrcino, kateri se jo preselil v Gorico ua c. k. šole. Kako lepo jo bilo videti, kako jo svojo šolsko mladino učil; ni mu bilo teško popustiti najboljšega društva, kadar jo bilo treba katerega otroka odvrnoti od kako napake ter mu kai
*) Ciliuk turJU pipa (Pinatelj).
*') Trosimo (Uredu;.
K I) I N O S T
dobrega storiti. Znal jo svoje učence učiti ne le v St»li, tetnuč tndi zunaj nje ter jih vaditi lepega vedenja. Slikalo se je od otrok: Dobro jutro! Dober dan! Dober večer! i hvaljen bodi Jezus Kristus!
On ni svojih Šolskih otrok kaznoval s tem, da bi jim bil mašil ilovice v usta, in glavo ob šolske klopi tolkel, kakor se to nekde godi. ampak lepo je ž njimi ravnal, in zato so ga tudi vsi čislali iu ljubili ter so z veseljem ličili.
Pohvaliti moram tudi blago gospo Mrciuko, ki je naše deklice naučila dosti lepih ročnih del; vsak jej daje pričalo, da take učiteljice še nismo imeli, kakoršna je bila ona.
Bog tedaj živi vrlega gospoda učitelja Mrcino in njegovo družino!
Politični pregled.
O velevažnih razpravah državnega zbora v zadnjih dneh in svet pretresajočih dogodbab na Ruskem poročamo v posebnih člankih.
Na mestu Smolke je bil dno 15. t. m. za prvega prvosednikovega namestnika v poslanskej zbornici izvoljen knez Lobkovic z IA3 glasovi, centralisli so volili Domela, kije propal z I41J glasovi.
Grof Coronini se je po svojem odstopu šel poklonit cesarju, ki je hudo sodbo izrekel zoper Uerbsta in ustavoverce sploh.
Poslanska zbornica se je zadnje dni pečala s hišnim razreduim davkom ter vladno predlogo v marsičem promenila; dotični zakon objavimo, ko bo potrjen.
Centralisti so se nadejali, da sc na tom zakonu razbije zloga v desnici i da potem zopet oui pridejo na krmilo. Varali so se; teško je res bilo nekaterim poslancem glasovati za ta zakou, vzlasti Tirolcem, ker na Tirolskem tega davku doslej ni bilo; ali za lečuo jed niso hoteli prepustiti prvenstva sebičuežem in državo-kvarcem.
Pri obravnavi te predloge so se očividuo pokazale različno razmere posameznih dežel, na katere se je večina poslanske zbornice tudi ozirala, da si je imela pri tem zelo težavno stanje. Iz tega pa je zopet očito, kako koristno in potrebno je, da se razširijo pravice deželnih zborov; če se deželam ne da večja avtonomija, vedno bo državni zbor imel silne težave, i nemogoče mu bo vsem krouovinam tako streči, kakor bi to lahko ukrepali deželni zbori.
Finančni minister je predložil poslanskej zbornici novelo o pristojbinah, ali tako imenovani borani davek. Ker ta davek zadeva le bogate ljudi, gotovo dotično predloge večina poslanske zbornice naglo potrdi. Tega se nadejamo iz dveh razlogov: prvifl je treba skrbeti za državne potrebščine; drugič pa je ta davek pravičen, ker ga bodo plačevali taki, ki uživajo od države največ dobrot i ga lahko plačujejo, ne-premožni pa ne bodo nič trpeli.
Vsega sveta oči so obrnene zdaj v Rusijo. Novi car, Aleksander III. je takoj po umoru svojega očeta prevzel vlado; priseglo mu je zvestobo vojaštvo, uradniatvo in ljudstvo, ves ruski svet inu slovesno izjavlja neomejeno uda-nost, nikdor ni bilo nobenega nereda. Car je v najboljših letih, izobražen, razumen, marljiv, uraven, mož krepkega značaja iu vendar dobrodušen, Rus prave korenine, ki ljubi svoj narod ter v njegovem blagostanji in slavi išče tudi svoje slave; on ima tedaj vse lastnosti, katere se zahtevajo od dobrega vladarja; to priznavajo njegovi čestilcl, pa tudi njegovi sovražniki. Znamenja ho tedaj dobra i bati se ni, da bi se on ravnal po pregovoru: „Honores mutaut moreš".
Kakošua bo njegova politika? tako vprašujejo vsi časniki. — Nu, to je še v božjih rokah, kajti obilo, obilo težavnega posla bo imel. Dvomiti pa skoraj o tem ne moremo, da se najprej poprime z vso skrbjo uredbe notranjih zadev. Mnogo bo imel zboljšati v upravi, kor tu je marsikaj gnjilega, kar je, sicer bistremu očesu njegovega očeta, odšlo.
Ker je uovi car svobodoljuben, zato je nedvoiuljivo, da bo skrbel za to, da se mirnim potem i polagoma prerodi ruska država v ustavno drŽavo. Vse to pa bo potrebovalo v tako ogromnem cesarstvu neznansko teškoga in ozbiljnoga dela, mnogo časa in miru.
