FoUnlna plačana v gotovini* štev. 8. V L*ubl?ani, dne 18. februsra 193?. ' Posamezna itev. Din I«— Leto XV. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 do 3128 Izhaja vsak Četrtek Naročnina ia tszerastvo: četrtletno I Din, »olletno 11 Din, celoletno J9 Din; u mo> lemitvo razen Amerike: četrtletno 12 Oln, polletno 24 Din, celoletno Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice t i/ubliani, št. 10 711 Nafgrši madež naše zemlje Stara navada je, da izobesi sodišče belo za- ] Toda še dva vzroka sta, ki podpirata podivja-stavo, kadar ni nobenega jetnika v zaporih. Redko nost. Pomanjkanje treznostnih zgledov in srčne plapolajo v današnjih dneh take zastave, toda še se dogodi tak primer. Zastonj bi pa iskali eno samo številko kateregakoli slovenskega časopisa, ki bi bila brez poročila o pijanskih izgredih. Kdo bi preštel nesrečne smrtne žrtve, pohabljene siromake, nesrečne vdove in sirote, kdo izmeril hektolitre krvi, ki se prelije vsako leto po naši zemlji! Vsak pošten človek gleda z gnusom in skrbjo na ta najgrši madež na našem rodu in mu išče vzrokov in zdravil. Nekateri pravijo, da je bilo vedno toliko pobojev v naših krajih, samo da smo izvedeli le za najhujše šele iz sodnih obravnav. Današnji veliki porast pobojev, pravijo ti, je le navidezen in izvira iz vedno bolj razpletene časopisne poroče- izobrazbe. Namesto da bi šli naši izobraženci s svojim zgledom v zmernosti kakor svetle luči pred narodom, mu nudijo neredko najslabši zgled. Razni ljudje trdijo, da je posirovelost le posledica vojne. Toda mi opažamo, da se bivši bo- jevniki le redko udeležujejo pretepov. Dvignimo splošno izobrazbo narodovo s povečanim prosvetnim delom, onemogočimo divje popivanje! Vsakdo naj gleda, da bo drugim v dober zgled. Začeti pa moramo pri otrocih in jim vcepiti v srca ne le razne učenosti, temveč tudi pravo srčno izobrazbo. Potem bomo lahko tudi v naših časopisih izobesili bele zastave: Konec je sirovih pretepov in pobojev! K. Velik razmah vsedržavne stranke Ljutomer, februarja. Pripravljalni odbor sreske organizacije JRKD v Ljutomeru je pred zaključkom svojega dela. Od sestanka v Radencih, ki se je vršil 10. januarja, se je v srezu uspešno vršilo organiziranje krajevnih strankinih odborov. Do 2. t. m. so bile valske službe. Ti zagovorniki pretepačev trdijo izvršene ustanovne skupščine naslednjih krajev- celo, da je časopisje tisti krivec, ki blati po nepotrebnem naš rod pred vsem svetom. Na povsem napačni poti so ti kratkovidni modrijani, ki mislijo, da zamolčan greh ni več greh. Vsi pa vemo, da je to dvojni greh. Kdaj se ne smeje vsak pametnik neumnemu noju, ki vtakne na begu pred sovražnikom glavo v pesek, misleč, da tudi njega ne zapazi sovražnik, če on sam nih organizacij: na Cvenu, pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, pri Sv. Duhu, v Stročji vasi, v Apačah, v Radencih, v Križevcih in v Šafarskem. Vsi sestanki so bili dobro obiskani. Krajevne organizacije so ustanovili delno sami poverjeniki, mnogih ustanovnih skupščin pa so se udeležili tudi člani sreskega odbora gg. Lukačič, Skuhala, Škof in Lubej. Povsod so zborovalci z velikim sovražnika ne vidi. Ali bomo posnemali to ne- zanimanjem sledili govorom poročevalcev in po a I t r o »vi fimfjii <"i /\ * t i s~\ i Hnn Aa lrnlrn o a /■, b p a Ir a ni o i spametno ptico tudi mi, ko gre za to, da se poiščejo vzroki in zdravila za to sramoto? Jasno je treba pribiti dejstvo, da se število pobojev v naših krajih leto za letom dviga, kar vsem srezu se vidi danes, kako se okrog komaj ustanovljenih postojank stranke narodne sloge zbira prerojena Jugoslavija, kjer ni več sovraštva in sebičnosti. Sosedje, ki so si bili poprej politični nasprotniki, sedaj sporazumno prevzemajo nam kažejo zapiski sodišč, ki ovržejo trditev, da odborniška mesta v organizacijah nove stranke, •je naraščanje pobojev pri nas le navidezno. Kje so pa vzroki temu pojavu? Pomanjkanje izobrazbe, bo rekel kdo, je glavni vzrok pobojev, širjenje prosvete pa je učinkovito zdravilo proti tej narodni kugi. Mnogo je resnice v teh besedah. Ce se zaposli ljudstvo s poučnimi predavanji, lepimi igrami, telovadnimi nastopi, izleti in dobrimi knjigami, se odtegne prepirom, posedanju po krčmah in ponočevanju. Res mnogo se da pomagati s temi učinkovitimi sredstvi pri pobijanju našega narodnega zla, glavno zdravilo pa vsekakor ni. V mestih so ljudje zelo izobraženi, vendar neredko naletiš na človeka odličnega stanu, ki ga diči akademski naslov in ki se zaleta kljub svoji izobrazbi v mirne ljudi, ki se pridejo okrepčat po delu v gostilno. Ali pa ti tak izobraženec celo grozi z napadom na javni ulici. Da ne pride do pobojev, ni tukaj vzrok pijančeva, temveč napadenčeva izobrazba in večja skrb za javno varnost v mestih. Drugi važnejši vzrok krvavih pobojev mora biti potemtakem prekomerno uživanje alkohola, ki ga v našo propast in sramoto v tako obilni meri rodijo naše prelepe gorice. Tudi naši dedje in očetje so pridelovali trtni sok, toda po pameti so ga pili. Kje si videl pred tridesetimi leti po gostilnah ženo, dekleta in otroke, kakor vidiš to dandanes. 7.e v zgodnji mladosti se zastruplja ves rod z alkoholom in postaja man odporen proti strašnim posledicam tega strupa Zlasti huda reč je prosluli metilni alkohol naših samorodnih trt (šmarnice), ki človeka v pravem pomenu besede poživini. o kateri so vsi prepričani, da jih je rešila nevzdržnih razmer. Složnega dela se po vaseh posebno vesele stari, preizkušeni možje. Posamezne občine tekmujejo v tem, kje bo organizacija prej izvedena in kje se bo zbralo več članov. Delavni sreski odbor je preobložen z delom zaradi nepričakovano nagle ustanovitve krajevnih organizacij. V nedeljo 7. t. m. so pristaši ustanovili krajevne organizacije v Ljutomeru, Cezanjevcih, Veržeju in Negovi, v nedeljo nato v Mali Nedelji, a prihodnjo nedeljo jo bodo v Gornji Radgoni. Ogromno delo ustanavljanja krajevnih organizacij bj končano v teku enega meseca ter je že za nedeljo dne 6. marca sklicana v Ljutomer ustanovna sreska skupščina, na kateri bodo imeli glasovalno pravico predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh krajevnih organizacij in na vsakih 50 članov po en odposlanec. Da bo vse točno izvedeno, daje najboljše jamstvo sreski odbor z velikim zborom poverjenikov. Enako navdušenje kakor v ljutomerskem srezu vlada za enotno narodno in državno s.ranko tudi po prekmurskih občinah, kjer je narod ves srečen, da je konec nekdanjih strankarskih zdražb. Ustanovitev vsake krajevne organizacije JRKD se pretvori v pravo manifestacijo za narod in državo. Sestanek refcev pincgavske^a goveda Na pobudo kranjskega sreskega načelništva se je vršilo v Kranju 9. t. m. živinorejsko posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki vseh živinorejskih selekcijskih (odbiralnih) organizacij gorenjskega in ormoškega območja pincgav-skega goveda kakor tudi kmetijski in živino-zdravniški referenti (poročevalci) prizadetih sre-zov, zastopnik banske uprave in kranjski sreski načelnik. Zborovanje je otvoril načelnik Zveze živinorejskih zadrug za pincgavsko govedo v Kranju g. Josip Burgar. V imenu kmetijskega oddelka banske uprave je pozdravil zbor gospod inž. Eiselt in za njim s primernim nagovorom sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin. Izčrpna posebna poročila so podali sreski kmetijski poročevalec g. Josip Sustič, g. inž. Erik Eiselt, živino-zdravnik g. Vinko Bedenk in zadrugar g. Ivan Ovsenik. K vsakemu poročilu seje razvila živahna razprava. Udeleženci, po številu preko £0, so bili dobro pripravljeni. Pokazalo se je, da je bilo posvetovanje nujno potrebno, to pa ne samo za območja pincgavske pasme, temveč tudi za ostala govedorejska območja banovine. Storjeni so bili sklepi, ki bodo nedvomno odločilno vplivali na pospeševanje živinoreje, ki je do danes