218 F. V. SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH Že v prejšnji številki smo poročali o tem, kako so se v ugledni praški reviji Svetova literatura spomnili slovenskih prizadevanj z znanstvenofantastično literaturo. Za kratek pregled in prevode je poskrbel ambasador slovenske književnosti na Češkoslovaškem, František Benhart. Poznamo ga tudi s strani Sodobnosti, saj sodeluje v vsakoletni bralnici, ki je dosegla že stoto knjižno oceno. Pri tem naj omenimo, da piše Benhart kar v slovenščini, kar je izjema med tujimi sodelavci. Njegova slovenščina je lepa in bogata in skoraj vsaka teh ocen, ki so sicer praviloma kratke, je v svoji analizi besedil in v oceni njihove prednosti pogostokrat že miniaturni portret avtorja in njegovega dela. Za nas so njegove ocene dragocene tudi zato, ker iz njih razbiramo, kako lahko gleda na slovensko literarno produkcijo nekdo, ki je zunaj prestižnih in oblastvenih zdrah. In v Benhartu imamo prav takega širokega človeka, ki sega po avtorjih vseh starosti in usmeritev ter skuša znotraj njihovega dela poiskati njihovo vrednost. Razveseljiva je njegova obširna bibliografija prevedenih del v češčino, kakor tudi njegovo stalno spremljanje našega literarnega dogajanja na češkem radiu in v revialnem tisku. Izraziteje se pojavlja tudi v časopisu Svetova literatura. To pot preglejmo dve številki. V drugi številki sta kar dva njegova prispevka o nas (in pri tem moramo povedati, da revija objavlja prevode prispevkov, ki so jih napisali najpomembnejši sodobni književniki v svetu): predstavil je zgodovinski roman Saše Vuge Erazem Predjamski, in sicer s spremnim zapisom in daljšim odlomkom. Izčrpna pa je tudi Benhartova seznanitev bralcev z Njegoševo nagrado. Ob tem, ko je navedel, da so jo leta 1981 podelili Josipu Vidmarju, je podal nadroben 219 pregled dosedanjih nagrad in podelitev ter pri tem komentiral posamezna dela oziroma literarno dejavnost sodobnih jugoslovanskih književnikov. Še eno številko (4) praškega glasila Svetova literatura naj ob tem omenimo. V njej je petnajst pesmi Toneta Kuntnerja. Po eni od njih, Jablana v parku, je poimenovan celoten prikaz poezije Toneta Kuntnerja. Tudi tega je skupaj s prevodom pesmi oskrbel František Benhart. Zanimiv pa je tudi Benhartov zapis o delu Josipa Vidmarja, napisan ob predstavitvi njegovih Obrazov. V njem se dotika tudi Vidmarjevega kritiškega delovanja in nekaterih reakcij nanj. (Ta Benhartov zapis o Vidmarju je izšel tudi v Sodobnosti, št. 10, leto 1981.) « Šele v januarju je prispela izredna številka zagrebškega časopisa Umjet-nost riječi, ki pa ima letnico 1981. V celoti je posvečena ruski književni avantgardi XX. stoletja. Na temo Književnost, avantgarda, revolucija je zbrana vrsta razprav s posvetovanja o ruski avantgardi, ki je bilo pred šestimi leti v Zagrebu. Zbornik sta uredila Aleksandar Flaker in Dubravka Ugre-šič. Flaker je sicer na posvetovanju sodeloval s prispevkom o književnih vrstah ruske avantgarde, Dubravka Ugrešič pa s predavanjem o meta-tekstovnih ravneh v romanih Konstantina Vaginova. Med prispevki naj še omenimo referat, ki ga je imela Zlata Medic Vokač o Aleksandru Grinu in revoluciji. * Zagrebški časopis za znanost o književnosti Umjetnost riječi je sicer proslavil četrt stoletja izhajanja. Z zamudo je prispela z jubilejem zaznamovana številka, posvečena temeljnim pojmom znanosti o književnosti danes. Med avtorji prispevkov je tudi Jože Pogačnik, Sprehod po Jugoslovanskih In tujih revijah ki piše o temeljnih pojmih znanosti o književnosti v zgodovinskem kontekstu. Pri tem navaja besedo kvanta, ki je še pred slabima stoletjema pomenil lirsko ljubezensko pesem, danes pa se je njegov pomen popolnoma spremenil. Aleksandar Flaker razčlenjuje, kaj danes označuje pojem avantgarde. Pa-vao Pavličič ugotavlja v članku o obliki, da se ta pojem v literarni znanosti danes uporablja