Velikih vojnih podjetij tedaj vsaj v prvih letih ne bo, ako so Rusija od zunaj ne napade. Novi car ima slovauska načela i zato tie more biti posoben prijatelj Nemcem. To Nemci tudi dobro čutijo, zato pa so mu v strahu, da so ne zveže z Francijo, na vso moč dobrikajo in lili-uijo; zabadava! stara zvoza mej Nemčijo in Rusijo je pretrgana, Rusija ne bo več Nemčiji hrbta čuvala, če tudi je ne bo, vsaj v prvih časih, ni po hrbtu ui po licu bila. Nemčija je stopila s prvega mosta.
Iu Avstrija? Ona ima izvoljo. Ako hoče Rusiji ostati dobra prijateljica, morala bo Slo-vauom prijazniša biti, nego je bila doslej, i le sebi koristi, ako so iztrga iz nemškega objemanja, ker to objemanje jej proti rebra streti. Tesna zvoza mej Avstrijo, Rusijo in Francijo bi bila največja sreča Evropi, vzlasti Avstriji, kar poskusimo o svojem Času dokazati.
V Petroburgu so po napadu na cesarja zasledili iz neke prodajalnice pudmol pod jaliališčo iu v tem podinolu toliko dinamita, da bi užgau
ne bil le v /rak spršil jahališča, temni tudi bližnje hiše. Zaprtih je uže okoli (00 nihilistov.
V	Londonu so hoteli lord majorjevo palačo razpršiti. Podtaknoli sn zaboj z 40 funti strelnega prahu; prižigalnica je uže tlela, ko jo nek stražnik to zapazil iu pri?igalnico odrezal. Lord major je Irec ter je za ostro naredbe na Irskem glasoval, zato jo skoraj gotovo, da so 90 Irci hoteli maščevati. Strah pred Irci je v Londonu velik; vsa javna poslopja ostro čnjejo stražniki.
Mej Črnogorci iu Albanci se je unel razpor, kri je tekla; utegne se vendar poravnati, ker je utvar zasebna.
Iz Carigrada se poroča, da je turška vlada na pritisk nemškega poslanca privolila v odstop otoka Krete ali Kandije i da se poslanci zdaj prizadevajo Grke s tem otokom zadovoljiti. Mi vsemu temu ne verujemo dosti i menimo, da brez vojne ne bo nič.
V	Parizu so komunardi izvolili morilca Kusakova za častnega načelnika svojega društva, a policija je komunarde zaprla.
Kar zdanji svet počenja, to je uže groza, ti ljudje so hujši od najbolj divjo zverine; njihovo počen janje je res peklensko!
Sv. Oče papež jo razglasil sv. leto, da Bog odvrne stiske in proganjanje sv. cerkve. Sveto leto bo trajalo od 19. marcija do 1, septembra.
DOMAČE STVARI.
Tržaška Čitalnica priredi dno 2«. marcija ob S1/, na večor veselico s tem 1« sporedom: I. D. Jenko: Silni bogovi; zbor. — 2. Proch: Planinski rog; za citre z lokom in za navadne citre priredil Blninbachor; gg. Glasor in Hofliauer. — .t. J. Stritar: Izgubljeni slu; deklam uje gdč. E. Hakel. — 4. Verdi: „Tra-viata"; piano, gosli, orgije; gdč. Schilbach, gg. Dragatin tu Polič. — 5. Stoos: Na straži; brenčeči zbor z bariton solom. — fi. Uinlauf: „Spomin na Ems^jSolo na citre, g. Hofbauer. — 7. A. Tovačovski: Bože živi; zbor. ODBOR
Tržaška fltAInlca. Za društveni glasovir so darovali še ti le gospodje:
Rodoljub N. N........f. 50.—
M. Truden.......... 10.—
V. Valenčič.......... 2.—
J. Mubej...........3.—
J. Jesenko.......... 3. —
B. Mimbelli..........10.—
Ivan Šile........... 3.—
A. Zorn..........„ 3.—
Tergovina.......... ">.—
J. Klemene.......... 2.—
Jože Gorup.......... 5.—
Glasovir je liže kupljen i postavljen v društveno dvorano. V saboto bo koncert z raznovrstnim programom
Tržaška trgovinska zbornica ln zakon zoper oderuhe. V seji tržaške trgovinske zbornico 7. t. m. jo g. Detnetrio poudarjal, koliko škode bo trpela trgovina, ako so potrdi v poslanskej zbornici sklonena postava /opor o leruštvo ter se je skleuolo, naj se pošlje gosposkej zbornici prošnja, da ta zakon tako predrugači, da ne bo veljal za trgovino. Trgovinska zbornica bi tedaj rada kak posebek imela in trgovci bi smeli ljudi odirati pod krilom zakona! Mi menimo, da bi s tom trpeli pošteni trgovci, brezvestnim pa bi se prevaje vrata ua stežajo odprla. Ali so morda od trgovca ne sme zahtevati poštenja tako, kakor od vsacega druzega človeka? Dobroga imena si zbornica s tem sklepom ni pridobila.