v marsikaterem oziru šepalo, na primer glede zatiranja zakotnih bikov, ki povzročajo živinoreji ogromno škodo, nadalje glede neenotnega postopka licen-ciralnih in premiralnih komisij. V glavnih potezah so bili sprejeti tile sklep: I. Občinam se naj naroči, da stalno vodijo obvezen kataster vseh bikov v občini. Seznam predložijo sreskemu načelstvu vsako leto pred licen-ciranjem. Vsrkega četrt leta pa poročajo načelstvu vse nastale izpremembe sta'eža bikov. Pri zbiranju podatkov pomagajo županu v smislu določil občinskega reda odborniki zaupniki po vaseh. Te imenuje občinski odbor po svoji uvidevnosti. Preden odpošlje županstvo letni seznam sreskemu načelstvu, ga da na vpogled morebitni živinorejski zadrugi in odbornikom zaupnikom. Z izvršitvijo tega sklepa bo omogočen točen pregled vseh bikov. Točen pregled pa je neobhodno potreben pri vsakoletni akciji za kastracijo (rezanje) vseh nesposobnih in zakotnih bikov takoj po licenciranju. II. Naprosi se banska uprava, da izda kratko in jasno strokovno navodilo glede odbire, vzreje in oskrbe bikcev za plemensko rejo. To navodilo se naj natisne v primernem številu, da ga bodo dobili prav vsi bikorejci brez izjeme. ITI Naprosi se banska uprava, da izda čimprej popravljene in izpopolnjene, našim razme- da dokončna rešitev razorožitvonoga vprašanja ni mogoča dotlej, d klor se b* izvede popo'na moralna r»zoroviiov. ram primerne ocenjevalne knjižice in tabele za ocenjevanje na sto enot. IV. Banska uprava naj ukiene potrebno, da se bodo vršila licenciranja in navadna in rodovniška premiranja po enotnih načelih in z ocenjevanjem po načinu na ICO točk, da bodo veljala za vse območje pinrgavsketra goveda enotna pravila glede pasemskib znakov, zlasti harve in barvnih napak Tozadevni seznam nai nk, sprejet na živinorejskem zboru v Kranju '28. junija 19°1 , naj banska uprava ne udoma prouči in 'avzame kontno stališče ki morn biti obvezno za vse prizadete sreze, odrosno licenciralne, preunralne in rodovne komisije. Zveza živinorejskih selekeijskih zadrug za pincgavsko govedo v Kranju predloži banski upravi resolucijo, ki bo ob-egala gornje in še nekaj drugih sklepov. nadaljujejo posvetovanja o razorožitvi Kakor doslej kaže, je med zastopniki raznih držav le precej volje, da se neprestanemu oboroževanju sveta napravi konec. Te dni je govoril na polnoštevilni seji razorožitvene konference tudi naš zunanji minister, g dr. Voja Marinkovič, katerega izvajanja so vzbudila veliko zanimanje. Med drugimi je izjavil, da je jugoslovansko zastopstvo za ukinjenje vojne s kemičnimi sredstvi tutfi v primeru upravičene samoobrambe. Pogodbe, ki jih ima sprejeti ta konferenca, morajo ustvariti nova in trdna jan-stva za varnost "sake in vseh držav. V nadaljnjih izvajanjih, je g. dr. V. Marinkovič naglasa], da se zaveda, GOSPODARSTVO Politični pregled Bnnovinski svet dravske banovine še zaseda in se vrše razprave o posameznih r«'t«vkah banevinskejta proračuna. V sredo se je zaključila razpra.-a o proračunski postavki oddelka za socialno poUtiko in narodno zdravje. Narodna skupščina je v petek 12. t m po daljši razpravi sprejela zakon o gospodarskem svetu, ki je bil v glavnem izpremen-en toliko, da članov gospodarskega sveta ne imenuje vlada, marvpč Nj. Vel. kraj z ukazom. Nisi«dn^» šefa narodne skupščine je bila v sredo 17. t. m dopoldne. Na dnevnem redu so bila poročilo odbora, ki je proučil zak me o srednjem strokovnem šolstvu, in poročili imunitetnega in veriMkieitek^ga "d' orn. Senat je imel v petek 12. t. m. popoldne kratko sejn. na kateri je sosl*«no snrei'1 xf»''< ! Preden preidemo na vprašanje, katera sorta je pri enakih okolnostih najboljša, je treba povedati, da gre vsako tetoi ogromna vsota denarja v tuje dežele -za nakup potrebnega semena, doti m bi ga lahko tudi doma pridelovali. Ce nam pesa dobro uspeva, zakaj bi ne dala tudi dosti in dobrega i semena. Dosti imam > take zemlje, kjer bi se dalo pridelovati najboljše seme. Treha je le, da se lotimo te kulture. V naši banovini bi se dali prvi poskusi delati v Prekmuriu. Glede raznih sort pese je opozarjati na to, da potrebujejo sorte, ki ras"*o s svojo korenino v zemlji, bolj rahlo zemljo, da se lahko debelijo in da labko odrivajo zemljo, ki je napoti. Najlaže se debeliju korenine, ki rasto v glavnem nad zemljo. Večkratna kop izdatno pripomore k boljši rasti korenin. Med dvakrat in štirikrat okopano peso je velika razlika. Pri nas je najbolj znana in razširjena rdeča mamutovka, ki dela dolge korenine in rase napol v zemlji. Ta sorta se je našim gospodarjem, ki presajajo peso, najbolj priljubila, ker je zelo rodovitna, ker rase tudi na težki zemlji in se da i pri spravljanju lahko ruvati (pukati, puliti). Za-jradi visoke vntmje rasti 'je m obdelovanje z n kopalnimi plugi manj pripravna, ker se radaiomaje in izruje. Posebna vrsta te sorte je rumena T e u i o n i a, ki potrebuje bolj rahlo in humozno i zemljo. S o t e š č a n : Pod križem trpljenja (Povest iz povejne dobe.) Strehar ji je komaj sproti odgovarjal. Pomagala mu je Lojza, kakor je vedela in znala. Povedala ji je. kdaj je prišel Nande domov in k;:ko jo je prej skrbelo. Tudi zaradi matere in Ane ji je potožila. Menili sta se po tihem; mati je še vedno poslušala, pa ni mogla ničesar razumeti. «Vsnka hiša ima svoje križe in .iadl<>ge»s je vzdihnila Koprivka. cVidiš, Likarja še tudi ni domov in ga bodo zdajle pričeli iskati. Včeraj je gnal vole na sejem, pa se še ni vrnil. Sodijo, da se mu je kaj pripetilo j Nande se je odstranil, čim ->e je žena zapletla s sosedo v pogovor Tak.< s; je izognil neprestanemu vpraševanju. Koprivki je ugajalo; ni se zadovoljila le s poizvedovati jem. tudi sama je hotela govoriti. Vedela je marsikaj, kar je zaupala le onemu, s katerim se je menila. «Pa m >Ičil» je vselej skrivnostno naročiia. Tisto jutro je obredla vso vas, zakaj povsod je imela kako zaupno oseb ). Tu je pošepetala z zgovorno teto, tam s prijazno mamico, pa je sk< ro vedela sM.-ija hiša. kaj je doletelo Strehaija, ko je prenočil pod milim nebom. Pri I ikarju se ni oglasila. Prav za prav so ji zaprli vrata, zakaj domači so odšli na vse «strani poizvedovat po izgubljenem nče'u Pridružiti so se jim tudi sosedje — vsak, kdor je le količkaj utegnil. Ob potrebi so si v Z?.potju radi pomagali medsebojno. Strehar se je umit in preoblekel V krvavi obleki se ni hotel pokazati sosedom. Kdo ve, kaj bi se vse izmislil in kam bi ga poslali na koline ... Lojza mu je povedala, da Likar še ni prišel s sejma. «Takšni ste, dedci!* mu je oponesla. «Od doma že še greste, domov pa več ne znate. Vse to se bo še maščevalo ....» se je vprašal in vohal okrog seb^. Smrad je bil nenavaden in se je vedno bolj širil po okolici. Pastir je vzlic temu začel nakladati. Privzdignil,je večjo plast stelje, pod katero je zdajci zagledal človeško truplo. Sprva je menil, Najbolj cenjena je dandanes robce rumena ekendorfska pesa, ki je lepe valjaste oblike. V zemlji tiči le s svojim spodnjim koncem in ker v ostalem ne seza visoko nad zemljo, je za obdelovanje s stroji prav pripravna in zelo rodovitna. Na zadnji kmetijski razstavi v Ljubljani se je izkazal g. Kupnik iz Kostrivnice s pridelkom 8C0 stotov na en hektar. Dosegel je ta rekordni uspeh s pomočjo domačega in umetnega gnojila. Najbolj znani razvrsti te pese sta Kir-schejev Ideal in Moringia. Oberndorfska pesa je tretja sorta, ki se odlikuje s svojo bogato rodovitostjo in ki je tudi po naših krajih našla prijatelje. Ta pesa je okrogla in spodaj ploščata, da bolje sedi na zemlji. V zemljo rase le s svojim spodnjim tenkim koncem, drugače pa rase nad zemljo. Zato se tudi v težki zemlji dobro počuti in lahko debeli. Z roko se da lahko puliti, kar izdatno olajša njeno spravljanje. Oberndorfska pesa se dobi z rumeno in rdečo barvo, vendar je rumena barva bolj cenjena. Za setev je ta