v kritiki in historio-grafiji, v preučevanju metrike in v ge-nelogiji. Zato se zavzema, da bi zaradi jasnejšega pomena uporabljali besedi oblika in forma, ustrezno posameznim področjem. » Dvojna številka zagrebškega Foruma (7—9) prinaša uvodoma z naslovom Čas pesmi izbor iz zbranih pesmi Edvarda Kocbeka. Božidar Bagola je za to priliko izbral in prevedel kar 26 Kocbekovih pesmi, ki jim je napisal tudi kratek uvod. Spod peresa Iva Frangeša je objavljeno predavanje s posvetovanja o Mihovilu Kombolu. Prispevek govori o Mihovilu Kombolu kot zgodovinarju novejše hrvaške književnosti. Zanimiva so daljša, v obliki dnevnika zapisana razmišljanja Marijana Matkovica Stopinje na stezi. To je v literarni obliki napisan pregled kulturnega dogajanja v Zagrebu in na Hrvaškem v lanskem poletju. * Tretja številka sarajevskega časopisa »za književnost in kulturo« Dalje, ki izhaja šele slabo leto, prinaša uvodoma Krleževo pojasnilo k Antibarbarusu Opombe v zvezi z morebitnim ponatisom Dialektičnega antibarbarusa. Priobčiti so ga nameravali že v prvi številki, vendar je tedaj Enes Čengič menil, naj objava še malo počaka. Uvod v kritiko kritike je naslov prispevka An-teja Armaninija ob knjigi Stanka Lasi-ča Krleža — kronologija življenja in t 220 dela. Književnost je romantična ugotavlja Peter Handke in se sprašuje, ali je zavzetost prostovoljno dejanje ali pa nehoteno stanje. V prispevku skuša odgovoriti, kaj je pogoj za zavzetost in ali je mogoče ta pojem uporabljati v literaturi ter kako se zavzetost spreminja skoz literarno obliko. To je prevod starejšega Handkejevega pisanja. Odgovorni urednik tega časopisa, ki se tudi posveča nadrealistični literaturi, Oskar Davičo, objavlja prispevek Dve uri zjutraj, nadrealistični oporečnik nasprotno od tega, tisti, ki ga razvija, ali... Dvojna številka mostarskega časopisa Most (43—44) objavlja uvodoma Poslednji poklon Kennetha Kaunde Josipu Brozu Titu. Pesem je iz angleščine prevedel Nikola Marčetič, ki je prispeval tudi opombo v zvezi s ten literarnim prispevkom zambijskega državnika. Natisnjenih je tudi enajs pesmi Safeta Burina z naslovom Mostovi, ki jih uredništvo objavlja tud kot opomin, češ da je Burinovo delo še premalo kritično ovrednoteno. Odlo mek z naslovom Mihovil je iz istoimenskega romana Veselka Koromana. - Časopis mladih za družbena vprašanja, kulturo in umetnost Lica, ki izhaja v Sarajevu, se je pojavil na uredništvu Sodobnosti s trojno številko (4, 5, 6). Marin Jurjevič piše z naslovom Revolucionarno dejanje o pojavih racionalnega, iracionalnega in prostovoljnega ter pri tem skuša pojasniti dilemo o krizi revolucije kot krizi marksizma, se dotika racionalnega in iracionalnega v revolucionarnem dejanju ter razmerja med voljo in revolucijo. Sava Čeklič piše o Ziju Dizdareviču in njegovem pripovednem delu, zanimiv pa je tudi prispevek Radoslava Milosevica in Veljka Vurucevica o matematični formalizaciji poetike, v katerem na podlagi pesniških zgledov nekaterih srbskih pesnikov ugotavlja različno jezikovno raven in možnost prenašanja na matematični jezik. Tretja številka novosadskega časopisa Nov^ život objavlja v razdelk Pregledi, kritike, zapisi, oceno knjige Leopolda Suhodolčana O dvanajstih slončkih, ki je lani izšla pri založbi Obzor v Novem Sadu, in sicer v sodelovanju z ljubljansko Mladinsko knjigo: To je že tretja njegova knjiga v slova-ščini, prvi dve je ilustrirala Marlenka Stupica, to pa Jelka Reichman, za katero najde ocenjevalec Tomaš Celovški veliko prijaznih besed. Anna Ma-kanova je napisala uvodni članek Na poti k socialistični samoupravni preobrazbi kulture. Pri tem se sklicuje na nekatere dogovore s kongresov zveze komunistov. Jovan Mihajlovič je prispeval krajši pregled na temo Tito in revolucija v ljudski tvornosti pri narodnostih v Vojvodini. Ob tem navaja nekaj rusinskih, romunskih, slovaških in madžarskih zgledov.