Eeo dol Llttorulc, to jo tisti v Gorici izhajajoči katoliški list, katerogaje mrzlica tresla, ko se je sveti Oče v svojej ljubezni i Bogu udanim duhom tako milodušuo spomnil Slovanov v eucikliki glede slovanskih apostolov, ta list nas napada, skoraj tako, kakor nas je napadal „Indipendente", ker smo na neko cerkveno napake kazali s tom namenom, da se odpravijo, ako so resnične! „Ecco" bi bil prav storil, da je najprej počistil pred svojim pragom. Kar se tiče uas i predmeta, o katerem je pričkanje, ne bomo odgovarjali, zvesti besedi, katero smo izrekli v predzadnjom listu: „S tem to stvar sklopaiuo." V01110 pa tudi, da jo ,Ecco" nada-ljovaujo moral ustaviti, i sicer zato, kor je dobil pod nos od one strani, od katero jo najmanj pričakoval. In to je bilo pametno. — Nekaj pa no moremo zamolčali in to je — strastno sovraštvo do hrvatskega r aroda v Istri. Pozn.'i li „Ecco- prvo Kristovo zapoved? Pozna jo gotovo, ali žalostno - ne ravnil so po njej!
Avstrljsko-ogerskl Llojd jo projel lansko loto 7 720.000 vozu ino, 59.347 gld. več nego v lotu 1870.
Tržaškegti delniškega društva prapor bode blagosloven o binkoštih. Te slavuosti se vdeleži tudi ljubljanski Sokol iu čitalniški pevski zbor. Kakor poroča „Narod", odpravil je Sokol svojo čepico fikoše ter bodo Sokolci odslej nosili klobuke s peresom in narodno ter Sokolovo kokardo. Tudi čitalniški pevci si omislijo posebne klobuke.
Veselica, katero jo odsek delavskega društva v nedeljo prirediti hotel v Rossettijovej dvorani, prenesena je na drugo nedeljo, 3, aprila, zaradi glavnega zbora.
Ulavul zbor delavskega društvu bo v uodoljo 27. t. 111. ob 4. uri v dvorani pri „Ze-
lenem hribu", na kar opozarjamo vso č. ude. f naj se mnogobrojno vdoleže, da se bodo mogla pravila predrugačiti.	(hl'>or.
Velika ttoljnlija v ljubljanskoj hranilnici. V Ljubljani so zaprli hranilničuega blagajnika, necega J. Pressnitza, ker je hranilnico 1 pokradel. Sani je užo obstal, da je polagoma izneveril okoli 30.000 gl. Utegne tedaj še več biti. Ta goljutija je Kranjce silao osupnoli ter bo hranilnici dosti škodovala zato, ker jej jemlje zaupanje. J. Pressnit/. jo bil v nemškutarskih krogih zelo na časti, Naj bi jim glave zmodril!
l-lskadra je 15. t. 111. prišla zopet v Trst, 2i. t. in. pa odplula v Zadar.
Novačenje. Predzadnji teden jo bilo v Trstu novačenje. K stavi je bilo poklicanih ll64mla-deniČev, potrjenih pa lo 170, večidel okoličanov, in sicer 137 k stojnej vojski in 33 k deželnej hrambi. Prostovoljcev se je vzelo 3.1. h toga so vidi žalostna resnica, kako pokvarjena jo mostna mladina.
Sitni dacarjl. Predzadnji teden stopi mej drugimi neka žena s pletenico s parnika, ki je iz Kopra priplul. Dacar jo ustavi in jej hoče pletenico preiskati, Ženi so je mudilo v mesto, zato mu reče, da nema nič, kar bi dacu bilo podvrženo. Nastalo je besedovanje, ljudstvo se jo zbralo, iti da ni straže, vrgli bi bili da-carja v morjo. Straža ga jo v varstno vzela, ko pa ženo na urad spremijo iu preiščejo pletenico, ni imela nič notri.
Zimičcvniije okoličanov. Nek okoličan je šel v kavano „Iinporialo" blizu ledenice. Ko jo tam kavo pil iu plačal z dvajsotico, dal mu je zlobni marker iz dvajsetice laškega denarja 10 ceutesimov, češ, da mu vsili laški denar, da ga bodo potom dražil. l'a ker okoličan poiiegani poznal, vtakuol ga je v žep. Ivo to vidijo zlobni mar-kerji, gredo ga dražit, da ima ponarejen denar, da bo zaprt i t. d. ua kar se je nabrala precejšna kopica pomagačov lahonov okrog njega Naj bode ta kavana, kakor Fabrisova, vsem našim domačinom v spominu!
Ladlja v nevarnosti. Predzadnjo nedeljo po-poludne jo neko ladijo s tremi možmi mej Lloy-dovo ladjedelnico in Miljami naglo močna burja provrgla, vendar so jo rešili in ž njo tudi ljudi, ko so nevarnost zapazili z diugo ladije.