sorta bolj pripravna kakor za presajanje. DELO NA VRTU IN V SADOVNJAKU. Topel februar je škodljiv za vse rastline v vrtnarstvu, ker povroča prezgodnje odgajanje mladik, ki jih pozneje mraz in slana pomorita. Ako ni snežne odeje, trpe v tem mesecu najbolj na prostem prezimujoče cvetice (mačehe, marjetice, zvončnice) in zelenjad, ker je znatna menjava toplote. Ponoči zmrzuje, podnevi pa se zemlja taja. To je glavni vzrok, da pri nas tako nerado uspevajo zimska solata, zimsko zelje in zimski ohrovt. Da take rastline zavarujemo,, jih pokrijemo s smrečjem, ki jih ponoči varuje nekoliko mraza, podnevi pa solnčoih žarkov. Ko se zemlja odtaja in nekoliko osuši, bomo v tem mesecu nadaljevali predajanje dreves in lepotičnega grmičevja, ako nismo mogli tega dela dovršiti jeseni, čim prej opravimo to delo, tem bolje je. Zato tudi dajemo prednost jesenski saditvi. Edino breskvam in marelicam bolj ugaja pomladno presajanje. Posebno moramo opozarjati na pravilno sajenje dreves. Na zemljišču, ki ni splošno prekopano ali prerigolano, napravimo zadosti velike jame: najmanj 150 cm dolge, prav tako široke irr t'0 cm globoke. Korenine in veje v kroni moramo pravilno obrezati. Drevo postavimo v jamo 10 cm više, krkor je raslo prej, v ilovnati zemlji tudi več Potem obložimo in potlačimo korenine z dobro zemljo in potrosimo okrog drevesa, ko je jama zasuta, nekaj gnoja, ki drevesu gnoji in zadržuje vlago v zemlji. Naposled pa drevo prav dobro zalijemo. Pri mlajših drevesih obrezujemo in usmerjamo krone. Nikakor pa ne smemo ostrici kron na starejših drevesih, ker bi imelo to za posledico, da bi krona zrasla v nelepo goščo, ki bi donašala ! malo sadu. Na starejših drevesih je v tein pogledu edino opravilo redčenje krone. Povsod tam, kjer se je obilica vej zarasla v goščo, ali tam, kjer se veja naslanja na vejo, odstranimo manj vredno. j Preden začno drevesa odganjati, jih poškro-pino z 10odstotno mešanico drevesnega karboli-neja (arborina) v vodi, da zatremo razne živalske in rastlinske škodljivce. Za koščičasto sadno drevje zadostuje Sodstotna mešanica. Resnejše škropljenje, ko drevje že odganja, škoduje drevesom, ker jim uniči odganjke. Pozorni moramo biti na kaparje, ki že več let napadajo trte na špalirjih, zlasti ob zidovih. Ako jih je malo, jih odstranimo s ščetko, namočeno v milnici; če jih je pa več, bi bilo to prezamuduo, zato jih uničimo z arbori-novo mešanico. Suho sadje, ki je obviselo na drevesih, je bolno od monilije. Da se ne bo ta bolezen širila, I ga je treba skrbno pobrati in zažgati. Obrati mo-j ramo tudi vse suho listje na drevesih, zakaj v , njem prezimujejo gosenice glogovesra belina. Drevesom, ki rasto na vrtu ali na obdelani njivi, gnojimo posredno, kadar gnojimo drugim | rastlinam. Vsem drugim pa moramo pognojiti široko pod krono neposredno. Jesensko gnojenje pa je bolj izdatno kakor poznejše. ICO francoskih frankov za 221.30 do 222.42 Din; 100 češkoslovaških kron za 166.17 do 167.02 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 249 do 250 Din, investicijsko posojilo pa po 58 do 59 "in. Sefmi 22. februarja: Teharje, Velike Lašče, Višnja gora, Braslovče. 23. februarja: Črnomelj. 24. februarja: Moravče. Bučka, Laško, Znbina, Lesce, Rogatec, Ljutomer, Cerknica, Črmošnjice. 25. februarja: Eeltinci, Toplice. 27. februarja: Studenec-Ig. Cene tujemu denarja Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za blizu 56 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 291.65 do 294.05 Din; 1 dolar za 55.88 do 56.17 Din; Kratke vesti = Svečana otvoritev potujoče kmetijske razstave. Dne 14. t. m. je bila na beograjski postaji na svečan način otvorjena potovalna kmetijska razstava, ki je nameščena v posebnem vlaku. Razstava je ostala v Beogradu do 15. t. m., nato pa je krenila na pot po državi. = Kredit za nabavo semen. Z odlokom kmetijskega ministra je iz državnega kmetijskega zaklada določenih 1,400.00 Din za nabavo semen jarih posevkov, ki se imajo razdeliti kmetovalcem tako, da država da kmetovalcem 35 odstotkov semen zastonj, dočim mora kmetovalec ostalih 65 odstotkov vrniti v enem letu iz pridelka. Od skupnega zneska dobi banska uprava dravske banovine v ta namen 140.000 Din. Banska uprava mora tretjino razpoložljivih sredstov porabiti :.a nakup semena krmilnih rastlin in dve tretjini za nakup semen lanu, konoplje, krompirja, ovsa, pivovarskega ječmena, koruze in ajde Semena se bodo razdelila preko sreskih kmetijskih referentov predvsem skrbnim kmetovalcem, zlasti onim, ki so bili oškodovani od toče. = XIV. dražba kož divjačine bo 21. marca v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kdor ima kože, naj jih pošlje najkesneje do 15. marca na naslov: cDivja koža* v Ljubljani, velesejem. = Mednarodna konferenca zaradi hineljske krize. Hmeljska kriza je zavzela v vseh državah, ki pridelujejo hmelj, tak obseg, da se je p ikazala potreba po sklicanju mednarodne konference. Zaradi tega je gospodarski odsek Društva narodov na pobudo prizadetih držav sklical za 22. februarja v Ženevo mednarodno konferenco, na kateri bodo zastopani predstavniki hmeljarstva iz vseh držav. Našo državo bo na tej konferenci zastopal odličen hmeljarski strokovnjak, sreski kmetijski referent iz Celja, g. inž. Janko Dolinar. Konferenca bo razpravljala o važnih vprašanjih hmeljarstva in bo izkušala najti način za kar najboljše rešenje hmeljske krize. Obravnavalo se bo predvsem vprašanje, kolike površine, posajeno s hmeljem, bi smeli imeti posamezni hmeljski okoliši. Kot podlago bodo vzeli površine hmHjnikov v letu 1913. Na predkonferenci, ki so jo imeli te da je našel nekoga, ki je tukaj prenočil. Opogumil se je in ga od blizu pogledal. Spoznal je Likarja — pogrešanega soseda. Truplo je že troh-nelo. Fant je zatulil od strahu, pustil koš poleg kupa in bežal domov z glasnim vikom in krikom. V Zapotju je nastalo nepopisno razburjenje. Vse je hitelo proti gozdu. Likarica se je zgrudila od žalosti, otroci pa so jo z glasnim jokom ubrali za sosedi. * Korenov gozd je bil oddaljen komaj četrt ure od Zapotja. Tjakaj je držala razdrapana vozna pot, po kateri so vozili drva in steljo. Pod redkim gozdnim drevjem je rasla visoka divja trava, pomešana s praprotjo, katero so pokosili vsako leto. Mlado drevje ni moglo rasti, ker ga je sproti uničevala kosa Truplo pogrešanega Likarja se je pričenjalo že razkrajati. Glava je visela nekoliko navzdol, zato je tembolj široko zevala na vratu globoka rana, ki je segala od levega do desnega ušesa. Zadana je bila s sekiro ali z ostrim nožem ter je morala smrt nastopiti takoj. Krvavi sledovi so bili skrbno pokriti s steljo iir se od daleč niso poznali. Vaščani so odstranili travo in molče opazovali mrliča. Prispela je naposled tudi Likarica in se vrgla na tla. V obupu si je trgala obleko in klicala morilca, naj jo umori, ker brez moža ne more živeti. Otroci so plakali in prosili: 'z Spodnjih Gorij Franc Negro, za tajnika kmetski sin iz Zasipa Miha Fertej, za odbornike: kmet iz Zasipa Ivan Gole iu posestnik Jožef Soklič, delavec Jožef Jakopič in Anton Reki, vsi iz Spodnjih Gorij. Odbor vabi občane na sestanek, ki bo 20. t. m. ob 19. v restavraciji «Vintgarju». HOČE. Naš delavni Sokol je imel na svečnico izredno dobro obiskan občni zbor. Ob pričetku zbora se je br. starosta spomnil umrlega voditelja slovanskega sokolstva br. Scheinerja in društvenih članov in članic, ki so umrli v minilem letu. Zatem je bila preeitana savezna poslanica. Iz poročil funkcionarjev se vidi, da j~ društvo vkljub raznim oviram dokaj napredovalo. Poudariti moramo dejstvo, da je pristopilo k društvu mnogo novih marljivih članov, ki so redno pose-čali telovadbo in pomagali pri drugem delu Tudi javni nastop se je vršil in društvo je sodelovalo uspešno pri treh nastopih sosednih društev. Prosvetno delo se je vrši'o v popolno zadovoljstvo in velika tombola je prinesla precej dohodkov. | Dramski odsek je bil jako delaven in je priredil nekaj lepih iger. Za prihodnje poslovno leto je bil izvoljen tale odbor: starosta Anton F I i s. pod-starosta Bogomir F e r k, prosvetarica Mara A p i-hova, blagajnik Valter Biirger, gospodar Maks Jančič in večje 'število odbornikov, revizorjev in članov razsodišča. Ob zaključku zbora se je brat starosta v lepih besedah v imenu društva poslovil od odstopivšega člana in dolgolet- [ nika načelnika, ki se je marljivo udejstvoval v društvu in odhaja na novo službeno mesto v Maribor. Članstvo pa je pozval, naj v rrovem letu s. podvojeno silo deluje za napredek in razmah Sokolstva in se tako oddolži očetu sokolstva, dr. Mi-raslavu Tyršu, katerega stoletnico praznujemo letos. KAMNIK. Due 21. t. m. ob pol 10. bo v Gasilnem domu sestanek živinorejskih in mlekarskih zadrug. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za kmetijsko zadružništvo. KOPRIVNIK PRI KOČEVJU. Da pride iz gmotnih neprilik, se je sokolska četa odločila, da priredi skromno predpustno zabavo, ki je do-nesla skora 1000 Din čistega dobička. Zasluga za uspeh gre v prvi vrsti našemu neumornemu blagajniku br. Podlogarju. Zahvaliti se moramo pa tudi g. Medicu, ki nam je brezplačno prepustil prostore v svoji hiši, in njegovi soprogi, ki je točila pijače, a je ves čisti dobiček prepustila Sokolu. Za izkupiček si bo četa nabavila telovadne obleke za svoje člane. — Rdeči križ v Kočevju je nakazal za gladujoče v občini nadaljnjih 1000 kg koruze, ki se bo dala takoj v Kočevju zmleti in pripeljala sem že zmleta. — Tukajšnja podružnica Čebelarskega društva je prejela od osrednjega odbora tehtnico za svojo opazovalno postajo in bodo opazovanja, ki jih vodi šolski upravitelj g. Vinko Ljubič, sedaj popolna. Opozarjamo one, ki žele imeti dobre I. Z.-panje, da jih nujno naroče pri naši podružnici. Dobavljamo jih kompletne po 150 Din. MALA RAČNA. (Smrtna kosa.) Umrla je v lepi starosti £4 let gospa Marija Božičeva, mati gospe Poljšakove iz Male Račne pri Grosupljem. Pokojnica je bila do konca zelo marljiva žena kljub temu, da je bolehala že dalje časa. Naj počiva v miru! METLIKA. Naš Sokol je imel nedavno občni zbor, ki ga je otvoril starosta br. Dako Makar, sedanji narodni poslanec Bele Krajine. Po njegovem govoru so sledila izčrpna poročila tajnika Vilfana in prosvetarja Zalarja, načelnika Pretnarja in blagajnika Malešiča. Glavna točka občnega zbora je bila razprava o društveni 251et-nici, ki jo bo društvo proslavilo letos 12. junija. Izvoljeni odbor, ki je predložen župi, je naslednji: starosta Dako Makar, podstarosta dr. Ivan Sirko, načelnik Nace Hočevar, načelnica Marija Ganglova, tajnik Maksimilijan Vilfan, blagajnik Ivan Malešič ml., prosvetar Jože Zalar, pregledo-valca računov Konrad Barle in France Rant, ostali odborniki: Anton Stipanič, Leopold Novak, Elvira Omerzlova, Julija Wostnerjeva, Slavko Pretnar, Ivan Drobnič irr Julij Kopinič ml., na- zaradi preiskave. Sledilo jim je nekaj radovednih sosedov, ki niso mogli dočakati, kam bo padla krivda zagonetnega umora. Ali bo sprejel osumljenec krivdo in priznal zverinsko dejanje? Nande je popravljal orodje, ko so ga presenetili možje postave. Sosedje so morali na orožni-kovo povelje ostati za plotom. Zasliševanje se je pričelo brez običajnega uvoda. «Kod ste hodili na sejmski večer? Kje je okrvavljena obleka ?> Strehar je poklical ženo, čeS, naj jim prinese njegovo obleko. Ostal je miren, saj je imel čiste roke in vest mu ni ničesar očitala. Niti mislil ni na to, da bo zaradi tega kdaj poklican na odgovor. Streharico pa je obšla neka tajna groza. Kar je prijela, ji je padlo iz rok, ničesar ni mogla najti. Hodila je okrog kakor brez glave in razuma. cObleko prinesite!» je zahteval orožnik. Videlo se mu je sumljivo, ker se je žena predolgo mudila. Drugi orožnik je medtem zastražil vrata na diugi strani hiše. Lojza je zagrabila v naglici naročje cunj in jih stresla pred orožnika. Med temi je bila tudi moževa obleka. Orožnika sta jo začela pregledovati. «Kdaj ste prišli domov tisto jutro?» je prijel Streliai j." rrožilik. cProti jutru je l>ilo>, jo povedala žena. Mož je samo prikimal. «Kaj ste delali tako dolgo zunaj? Kje ste se zapoznili?* cNe vem. Menda sem nekje obležal.. «Ali se spominjate, kje ste prenočili?» Strehar je odgovoril odkrito: «Kam sem legel in kdaj, tega vam ne morem povedati. Toliko pa vem, da sem se prebudil v gozdu.. cKoga sta videli zraven sebe?» «Vso noč mi je bilo tako nekam tesno pri srcu», se je vmešavala Lojza. «Od skrbi nisem mogla zaspati.. «S čim ste okrvavili obleko ?> je poizvedoval orožnik. «To bi tudi jaz rad vedel... Tri dni že premišljujem .. .> «Strehar, spomnite se natanko, kje ste obležali. Kakšno je bilo tisto mesto? Ali ste videli v bližini kakšno drevo, katero bi mogli opisati ?» cPrebudil sem se tam, kjer je Koren pokosil travo.. «To se ujemam, je dejal orožnik samemu sebi. Nadaljeval je glasno: «Tam smo našli vašega soseda s prerezanim vratom .. Strehar se je ustrašil. Ne zaradi krivde, marveč zato, ker se mu je zasmilil umorjeni sosed. V prvem hipu pa ni mogel reči drugega kakor: «Torej so ga vendarle našli.. .> «.. .čeprav ste ga skrili pod travo ..,». mu jo presekal orožnik. «Kdo?» Strehar ga je začudeno pogledal. Orožnik ni hotel naprej po tej poti. Začel je na drugem koncu: «Kdaj sta šla tisto rtoč s sosedom od Povirka?* «Bog ve...» Nande si ni mogel domisliti. cPozno je že bilo.. cNajprej sta hodila skupaj... Kaj vaju je privedlo do prepira?^ «Ne spominjam se, da sva sploh kaj govorila.^ cčemu ste rabili nož? Kaj vas je zapeljalo?> «Ali menite, da sem ga jaz?» je porasel Strehar v pravični jezi. Zena je milo zajokala. •sKri na vaši obleki dokazuje... Ni treba drugih dokazov...» Lojza se mu je ovila "okrog vratu, kakor bi ga hotela skriti posledicam grozeče obdolžitve. Nande se ji je izvil z besedami: «Pusti, naj naredijo, kar hočejo... Jaz sem nedolžen.? «Pa recite, odkod je kri..mu je prigovarjal orožnik. Kako je prišla na vašo obleko?* Strehar je ponovil: «Tega vam ne morem povedati. Lojza je prva zapazila krvave madeže in me je s strahom opozorila.* «Kje imate nož, s katerim ste izvedli morilno dejanje?* «Nimam noža in ga tudi nisem imel pri sebi.»: (Dalje prihodnjič.) S lili si že {lan Vodnikove družbe? mestniki: Zvonko Gerbec, Jc3ip Marn, Vera Ju-traževa, Franci Prus, Anton Raj mer, Edo Zupanih in Robert Fux. — V Radatovičih so na pobudo tamkajšnjega učitelja Kneževiča imeli uspeli sestanek, na katerem so si izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola, za katerega se je prijavilo 40 članov že na tem sestanku. Prav tam je bila že ustanovljena krajevna organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije, h kateri je pristopilo lepo število članov. — V Metliki se vrši šesttedenski zimski kmetijski tečaj, ki je bil otvorjea v nedeljo 17. januarja in bo trajal do 2. marca. Otvoril ga je sreski načelnik g. Ernest Karlavaris. Predavanja se vrše iz vseh panog kmetijstva vsako nedeljo in vsako sredo. Tečaj je dobro obiskan. — Pred dnevi se je vršil v Metliki dvodnevni kletarski tečaj ob prav veliki udeležbi. Predavali so banovinski kletarski nadzornik g. inž. Zupanič, pomočnik ekonoma iz Novega mesta g. Filipič in učitelj banovinske kmetijske šole g. Flego. Taki tečaji so pri nas prav potrebni, zakaj vinogradništvo je pri nas glavna panoga kmetijstva. NEGOVA. Kakor se čuje, je že ustvarjen načrt za novo okrajno cesto od nove banovinske ceste pri Sv. Benediktu preko Trotkove in Negove na Ivanjce. Dasi je pa ta cesta važnega pomena, se vendar dobe ljudje, ki temu občekorisfnemu načrtu nasprotujejo. Prebivalci občin Negove in Ivanjcev se pa od teh ljudi ne damo motiti in bomo krepko poprijeli za delo. Oblastva prosimo, naj bi se delo omogočilo že v zgodnji pomladi, da bi se tako gradnja ceste čimprej dovršila. RAČNA. Ta predpust smo imeli v Rafni pet predstav, a nobene veselice. V nedeljo 7. t. m. je bila predstava iger «Tri tete, pa nobene nečakinje* in «Poštna skrivnost* Kdor je bil pri igrah, se je lahko od srca nasmej 1. Kakor že omenjeno, ni bilo nikake veselice, to na zaradi krize, ki jo občutimo tudi pri nns Porok tudi ni bilo dosti v tem predpustu. — V nedeljo bo gasilski zbor in se bo volil nov odbor. RADVANJE PRI MARIBORU. Naši gasilci so imeli preteklo nedeljo redni občni zbor pri «I,i-pb. Zbor je otvoril načelnik gcso. Pinter. Iz porodil funkcionarjev je razvidno, da je društvo v teku dveh let zavzelo trk razmah, da se labko kosa z vsemi sosednimi društvi. Sode'ovali so v preteklem letu pri štirih požarih, od katerih je bil največii v Rušah. V teku dveh let so si s skromnimi sredstvi nnHvili turMnko, nov avto, ki služi tudi za bolnisvke prevoze, in razno po- trebno orodje. Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor: načelnik g. Pinter, tajnik g. K a 1 i č, blagajnik g. Korošec, poveljnik g. M a n d 1. Odbor je izpopolnjen z mladimi močmi. Sklenjeno je bilo tudi, da bo društvo prezidalo gasilski ! dom in da bo ob priliki proslave 401etnice obstoja, ki bo zvezana z župnim sestankom, prire-i dilo veliko tombolo za nabavo novega orodja. ( Radvaniskim gasilcem vse priznanje k napredku! — Pokopali smo 501etno go Marijo K o s o r-j e v o, soprogo radvanjskega posestnika. Pogreba se je udeležilo tudi radvansko gasilno društvo. , Naj v miru počiva, družim pa iskreno sožalje! — Na poledici je padla Antonija Rogačeva v ! Zgornjem Radvanju tako nerodno, da si je zlo-mila levo nogo. Z mariborskim reševalnim avtom so jo prepeljali v splošno bolnico. REČICA CB SAVINJI. Kljub temu, da ima «Domovina* pri nas mnogo naročnikov, ni ni-kakega glasu od nas. Kriza, ki mori ve« svet, se tudi pri nas občuti. Živina nima cene, lesra trgovina ne uspeva, edino orehov, odnosno trdi les se še proda, ker imamo v trgu trgovca, ki les dobro plača. Ob pustu je bilo še precej živahno, videlo se je pa, da zaradi krize ni bilo tiste ži-( vahnosti kakor prejšnja leta. — Naše Dramsko društvo prav dobro napreduje in ima lepo knjižnico. Obeta nam tudi igro «Ne vdajmo se*, kar z veseljem pozdravljamo. — Sokol, ki ima pod spretnim vodstvom sedamega staroste -ad sto članov, namerava prirediti igro ^Logarjevi sinovi*. — Da se mi Rečičani zavedamo, kaj je I naša državljanska dolžnost, je pokazalo častno število volilcev pri zadnjih volitvah. Seveda je tudi pri nas nekaj takih, ki so še vedno pri KVP ■ (kamor veter piha) ter jadrajo iz tabora v tabor, kjer jim bolje kaže. I SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Dramski odsek sokolske čete nas je v minuli sezoni že drugič prijetno iznenadil. Kaže, da si je nadel nalogo, to leto obdelati nekatera Moliere-jeva dela. Tako smo videli prvič prav dobro podane «Scap;nove zvijače«. Na pustni torek smo bili vnovič presenečeni z delom istega pisatelja. Znano duhovito komedijo «Skopuha» so naši vrli bratje in sestre pod režijo prosvetarja br. Predana prav dovršeno podali. Tudi priznanje ni izostalo in številno obč'nstvo ni štedilo s ploskanjem. Zopet so hoteli naši nasprotniki doseči s prav ogabno protiag;tacijo čim skromnejšo udeležbo, vendar so dosegli baš nasprotno. Videti je, da se narod budi. Posebno številno je bilo zastopano bratsko društvo od Sv. Antona v Slovenskih goricah. Po igri se je vršila pri podsta-rosti br. Roli prav prijetna pustna zabava, kjer sta se zlasti uveljavila tamburaški in pevski odsek naše mlade čete. — Občni zbor Hranilnice in posojilnice bo v nedeljo 21. t. m. ob 15. v To-jševi gostilni. Pridite! j SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH. i Zapadel je debel sneg in pritisnil precej občuten mraz. Tu pa tam se pritožujejo .judje, da jim je zmrznil krompir. Na mnogih krajih že manjka krme za živino. Kupovati bo treba drago krmo, a cene živini so neverjetno nizke. Cene v trgovinah so vedno iste, poljski pridelki pa se prodajajo za malenkost. Kje naj dobimo denar za davke in ostale potrebščine! — Dne 24. januarja je našo sokolsko četo zadel hud udarec. Zapustili so po potrebi službe naš sokobki krog kar trije delavni funkcionarji: br. Anton Baša, šolski upravitelj, starosta sokolske čete in načelnik gasi'ne"a društva, in njegova soproga s Kri-sta, revizorica računov pri sokolski četi, ki sta odšla ra novo službeno mesto v Celje, in s. Zofka Lužarjeva, učiteljica in tajnica sokolske čete, ki je odšla na novo službeno mesto v Raden.-e. (Vsem tem želimo na novih službenih mestih mnogo sreče! Dne 20. januarja zvečer so vsem trem omenjenim napravili Sokoli, Sokolice, gasilci in ostali njihovi prijatelji poslovilni večer, na katerem se je z ganljivimi besedami poslovil od njih v imenu vseh prisotnih sedanji starosta sokolske čete br. Leopold Zlatič. Odgovoril mu je v imenu odhajajočih br. Baša, ki je dejal, da bodo vsi trije odnesli s seboj najlepše spomine od našega kraji. — Dne 8. t. m. se je poročil član tukajšnie sokolske čete br. Janez Žižek a | gd. Hildo Kranerjevo. Mladima novoporočen-cema želimo obilo sreče! ! TEZNO. Sokol je namestu običajne maške-rade priredil na svečnico v Lešnikovi gostilni prvo mladinsko akademijo. Po pozdravnem govoru staroste br. Luknerja je izpregovoril župni prosvetar br. Lintner o Tyršu. Sled'l je dobro pripravljen program, ki ga je dovršila deca brezhibno. Vsa čast bratom in sestram vaditeljem, ki so naučili malčke razmerno težke sestave. H koncu so člani in članice izvedli učinkovite vaje, ki so vso akademijo zaključile. Vse točke je na klavirju spremljala s. Pečnikova. — Na pe-pelnično sredo smo položili k večnemu počitku očeta našega priljubljenega trgovca g. Franca Podlipnika. Pokojnik se je smrtno ponesrečil v Ivan Albreht: Mora Vlekla je na ušesa in še čakala. Kadar je zavel veter, je zašumelo po slamnati strehi kaki r oddaljen korak. «Zdajie*, se je razveselila, toda z vetrom je vselej potihnil tudi šum. Nazadnje je zagrnila okna in naž ala luč. V medii svetlobi se je Zinka bala začrnelega stropa in okajenih slik na steklu, ki so visele po stenah, ba'a se je Cinc-Ije in še same sebe. V trk"ni napetosti je dekletu medlelo srce: «Ali tako prihaja sreča?* Tedaj je zatkrtal proti bajti korak in Cinclja je hušknila odpirat, ko pa je zagledala prišleca, se je komaj obdržala na nogah. «Kdo bi se bil pa tega nadejal*, je z dolgim pozdravljanjem izkušala pripraviti Ziuko na presenečenje. «Dober večer! Tak stopi no noter, Nande' Malo kesneje bi bil prišel, pa me ne bi bil več dobil doma. Pravkar sem že napol odhajala in bi bila grede še Zinko spremila domov.* «Ali je tukaj?* je pogoltnil Tršarjev nejevoljo. «Kakopak! Prejle po litanijah se je nekoliko ustavila pri meni in sva se menili, kako bridke praznike morajo imeti Hojnikovi. Oh no, saj pravim res, takšni dobri ljudje, pa jih Bog takole udari*, je zgovorno spremila Nandeta v sobo, kjer si je Zinka medtem že toliko opomogla od prvega iznenadenja, da je bila res pripravljena za odhod. «Že celo večnost te doma čakajo dekleta*, je Tršarjev vprašujoče pogledal sestro. «Minka in Tinta sta pri nas in Kotnikova tudi. Vsaj rekla bi bila, kam pojdeš, da te ne bi bilo treba iskati kakor šivanko v smeteh:* «Vidiš ga no,* je izkušala slednja biti brezbrižna, «saj nisem bila pod mernikom skrita!* V Cinclji se je vse trlo, tako je bila srdita, zraven pa se je sladkala: «Pa res! če bi bila vedela, bi bila še jaz stopila z njo. Hojnikovi dekleti se mi v dno srca smilita, Zalka je pa tudi taka, da je mora biti sam Bog vesel.* V odgovor je Nande voščil lahko noč, a zunaj, čim sta bila prišla nekaj korakov od bajte, je posvaril sestro: «Če si pametna, se ne mešaj dosti s to babo. Jaz je ne morem .. .