Konj za drško. V nedeljo 13. t. 111. so odpeljali od tod zadnjo od 10«M) za grško armado namenjenih konj. Uboga živina jo mnogo na železnici trpela, ker »e jo most pri Tar-roku podrl, morali so so čez Dunaj v Trat peljati in niso štiri dni vode pokusili.
Ukradli so pri lepem dnevu ob 4. uri popolndne pri finančnem ravnateljstvu tatovi iz dveh. sob ono žepno, eno nazidno uro, in druge stvari, ter sročno peto odnesli.
Orožno zločinstvo se jo vršilo v Trstu v noči od nedelje ua poudeljek. Razdivjan malopridnež, 23 lelni Karol Ser inih je zabodel v ulici St. Michele svojo lastno 03 lelno mater. Uže poprej jej jo večkrat pretil, toraj jo dejanje bilo premišljeno, iu storjeno v ljuti jezi. Z studom in strahom govori vsn mesto o tem krvavem činu. A mi, ki vidimo vsak dan, kako raste tukaj mnogo mladeži Itres vsake odgoje, nič so ne čudimo nad tem iu enakimi sramotnimi prigodki. Ni menda v Avstriji mesta, kjer bi se toliko drhali in postopačov nahajalo.
Irrcdenlovsko delo. V Piranu jo bil po-češčen občinski svetovalec Fonda, se zlatim križcem za zasluge, ker so je odlikoval pri preiska vauji trsue uši, zarad tega pa so ga njegovi tovariši v javnoj seji iz svetovalstva izključili. Prašamo, ali tak čin ni veleizdajik? Radovedni smo, kaj vlada stori s piranskim občinskim svo-tovalstvom.
Alla spett ubilo Prealdenza del coml tato d'azloiio polio Alpi Glulie. To irre-dentarsko izjavo smo imeli iz prva po došlih poročilih za tako, ki je izvirala iz maščevanja, ali hotela le mistilicirati. Ker se je pa dokazalo, da je omenjena izjava resnična, zato je tudi ozbiljna toliko bolj, ker razodeva, kako pok Ionska sredstva rabi irredenta za svojo namene. Ker jo državni poslanec Vitezič vlado o tej zadevi interpeliral, mora se zaukazai.i preiskava, ki utegne £0 marsikaj lepega odkriti. Kakor strela uas jo zadelo, ko smo zvedeli resnico, zato bo treba o tem več govoriti.
Južna žclcznica skliče te dni ua Dunaj ali v Trst pooblaščence zadevajočih žolezničnih črt, da so sklene enakomerna voznina za železnico Trst- Benetke.
Novovrejcnl zemljiški davek. Kaznaša se na Primorskem kriva misel, da je uovi zemljiški davek odiuorjeu z 20* 3 odstotkov čistega dohodka. To ni ros; znaša le 22Vltl odstotkov. Novi davek za Primorsko bo znašal 088.507 gld. ua loto; doslej pa jo bil odinorjou z 715.013 gld.
Kastavskl občinski odbor je skleuol, da no sprejme od gosposk uobonega dopisa v tujem jeziku ter to nazuauil okrajnemu glavarstvu v Voloski. Tako jo prav i posnemanja vredno.
Ljubljanskega Sokolu letno poročilo kaže, da je društvo imelo lansko leto 104 udov, dohodkov 1425 gld; troškov 1101 gld. čistega premoženja pa 1933 gld.
Josip Nolll. Iz Odeso nam jo došel ruski list „Majak", ki ima 11a prvej strani sliko našega, sedaj na odoškem gledišči engažiranega baritouista Josipa Nollija, priobčuje njegovo biografijo ter ga jako hvali. Čestitamo vrlomu našemu rodoljubu.
Grof Andr. Ilohoinvart, m1« slavnega načelnika središča desnega kluba poslanske zbornice, umrl je zadnji leden ua Dunaji v 87. lotu. On je Slovencem znan in v dobrem spominu, ker jo bil mnogo let dvorni svetovalec v Ljubljani ter se jo v homatijah leta 1841) vrlo vedet.
Ur A. F Utor jo zadnji teden na Dunaji umrl. On jo bil Slovenec, doma iz Radovljice, V prekuciji leta 1S4k je bil velik agitator mej dunajskimi študenti, ki so ga na rokah nosili. Ali mož jo zabredel predaleč in zato uhegnol v Ameriko, kdor pa tudi ni imel posebne sreče; pečal so jo tam z mnogimi rečmi, celo toraj jo bil nekaj časa. Pred nekoliko leti so je vrnol i stanoval najprej v Gradcu, potem se pa preselil na Dunaj, kdor jo živel ob miloščini starih znancev. Snoda, da so ta nadarjeni mož ni posvetil blažjemu delu.
Vcsteneckovo oknopobljiinjo so kažo v svitloj luči, čo tudi se je godilo v teninoj noči. Okuopobijalec žandannerijski vvaohtmoistor jo tožil litijskega župana Koblorja zarad razžaljen ja časti, a sodnija jo župana spoznala za nedolžnega, Gosp. Svetee jo pri tej obravnavi marsikaj povedal, kako hrabro so se okna pobijala, i kako so ljudstvo tej hrabrosti čudi. Za zdaj jo bil vvachtmeister obsojen, da mora sodniško troško platiti, a najboljšo utegne šo lo priti, ko pride na vrsto — veliki vvachtmeistor.
G. Ernest Kramar jo na Dunaji z odliko napravil strogo proskušnjo iz kmetijstva, kemijo iu naravoslovja. On jo prvi Slovenec, ki so jo učil na visokoj kinetijskoj šoli i za slovenski narod tako častno nauke izvršil. Vtval se<|uens!
Slovenske vloge so začele nekatere sod-nije kar naravnost odbijati, ko so dobilo okrožnico od graške višjo soduijo, da jo na Slovenskem v sodnijah uradni jezik nemški. Peticiji v državnom zboru ste bilo tedaj zelo potrebni i nadejamo so, da bosto tudi vspošni. Na razsodbah dunajskega vrhovnega sodišča se mora k malu zdaniti slovenskoj pravici.
Moder sklep o pravem tasti. Občinski odbor v Zagorji na Notranjskem jo na predlog g. Jakoba Križnarja soglasno sklenol, naj so napravi spomenica iu v podpis pošlje vsem občinam po Kranjskem iu Primorskom, da so izbacite iz vseh šol in urodov za Kranjskem in Primorskem nemščina in laščina ter uvodo slovenščina.
Sežanski občinski znstop jo zadnji petek imenoval bivšega načelnika državnega zbora, grofa Coroninija, in primorskega deželnega namestnika, barona Pretiš, za častna tržana. O toni se nam poroča i/. Sežano tolo: občinski zastop jo izvolil svojega državnega poslanca, grofa Coroninija za častnega tržana zarad mnogovrstnih plemenitih njegovih lastnosti in zaslug; deželnega namestnika, barona Pretiš pa zarnd tega, ker jo lansko leto ob lakoti sožanskej soseski iu sploh Krašovcom naklonil zdatno pomoč, in ker za ceste sploh mnogo storil.
Javna zahvala.
Blaga, zmerom šoli prijazna županova hiša Kastolic jo podarila tukajšnji ubogi šolski deci šestnajst parov ženskih volnatih nogovic, za kar jej v svojem iu v imenu obdarovanih otrok najtoplejšo zahvalo izrekam.
Bog stotero plati tej vrli hiši, kar za ubogo učečo so mladino žrtvuje!
Vodstvo mirodiie šolo v Materiji
duo 10. marcija 1881.
Štefan Debenjak,
učitelj.
Listnica uredništva
Gosp. A. Z. in Gradimir — Prihodnjič; za donašnji list ni bilo voč mogoče.
Evmajslca Bcrea
dne 23. marcija.
Enotni drž. dolg v bankovcih , 73	gld.	55	k
Enotni državni dolg v srebru . 1\	„	05	„
Zlata renta.......99	„	06	„
1800, državni zajem . . . . i28	,,	15	„
Delnico uarodne banko . . . 805	„	—	„
Kreditno dolnice..... 289	„	80	„
London 10 lir sterlin . . . 117	„	45	„
Srebro........—	„	—	„
Napoleoni.......9	„	29 "7,0
C. kr. cokiui......5	,	B2	,
100 državnih mark .... 57	„	15	.
U.
tir.

Je preložil svojo pl-uarnleo v novo lii&o K BDRLAM-A
via Torrcnte st. 24. II. nadstropje.
Nekdaj pri Miliču, blizu „Caflč Chiozza."
(3-2)
K Dl O H T
Xiin«*ko zdravil"
WilhelniGV
hladilni, protirevmalični
kri čl .stilni caj.
ki ga izdeluje
Franc Wilhelm,
Irbir r Ncunkivrhrn (Dol. Avstr.)
jo dobro zdravilo zoper krč. trganje, otročji' žile, zoper zastarano trdovratno bolezni, zoper odprto rane, zoper hraste in spolske bolezni, zoper mazulje po životu iu na lici, gobe, siiilitično oteklino, zoper prebasaua jetrn in obisti. zoper zlato žilo, in zlatenico, /oper bolezni v živčib, zopor bolečine v kilah iu žilah, zoper tiščali je v želodcu, zoper zaprtje vetrov iu spodnjega telesa, tiščanje vode, poliu ijo, moževim slabost ia ženski tok, zoper škrofeljne in bra-mojko in tako bolezni.
Na tisoče pohvalnih pisem to potrjuje. Spričevala pokažemo zastonj, če kdo zahteva,
Zaboji so razdeljeni na osem kosov, vsak kos za 1 goldinar, kolek in zavitek stane 10 kr.
Varovati seje ponarejenih izdelkov, zato naj so gleda nase marke, ki so v mnogih državah postavno branjene.
Prodajo pa ta čaj: v Ljubljani: l'Hcr IjiiKiNiiiK V Trstu, »fnk ftrravallo in Eil. |»l Ijeifcii-liiirjf lekarja.