* «Saj nikomur ničesar noče*, je opovrglo dekle. «Nič ne de!* je trščil brat. «Če bi bilo po mojem, naj bi ostala bajta rajši prazna, kakor da je ta klepetulja v njej. Oče so se bili takrat gotovo preveč zagledali v vipavca, da so privabili to zgago semkaj» «Kaj te je naenkrat pičile, da si tako hud nanjo, ko mi prej nisi še nikoli nič rekel?* se je čudila sestra. «Nisem maral govoriti, čeprav že dolgo tako mislim, pa ne samo jaz, ampak menda vsa Okla-da. Hojnikove je že baje obirala, češ, da je premalo dobila za tisti plevel, ki ga je prinesla rajni botri na smrtno posteljo. Kar pol grunta naj bi ji kdo odmeril za nekaj zeli, ki jih je čez in čez dosti. Mogoče je babja packarija celo pomagala Hojnici na oni svet, ne pa da bi ji daljšala življenje. Zakaj je pustila svojegi dedca umreti, če je res trko brihtna. Ali s tistim naj je že počela, kar je hotela, zavoljo Hojnikovih mi je pa res hudo, posebno še zastran Načeta*, je zamolklo razlagal Nande, Zinka pa: «Če ne bo hujše zamere kakor pri tem lese-njaku...» «Lesenjak sem ali tja,* je hitro poprijel Nande, «vsaka v Okladi in daleč naokrog bi se vseh deset prstov obliznila, če bi jo Hojnikov maral, samo ti se s pametjo kregaš.* Govoril je precej trdo, dasi čisto mirno, a Zinko je zaskelelo: sti za naše Prekmurje, ker je na tisoče Prek-' murcev vs°ko leto šlo v Nemčijo, ker so opravili kot sezonski delavci razna poljska de'a. Letin za-! s'užek, ki so ga donašali ti sezonski delavci iz Nemčije, znaša več milijonov. Naši rojaki so v Nemčiji na glasu kot najboljši poljski delavci, zato bodo gotovo nemški zemljiški posestniki sami želeli, da se napravi primerna izjema. ' * Sezonski delavci upravičeni do izrednih podpor pri bcrzah dela. Sezonski delavci so bili doslej izvzeti od vsakega podpiranja s strani javmh borz dela, četudi so za te plačevali v času zaposlitve predpisane prispevke. Ker je letos izredno innogo stavbinsk'h delavcev ostalo brez vsakega zaslužka in brez vseh sredstev, je Narodna strokovna zveza naslovila na bansko upravo in ministrstvo za socialno politiko vlogo,' s katero prosi, naj se dovoli prejemanje podpore , vsem brezposelnim sezonskim delavcem. Narodna strokovna zveza je te dni prejela od ban-ske uprave rešitev, v kateri je med drugim rečeno, da bodo prejemali sezonski delavci v nuj-rrh primerili izredne podpore pri pristojni borzi dela, dokler minister za socialno politiko ne odredi drugače. V sezoni pa imajo tudi sezonski delavci vse pravice kot ostali delavci pri prejemanju podpor pri javnih borzah dela. Sezonski dom in upokojencem, zavarovanim pri nezgod nem, invalidnem, nastavljenskem in rudarskem zavarovanju, ki so rento uživali že d\e leti. Ta odredba zadene tudi vse naše 20odstotne rent-nike delavce, ki so svoj čas bili v delu v Nemčiji in ki so v smislu konvencije o socialnem zavaro- srebrnih novcev, ki jo je država od nje prevzela v zmislu lanske pogodbe med državo in Narodno banko ob priliki prehoda k zlati valuti. V London bodo odposlani tudi srebrni novci, ki jih je v zadnjem času Narodna banka v imenu države odkupila od naroda. Vsega bo Narodna banka vanju z dne 15. decembra 1928. prejemali rente, odposlala v London 75.000 kilogramov srebra ali četudi so bivali v domovini. j sedem in pol vagonov. Do novembra mora lon- * Preiskava pri Kmetijski eksportni družbi donska kovnica prekovati vse to srebrc v novce še ni dovršena. Doslej še ni čisto gotovo, ali je po 10 in 20 Din z likom Nj. Vel. kralja, bilo poslovanje nepravilno ali kaznive, pač pa jej * Regulacija Savinje ;e bila tudi na vrsti v zelo verjetno, da so zagrešili kaznive manipula- proračunski razpravi v banovinskem svetu. Iz cije nepošteni agenti. Zaradi tega naj do zaključka preiskave nihče ne pristopi k družbi. Stranke, ki so se prijavile kot članice in jim zavarovanci še niso umrli ali njihove smrti še niso prijavili, naj s svojimi zahtevami počakajo do odločitve, ali bo družba še naprej poslovala ali razprave povzamemo nastopne izjave banovinskili svetnikov: G. Goričar Matija je dejal: Izredno važno je vprašanje vzdrževanja regulacije Savinje. Zadnje čase se je ta reka zelo zanemarila in povzroča vedno ve~jo škodo. G. Piki Fran, posestnik in gostilničar v Gotovljah, je nadaljeval ne. Tem osebam ni tre' a prijavljati primerov za- izvajanja g. Goričarja z očrtom razdiralnega dela varovanja preiskovalnemu sodniku. Prijavijo, se neregulirane Savinje v svojem okolišu. Tu je naj le take zadeve, kjer je primer s^rti nastopil Savinja ob poplavah odnesla že več kilometrov pred 6. februarjem, pa so prizadeti smrt prijavili nasipov. G. dr. Goričrn Alojzij, župan in odvetnik ''......u' " "" ~~ * ' ' v Čel u, je podrobneje očrtal posledice, ki na- družbi, a jim ta ni ali pa jim je samo delno izplačala zavarovalnino. * Motorna vozila na železniških prelazih.. Na osnovi zakona "o notranji unravi je ban dravske banovine predpisal pravilnik o vožn'i motornih vozil Čez železniške prelaze, ki vsebuje med drugim: Vsak vozač motornega vozila mora pred železniškimi prelazi že pri tabli, ki ob strani ceste stanejo v Celju in okolici zaradi nevzdrževana regulacije Savinje v gorirem delu. V zadnjih letili se je strugi Savinie poplitvila zaradi tega skoro za 1 m. Ob vs-iki povodnji ograža reka Ce'je in kraje pod Celjem. Vsakokrat ocenno škodo na več milijonov dinarjev. Regulacija Savinje je neodložljiva. Prispevati bi n-orali država, označuje tak prelaz, zmanjšati brzino vozila na banovina, občine in drugi zanimanci. najmanjšo mero. Ko se približuje prelazu, ki nima zap miice, se mora vozač pred prehodom * Razprava bpnovinskega sveta o šmarnici. Banovinski svet je pri proračunski razpravi te ustaviti iu se prepričati, ali ne prihaja vlak. Kjer dni pre?el na oni del kmetijskega proračuna, ki so zapornice, a niso spuščene, mora vozač dobro pregledati železniško progo na eno in drirTo stran in se prepričati, ali ne prihaja vlrk. Ce ima železniška proga v bližini ovinek ali so tam tuneli, v mraku, ponoči, ob gosli megli ali kadar določa kredite za pospeševan e vinarstva. Postavka je določena na 2C0 0C0 Tin poieg tega pa je določenih še "So.oro Din za organizacijo zadružne prodaje vina. O obeh teh postavkah se je razvi'a izredno živahna razprava, v kafero so po- se zaradi kake druge zapreke ne more pravo- leg g. bana in nnčelnika g. Podg^mika posegli časno videti prihod vlaka, morajo vozači tudi pri g-*, banovinski svetniki Lovšin, Piki. Skuhala, železniških prelazih z zapornicami, ki niso spu- Kruiej. notar Koder, dr Roš, gol r, T itrop, c'r. Sa- ščene, zaustaviti vozilo in se s slugom prenričrti, jevic J-nžekovi*, R-juk, Jereb in dru^i. Vsi go- ali ne prihaja od kakere strani vlak. Prekrški te vorniki so pozdravljali pobudo banske uprave ni verjela. Sicer ji je bilo že vseeno, zakaj Nace je bil zanjo zgolj beseda, mučila pa jo je misel, kaj poreče nocoj Konrad, ko pride. To jo je skrbelo ves,večer in se ji ni čisto nič ljubilo govoriti. Sploh se ji je videlo vse tako klavrno, da ni vedela česa reči. Hojnikovi dve ita zgolj vzdihovali, da jih ne vzdrži doma, ko je zdaj brez matere vse kakor izumrlo, a Zalka je najrajši govorila z Nandetom, in še to največ s pogledi. Zinka je zbog tega bila ves večer kakor na trnju in je komaj pričakovala trenotka, ko sta oba brata spremila dekleta domov, ali tudi potlej ni imela miru. Še v snu jo je preganjala misel, da ji bo Konrad zameril, toda vsa ta obila skrb je bila brez potrebe. Popoldne se je bil namreč pripeljal v Golševo že tudi inženjer Veselv in je v pomanjkanju drugačne druščine povabil Para-pata na čašo vipavca. ž po pretiranih cenah. Minister za gozde in rudnike dr Strmko Šihenik je na to vprašaje o' širno odgovoril in obenem naglasi!, da je komisija, ki je izvr"i'a preiskavo, res ugotovila krivdo podjetja in je bilo podMje kaznovano z nrjvišjo, v zakonu o rudniških podjetjih določeno