(6—1)
t topoiiiladuiiNko /draviln
NEVARNA
BOLEZEN
ki napada mnogo ljudi.
T« bolezen so priTno z, majhnimi nc:eilnostt)v želodcu ; ćo |mi so zanemari, hapado ves život, kakor oliistl, jetrn in sploli vso prebavilno delo, človek zelo oslabi i lo sinit na moro bolečin oteti. Bolezni nami večkrat bolniki no u mojo. Ako \omlnr bolnik srnu sobo vprnša, polom lahko razvidi, Kde in knkoSua jo nje-itova bolezen.
1'raSanjc: Ali imam kako bolečino, ali ino knj tišči, ali tenko nopem po jediV Ali so slabo čutim, lor sc mi itola omot ca V Ali so mojo m'i rumenkasto V Ali noinani na jc-: /iku, na nobu in zobeh —'J debelega žloma, ko se zbudim iu iiiiAin li slab okus v ustih? Ali imam bolečino v lako-tuieah in na križu V Ali no čutim na desnoj strani kakor bi so jetra večala. Ali no čutim trudnostl iu omotico, ako po koiioi slojimV Ali je izoojanjo iz ledio nekoliko ali zelo barvano in ali se dela vsedok v posodi V Ali se po jodl pri probavljanju trebuli nnjiilinjoV Ali se napravjajo vetrovi i n so rijraV Ali večkiat sreo močno no bije V To razno prikazni no nastopijo vso k tnalu, ali posamezno bolnika nekoliko časi uničijo in so predhodnice zelo hude bolezni.
Ako bi >e bolezen dalj časa zanemarjala, provzročiijo suh kaso I in slabosti. 1'oznejo ]irovzročl suho kožo z. umazano ruJAVo barvo; na rokah in nogah jo vedno mrzel pot. Ko so bolj mnoAi bolozen na jetrih in iedlcah, začenjajo m> tudi revmatično bolečine in navadno ozdravljanje te hude bolezni je popolnoma brez vsjieha.
Zelo važno je, da so ta bolezen nnjtlo iu točno ozdravlja. precej v začetku, kar se lahko zgodi z malo zdravilom kar je pravo sredstvo, da >e bolozen odpravi, da se okus vrne in prebavila v prav iu zdrav red pridejo. — Ta bolozen so imenuje „ItoJesen na jetrih" in pravo in naj-boljSo zdravilo jo „Nhtlker i:lefek", napravljen iz zeli>e, ki se dela v Ameriki za vlastnikn A. .1. W bito v Novem .lorku. Londonu iu Frankfurtu na M. To zdravilo odpravi t/.rok bolezni in bolozen samo v vseh dolih preJ.eno.
Zaloga za Štajersko, Koroško, Kranjsko, in Primorsko.
V TRSTU: Lekarna al Catnello Corso 25 (Hov. liatta Foraloschr, Lekarna piazsa Oranih: Paolo Roccu.
V Celji; Jos Kupforschmld; llaumbachovi dediči, A. Marec k; v Nemškem I.audsborgu: llenr. Mtlller; r iSo-rici: I Christofolctti; v Gradcu: Kr X. Osebi liay. lekarna k sv. Ani, Minzgrabon; v ( elovcu; Pot. lllrnbačbor Jos. Nussbaumor; v Ljubljani Jul pl. Trukozy; v .Mariboru: Jos Noss, V. Kilnlg; v liadolei: A Roblek; v Jlo-1 jak u: KumptoTl dediči; v Admontu: (I. Suliorl, v Kottor-manu: F. X Illing; v llermagoru Jos. Hiehtor: v Kamniku J. Močnik; v Upnici: Othm. liusshoim; v Novem mestu: Don. Kizzolij v TurvU: Jan. Siogol; v Zadru: lekarna Audrorič.
Vlastnik A. I. White; ua debelo pri I. Ilama, dipl, lekarnar, ua Dunaji, 11 Rafaelgasse 10, in O. et li. Frite, drogvist 1 Hriiunorstrasso 5, in v liudajHštu: pri Jos. pl. Toriik, lekarnarju, Konigsgasse 12.	G_G
p* % .js ■ < j s ■ i^u'S ■ »J..UV ■ »^v
i Niisla iii gotova pomor
PUlflll ItOLMIl
pri tuberkulozi (jetiki) v prvih dobah, pri hudem in kroničnem pljučnem kataru, pri kašlju vsake vrste, pri pasjem kašlju, hri-pavosli, teškej sapi, zaslezeuju
potem pri
bramorjih, bledici, pomanjkanju krvi in pri okrevanju
po polufosforo - kislem
apnen o - železnem <ZOE33Q
; r j
Ml ,
lokariiičtuja Jul. Herbabny ua Dunaju.
C 5CHu1?!uSKe]®J T" nba»do te razodeva s tem, da bolniku začne jed dobro disati i da >e zadobl mini" Hpnnje ter se ukrepi vsloil pomnoženo krvi, trudno*) in ponočnn potenje imnehavatn, kakor tudi kašelj vslcil manj gostega sleza in celijo se poapnenjem bolni pljučni deli. Miioko zdnivnlAklh spileiil in za livalnili pismi, kakor tudi ntilitnjčen poduk se
nahaja v knjižici dr. NcliHcl/.erju ki jo prilo*.....i
vsake.i stekloniei,
pohvalno pismo.
(lospndu h karnieaijii J. ItKKIIAHNV mi »mulju.
Dolgo čast šoti bila lako slaba, da seniiečkrat omedlela. 1'oskutiila sem Vaš jmliifos/aro h i nI i apiieno-;ele:ni airup in prav kmalu mi je selo ndht/lo. Ukrepela sem ter dobila veselje do jodl in k tnalu sem |M>|olnonia ozdravela.
1'olom pa jo /bolela moja 17 letna hčerka in po izreku slavnih dunajskih zdravnikov jc obolel levi dol pljuč.. K lunin potom jo je napadla huda pljučnica, katero jo, livaln llogu, ugodno prebila, ali vso moči živenja so pri mojej hčerki opešalo in bilo so jo najhiijšeif i bati. Kor je meno Vui tipneno-ivlizni si ni/i nalraril, zato sem ga tudi svojej hčeri dajala iu lahki) t nI i ni z imjboljia vrnfjo, rla jr le on mojemu detetu zirvnje ohranil in onlab-ljeno moć zinnja :(>i>rt utrdil. Ti vidni vupchi Vnše dobrodejoe iznašbo ino nagibajo, da Vam, visoko spoštovani gospod, izrekam živo zahvalo v svojom in v imenu mojo hčerko. Nama jc dal Vaš apueno-žclegiii girup zaželeno pomoč, naj bi jo dal tudi rsem tistim, ki imnjo enako boloz.nl.
Hitzing, pri Dunaju.
Fuiil Relner,
okrajnega komisarja vdov«.
CENA I steklenica 1 gl 25 kr., po pošti 20 kr. več -za zavoj.
Prosimo, naj sc izrecno zahteva apneno-ivleziii sinili od Julija llei'habny in naj ne ijleda na Zf/ornj natitneno, od ffonponke vpimtiio rarutreuo marko, katera mora hiti na rxakrj htekleniri.
Glavna pošiljatvena zaloga za dežele: Na Dunaji, lekarnica nmr Barmherzigkeit" J. Herbabny, Neabau, Kaiserstrasse, 00.
/jAliOnK: Carlo Zanetti, lekarnica via iiuova 27 — Na Beklt M, Sonrpa lekainičar; v (loti'i: (J. t'rl»lofeletti lekarnlčar; v Ljubljani: J Snoboda ul. Trnkotzv lekariiičar; v 1'uljl : A \Vas.sermaiiu lekarničai.	IV—"i

V/elika Zaloga
KUPtUMKIH razneži papirja, črnila najboljših tovaren I vneli plNarnlNklli potreb^ln.
Prevzame sv tudi vezanje knjig v*ake vrwte.
Zapravljajo Ne t ml I olilNkovalniee in ilru^e tiskovino. vwe po prav nlzkej eenl
be (lohi pri:
V A. C. Eossi-ju
v palač i stare borze nasproti Llo,vdovi tiskarni
(3-3)
Ravnanje i vinom
se djansko uči v novo izdani knjitji z rcrepti, ktera obsoga: navod k požlalitenju kislega, pustega natomega vina, nupravljanje vina brez t/rozdja • vina i/, drožij (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domačo pijačo, in fina vina v butclijc; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove csence, zganja, ruma, likera, sadnih i dečkov, drožij, dišav, zdravilnih špiritosnih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo već ko 101) °/0 dobička. — Cena 3 ti. --- Naročuje se z gotovim denarjem ali postnim po v zeljem pri: Marija Jlrdluka, c. k. pri v. lastnica, \Vieu, Wieden, llauptstr. N. 30, I. Stoek 34. ~	(24—2)
Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatolj in odgovorni urednik: IVAN PRIMOSlC.
Tisk. Siuov K. Amati v Trstu
Tinctura lthei. Comp. vulgo
I'oinagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor so lebko (A^jlAJnU ^ dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v /»fc^C-S'	v spodnjem životu, grižo, krt>. želodčovo in prehodno
-5»"» ' f(;J.;:	mrzlico, zabasanje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki zuajo
smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo,
-—	1 steklenica velja 3LO lsr.	---
Spod 12 steklenic se ne razpošilja, ktere skupoj s zavitkom in poštno pobotnico veljajo gl. 1.40 kr. — Naroči se pri GABltlEI, TlCCOLI-ju, lekarju „pri angelu* v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poStnim jiovzetjem.
Spričrtla.
1'rečastni itosp, Gahriel Piecoli, lekarničar „pri angolju" v Ljubljani. Srčno se Vam zahvaljujem za |ioslano tui Vašo izvrstno „Froneoro eneneo'', a katero pomočjo jo moja lena v zelo nevarni bolezni popolnoma ozdravela. No botu opustil, V'aio izvrstno „Franaoeo eneneo1' druKim bolnikom priporočati, da si z njo opomore. Še enkrat so vam z mojo ženo vred prelepo zahvaljujem in ostajem s posebnim spoštovanjem zvesto Vam udani	Valentin Lastiti;/ m. p., c. k. var. stražnik.
Blagorodni ^oip. Gahriel Piecoli, lekarničar ,,pri augelju" v Ljubljani. K» sem bil zbolel, ponudila mi mi je neka osoba eno steklenico Vašo „Francoro esence", Kabil sum jo p» receptu iu imela je tako dober uspeh, da se čutliu sedaj popolnoma zdrav. 1'rosim Vas, pošljite mi So 12 steklenic Vašo ,,Francoee esence \ da bodo služilo nekemu prijatelju. S poštovanjem
lo—*	Miha Duh ii, via del Bosohotto St. 14, II. piano.
TEODOR SLABANJA
srebrar v Oorlel =—
ulice Mnrelli fitev. 17,
priporoča vis. častiti duhovščini cerkveno orodje najnovejše oblike, ki je ima že napravljeno ali je hoče napraviti kakor se bo želelo, namreč:
"rt
_ Tudi se pri njem staro cerkveno orodje v ognju posrebri, pozlati, izčisti in popravi; zavezuje se tildi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kur naj bolj mogoče kratkem času iu po nizki ceni izgotovil.
Na blagovoljna vprašanja se radovoljno odgovarja in vsako blago dobro shranjeno iu poMnine prosto pošilja.	10—l
SADNA DREVESA
na prodaj!
Ponujam čast. 11. p. prijatlom več stotin komadov mladih dreves: razne sorte hručk, jablan in drugih dreves, klera so <»d 5—7' visoka, — [10 prav nizki ceni.
Valentin 1'orenta
sadjerejec v Pernn št. II. pošta Školja Loka (Bischoflackl.
Krompir rumeni
Biraria Nazionale
Podpisani vljudno naznanja, da je prevzel zgoraj imenovano pivarno, v katerej se dobiva dobro pivo, izvrstno istersko vino po ceni, dobra kuhinja in točna postrežba, ter se posebno narodnjakom priporoča.
A\TO\ H\HV
gostilničar	(3—3)
KMETOVALCEM NA ZNANJE,
ki želijo čistili In zanesljivih semen!
Na poslonem semenu je veliko, večidel vse ležeče. Ker družbe kmetijske same ne morejo prodajalnic (Stacun)" imeti, da bi mogle gospodarjem streči s poštenim seiueuom, zato iščejo tacih trgovcev, posebno pa zavodov, kateri sami pridelujejo različna semena, in reči smejo, da se jim je posrečilo, tak zavod najti
▼ Št. Petru pri Gradcl na posestvu grofa H. Attenis a, ki prideluje vsake sorte semen iu jih prodaja po pošteni ceni. Grof Attemsov semenski zavod jo prejel v mnogih razstavah toliko častnih pisem in medalij, da se po vsem tem kmetovalci, ki hočejo zanesljivih semen kupiti, zamorejo z polnim zaupanjem obrniti do Attemsovega zavod«, in zato ga družba kmetijska kranjska priporoča gospodarjem.
Grof Attemsov zavod v St, Petru pri Gradci izdaje vsako leto poseben katalog vseh semen, katera na svojem posestvu prideluje in po čim jili prodaja Ta imenik je v nemškem jeziku natisuen, pa grof Attems je naši pisarnici obljubil, da hoče tudi slovenska imena dostaviti, če se bo pokazalo, da slovenski gospodarji po njegovih semenih segajo.
V imenovanem katalog« pravi grof Attems ;
„Ml smo porok /.11 čistost iu kuljhost semen« in dajemo rudi pojasnilu o tem, koliko /rii vsitke semenske sorte ktill
Naročena semena se odpošljejo knj ua stroška iu nevarnost naročnika. Zneski pod 10 gld. se zmerom po poštnih nakaznicah povzemaj«, pisma iu denarji pa sprejemajo se le franko in naj se adrcsirnjo na pošto v (.!iadec pod naslovom: llriifl. li. Atlciuasehv Stt-victikullur-Sttition in fit. Peter bvi Gruz.
Dobivajo se v Attemsovem semenskem ssavodu ra/lične soite sočivju, solat, krompirja, repe, kola rab, trav, detelj, (štnjaisi»i ruileči detelji prevzame Atenisov zavod vsakako poroštvo, da je prava, frišna iu čista brez p ledenice), žit, sadja m sadnih pesek. Gozdnega drevja ne izreja Attemsov zavod, vendar posreduje taka naročila pri druži h zavodih za 10°IO odškodnino.
naj bolje sorte za sajenje ino izvrstni za mizo iz sartnjske doline, kateri v vsaki, tudi naj slabejii peSČnati zemlji dobro shaja; potem zanesljivo štajarsko deteljno setne po nizki ceni se dobiva pri posestniku: Jaka Ju nič r Žareu {Sachsenfeld) pri Celji ((Jilli) na Stajarskem.
(3-2)