kp-nijo. Če bi se slični dogodki še enkrat ponovili, bo podjetju odvzeta koncesija. Glede uboja dveh delavcev pri nemirih, ki so nastali zaradi teh razmer, je bila uvedena preiskava in bodo. krivci odgovarjali pred rednim sodiščem. Narodni poslanec Mita Dimitrijevič se je zadovoljil z odgovorom ministra ter se mu zahvalil za njegovo odločno posredovanje za zaščito delavcev Zaht-val pa je, naj se zakon o rudniških podjetjih, ki že zelo zastarel, takoj primerno izpremeni, ker določa kot najvišjo kazen, s katero je bilo kaznovano tudi resanjsko podjetje, samo 300 Din denarne globe. * cPetolinčkova ženitev.» Šaljivi mladinski zbor po Hajdrihovem moškem zboru in mrod-nem napevu dvoglasno, odnosno triglasno s spremi jevan'em klavirja ali harmonra priredil Anton Kosi. To glasbeno delo. ki j*1 iudi po obliki in tehnični izvedbi uspelo, priporočamo šolam in drtištvom v n-Stvo. Cena 8 Din. Naroča v Učiteljski knjigarn.. * Gozdni delavci za gozdno industrijo Zingal v Turčiji se več ne potrebujejo. Izseljenaki komi-sarijat v Zagrebu, sporoča, da odpotovanje za enkrat ni mogoče. * Smrtnonevarna poškodba zaradi konjskega udarca. V soboto popoldne je vozil voznik, okrog 301etni Brenko Bernard, uslužben pri tvrdki Honigmann v Celju, naročeno blago, ki bi ga moral predati v Rimskih Toplicah vozniku, ki je čakal na dostavo tega tovora. Ko je privozil do šmarjetskega mostu poleg gostilne Gregorja Puš-nika, sta se konji ustavila in kljub vsemu prizadevanju ju ni mogel voznik spraviti z mesta. Pri tem je prišel voznik v bližino ene, lasti Jožefa Šajherja. Stavba je pritlična in so v njej gostilniški, stanovanjski in gospodarski prostori in klavnica pod eno streho. Ogenj je nastal v podstrešju nad prekajevalnico. Ognjeni jeziki so v naglici zajeli vse ostrešje nad vsemi stanovanjskimi prostori. Na kraj nesreče so takoj prispeli domači gasilci in gasilci iz avstrijske Radgone z motornima brizgalnama, gasilci iz Radgone pa še posebej z reševalnim avtom. Dočim pa so imeli avstrijski gasilci gasilno orodje v najlepšem redu in so lahko takoj stopili v akcijo, so domači gasilci stali z motorko na ir.estu brez pomoči, kar je še posebno oleževalo gašen'e. Motorka je imela onesnažene in zamrzle bencinske odvodne cevi. Po dvournem mučnem delu je gasilcem uspelo omejiti požar tako, da je ostalo ostrešje nad gostilniškimi prostori domala celo, dočim je nad ostalimi prostori popolnoma zgorelo. Delro so pos+ali žrtev plamenov tudi strmi. Sreča v nesreči je le, da je bilo mirno vreme, ker bi sicer postala žrtev plamenov še bližnja poslopja. * Prepozno zdravljenje. Pred tedni j3 padel 641etni preužitk"r Josip Jezernik iz Savine pri Ljubnem na gladkih tleh in si zlomil desno roko in izoahnil desno roko v kolku. Mož ni hotel takoj iskati zdravniške pomoli, kar je bih zanj usodno. Šele po štirih tednih hudih bolečin je prišel v ceFsko bolnico, kjer mu pa za adi zastarelosti poškodb niso več mogli mnogo pomagati. * Požar v Spodn'ih ritniah. Te dn: je nastal požar na posestvu trgovke Marije Ziherlove v Spodnjih Bitnjah pri Stražiščn. Od pritlične hiše je zgorela streha z ostrešjem. Žrtvi požara pa sta postali tudi lopa in hlev. Don neva se. da se je ogenj zanetil od smetišča, ki je bilo bliža naloženih drv. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Stra-žišča, ki so omejili ogenj. * Tragična smrt dobrega gospodarja. Nedavno se je odigrala v gozdu blizu vasi Pesnice pod Sv. Joštom krvava žaloigra. Stara nasprotnika, priletni lovski čuvaj Magušar in mladi posestirk Janez Bernik, sta se po naključju v gozdu srečala, sprla in tudi spopadla. Pri tem je Magušar, kakor pravi, v silobranu ustrelil nesrečnega Bernika. Edina priča o začetku lega tragičnega dogodka je bil posestnik Franc Bešter. Preiskava o tej žaloigri še ni zaključena in je moral Bešter o njej večkrat preiskovalnim organom pripovedovati, kar je pač vedel in znal. Mož gotovo ni slutil, da bo tudi njega v tem kraju zalotila smrt. Te dni se je Bešter odpravil v gozd po suh smrekov les, a se ni več vrnil. Žena z otroki ga je zaman pričakovala. O mraku je svoje skrbi potožila sosedu Brenkužu. Nekaj časa so še čakali, potem pa so se Brenkuževi in domači napotili z lučjo v gozd, ki so ga preiskali v vseli smereh. Slednjič so prišli do Rimskega vrelca in tu nad strmo sotesko so našli sledove stopinj. Zaradi pozne nočne ure iti nevarnega kraja je bilo nadaljnje raziskovanje nemogoče in sta se drugega clne na vse zgodaj Brenkuž in njegov sin zopet podala na to mesto. Previdno sla se spustila navzdol po strmi soteski in iz tolmuna hudournika sta opazila moleti roko. Z velikim naporom sta spravi'a na površje truplo in spoznala v njem pogrešanega soseda Franca Bešferja. Nesrečni mož, ki je bil izredno skrben oče in marljiv gospodar, jf> v gozdu mogoče izgubil zaradi visokega snega pravo smer in tako zašel na rob strmo padajoče soteske, kjer je izgubil tla ter padel v hudournik. * Z ogljikovim monoksidom se Je zastrupil v Kranju 17lctni vajenec v mehanični delavnici France Bitenc iz Huj, zaposlen pri svojem sorodniku Ivanu Bitencu. Usoda ga je doletela v stranišču, kjer so s pečico talili led. Iz oglja v pečici sc je razvijal strupeni ogljikov monoksid, ki je usmrtil nesrečnega fanta. * Mleko ga je rešilo smrti. Te dni se je dogodil v Novem mestu primer, ki dokazuje veliko vrednost pouka o prvi pomoči ob nezgodah. Šofer Fajdiga, uslužben pri gorjanski le«ni industriji, je zjutraj v garaži pregledoval in urejeval tovorni avtomobil. Med napornim delom je postal žejen in v naglici je segel po steklenici, ki je stala v kotu garaže in o kateri je mislil, da je napolnjena l vodo. Po nesrečnem naključju pa je zgrabil napačno steklenico. Komaj je napravil požirek, je že začutil bolečine v ustih in grlu. Takoj je stekel v svoje stanovanje, kjer je srečal rnleka-rico. ki je baš tedaj prinesla mleko. Na dušek je izpil vse mleko, potem pa začel bljuvati. Upravnik lesne industrije, g. Zemljak, ki je videl, da se je šoferju v garaži nekaj pripetilo, je kmalu in če ne bi bil pravočasno opažen, velik obseg, ker se poslopje nahaja v sredini hiš in lesnih skladišč. Ogenj se je pojavil v tako sumljivih okoliščinah, da je požig nedvomen. Naši vrli orožniki z vnemo zasledujejo požigalca, o katerem sodijo ljudje, da je isti, ki je zažgal gospodarsko poslopje pri g. De Glerii. * Smrt neznanega berača. Dne 11. decembra je umrl v Rakovici na Hrvatskem neki berač. Pred smrtjo je povedal, da mu je ime Marko Iz njegovega nadaljnjega govorjenja pa ni bilo mo- nato prihitel za njim v stanovanje in odpeljal po-' goče dognati, ali se piše Brezovič ali pa je doma nesrečenca s svojim avtomobilom v bolnišnico, kjer so šoferju takoj očistili želodec ter ugotovili,' da je napravil izdaten požirek žveplene kisline. Fajdi"u je sedaj že izven vsake nevarnosti za živ- j ljenje. Žveplena kislina je silno jedka tekočina, ki bi bila nesrečnemu šoferju prejedla želodec in prešla med drobovje. Mleko pa je najboljše sredstvo pri zastrupljenju z vsemi kislinami in strupi, razen pri fosforju. | * Nočni požar. Nedavno ponoči je nastal požar na Otrožnem pri Celju Gorel je kozolec posestnika Hriberška. Kozolec, ki je bil krit s slamo,1 je stal v neposredni bližini stanovanjske hiše, katero pa so vrli gasilci rešili, dočim je kozolec skoro popolnoma zgorel. * Dva požara na Viru pri Domžalah. Te dni je velik požar uničil Kocjančičevo tovarno na Viru. Kmalu zatem pa je zgorel velik kozolec-.lvojnik s šupo, last posestnika Vincerya Hribarja. Ker je bilo v kozolcu nad dva vagona detelje in druge krme, se je ogenj hitro razširil. Gasit so takoj prihiteli domači in sosedni gasilci. Kljub požrtvovalnemu iz Brezovice. Najbrže je bil Slovenec ali pa je bil doma vsaj blizu slovenske meje, ker je govoril slovenski jezik. Star je bil približno let, srednje velikosti, črnih las, sivih oči. Bil je udi malo duševno omejen. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči to upravi policije v Ljubljani. * Ponarejena potrdi'a Poštne hrarjlnice. V zadnjem času so se pojavila v prometu neka po-trdi'a Poštne hranilnice, ki so izdelana na nepravih obrazcih, kakrrnih Pošlna hranilnica ni nikoli uporabljala. Na njih sta državni grb in ponarejen žig Poštne hranilnice. Na obrazcih se ootrjujejo razni podatki o hranilnih knjižicah, na primer, da je pri Poštni hranilnici prijavljena izguba hranilne knjižice in tako naprej. Taka izmišljena potrdila so prinašale neznane osebe trgovcem v raznih krajih in jemale od njih blago na račun vsot, ki so bile v potrdilih označene. Jasno je, da so ta potrdila ponarejena in da so bila izvršena slepar-stva na škodo trgovcev. Priporoča se trgovcem in osta'emu občinstvu, naj se obrnejo v podobnih primerih vsi na Poštno hranilnico telefoni*iro, brzojavno ali pismeno za potrditev vsebine po- * Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna «Frane Jožefova* voda dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni se uporaba «Franc Jože-fove» grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporoča. «Fran»- Jo-želova* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-geriiah in specerjiskih trgovinam * Za usta in zobe je vsak d;:n nekoliko kapljic blagodišečega Fellerjevega Elsa-fluida v kozarcu vode užitek in obenem tudi preizkušena zaščita proti mnogim obolenjem grla in vratu, proti hripi itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna »tek^nica 9 Din povsod. Po pošti ga pošilja franko lekarnar Evgen V. Feller, Stubioa Donja, Elsa-trg 360, savska banovina. IZ POPOTNIKOVE TORBE gašenju niso mogli gasilci rešiti kozolca. Posrečilo pa se jim je rešiti ostala gospo-' dobnih potrdil. V primeru, da se ugotovi po-darska poslopja in stanovanjsko hišo, ki stoje tik naredba v svrho izkoriščanja ali prevare, naj se pogorelega kozolca. Zadnji požar je bil nfividno podtaknjen. Ljudje so baje videli nekoga, ki je bežal od kozolca, in so se tudi poznale sledi v pravkar zapadlem snegu. Orožništvo je prijelo nekoga, ki je bil na Hribarja že dalje časa hud, in še nekega drugega osumljenca. * Neznan mrlič. Na pepelnično sredo zjutraj so našli na cesti med Debrom in Psarji (Laško— Celje) v snegu ležečega mrtveca. Vaščani iz omenjenih vasi so spoznali v njem človeka, ki je že nekaj dni prosjačil po tamošnji okolici in pri tem navajal, da je Jože z Dolenjskega. Ker ni imel pri sebi rikakih listin, se ni mogla ugotoviti. osebe, ki ponujajo ta potrdila, prijavijo trkoj policiji, a Poštna hranilnica v Beogradu naj se o tem najhitreje obvesti. * Aretiran prcdajrPe bonov Vojne švode. Dre 12. t. m. je neki možak kupoval v neki celjski trgovini blago. Kot plačilo je ponudil blagajni-čarki obveznico Vojne škode, glasečo se na 10C0 Din. BlagajnParka je poslala nekega uslužbenca v bližnjo banko, da bi zamenjala obveznico. Tam so pa rekli, da velja obveznica največ 250 Din. Nato so možaku odvzeli blago, kolikor je pač pre-sezalo vrednost 250 Din. Možak je nato odšel in začel na Bregu prodajati bone. Prodal jih je nekemu trgovcu 12 po 25 Din, torej za 300 Din. Ko njegova istovetnost. Star je približno 50 let, visok j ... . , približno 170 cm. podolgastega obraza osivelih ^ Je hotel dotlcni trSovec ^men-ati, pa je zve-las, spredaj plešast. Oblečen je bil v' sivka«te del' da 80 boni že izven Prometa- Na dotično pri-hlače in črn suknjič. Srajce in'spodnjih hlač ni jav0 ie n,estna policija kmalu izsledl'a Proda-iirel. Truolo so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča v L°?kem. * Tragična smrt vestnega hlapca. Na Loki pri Mengšu se je ponesretil 471etni hlapec France Jereb, rojen v Vodicah in uslužben pri županu na Loki. Jereb je iz gozda pelial poln voz težkih hlodov, na gladkih poledenelih tleh pa mu je i ,„,-.- . spodrsnilo in je padel pod voz, ki mu je šel čez' s!u/ka' 111 sicer zane.s,PV0 sredstvo brez vsakega • . nm l»n t* r\ -ii-v r\1 n^iln! dftffanlln n/llrn ta r\ UBOJ V DOB JEM. Kozje, februarja. V našem okraju se uboji in umori kar vrstijo, kar nas navdaja z največjo skrbjo. Te dni je bil priveden k tukajšnjemu sodišču spet mlad ubijalec. Je to mladoletni postopač in pretepač Filip Lokošek iz Dobja pri Planini, katerega varnostna oblastva že prav dobro poznajo, saj je bil šele pred dnevi pogojno izpuščen iz tukajšnj h sodnih zaporov, drkter ne bo zaključena preiskava zaradi grožnje požiga. Lokošek je povedal, kako je postal ubijalec. Bil je na pustni torek v družbi dveh bratov Antona in Martina Planka. Med prepirom je eden Plankov udaril Lokoška po hrbtu z neko leseno puško, katero si je napravil nalašč za maškare. Udarjenec je zbežal v neki hlev in se tam skril, a brata Planka sta prišla za njim. Ker se ju baje ni mogel rešiti, je pograbil v bližini stoječi kre-velj in udaril Antona Planka po rami s tako silo, da mu je zadri konico v pljučni koš. Ranjenec je še zakričal: . Nikolaj Šteblaj. Iz Selma-Beifanga (Wostfalsbo) nam pišejo: Iz Selma in Beifanga se še nismo oglasili v naši ljubi «Domovini>, čeprav obstoji naše društvo že čez deset let. Zato pa prosimo zdaj za malo prostora. Tu je bila poprej rudniška zadruga Herman, pri kateri je bilo 4000 delavcev zaposlenih.1 Leta 1929. so pa obrat ustavili in vse delavce od- j pustili. Kar je bilo starih, so jim dali prav male rente, a mladi delavci so morali poiskati delo i drugod. V Selmu-Beifangu nas je Jugoslovenov j okrog f0, ki smo vsi primorani iskati podpore' na Wohlfahrtsamtu, a kdor tja pride in prosi za' podporo, dobi odgovor; «Vi ste tujec in je že čas, da se vrnete v domovino!* Mi smo pa tukaj delali in tukaj plačevali davek, zato mora tukajš-: nja občina za nas skrbeti na stara leta. Prosimo naša oblastva za izboljšanje našega stanja v ' Nemčiji, kjer nam neprestano zmanšujejo rente in tudi podpore na \Vohifahrtsamtu tako, da ne j vemo, kaj bomo začeli, ker na boljše čase ni mi- j sliti. — Ob lOletnici, 15. januarja je imelo naše Jugoslovensko rudarsko podporno društvo shod in nas je prišel obiskat tudi predsednik Zveze jugoslovenskih podpornih društev g. Pavel Bolha iz Stoppenberga, ki nam je v lepem govoru pojasnil sedanje stanje. — Pozdravljamo vse prijatelje in znance*v naši ljubi domovini. Novice iz Amerike. V Denverju je podlegel 31. januarja poškodbam, dobljenim pri nesreči, Anton Bezjak, ki se je dva meseca poprej ponesrečil blizu Canon Cityja. Pri karambolu dveh av tomobilov je odletel z voza in si prebil lobanjo. V Canon Cityju so ga v bolnici operirali in se je čez tri tedne vrnil domov. Doma je bil pa samo teden dni. Tožil je o hudih bolečinah v glavi in naposled se je moral podvreči drugi operaciji, ki je pa ni prestal. Bezjak je bil rojen v Denverju in bil star 24 let. Za njim žalujejo starši, trije brati in dve sestre. — V Elyju je umrla Marija Pengova v starosti 23 let. Ža njo žalujejo roditelji, štiri sestre in dva-brata. — V Clevelandu so umrli rojaki Anton Skubic, lastnica čistilnice oblek Trebčeva, Marija Dobriničeva, rojena Za-bukovčeva (stara 51 let in doma iz Loža) in Frančiška Škuljeva, rojena Koroščeva (doma iz Kota). Kako peremo svilene obleke Ako peremo svileno obleko prvič, je potrebno, da poizkusimo, če ne gre blago ob barvo. To poizkusimo na nevidnem delu obleke ali pa če imamo kaj krpic tega blaga. Krpico denemo v snlačno' vodo in se tako prepričamo, ali izgubi barvo. Sicer moramo to obleko dati kemično sna-žiti. Ko smo se tako prepričali, da je barva stanovitna, jo lahko brez skrbi operemo v mlačni vodi in z milo milnico, ki ne razje barve. Ena naj-! večjih napak pri pranju svilenih predmetov je,; če vzamemo premalo vode in premajhno posodo, j Posoda mora biti velika in vzeti moramo veliko ( i vode. Ako peremo umetno svilo, moramo še posebno gledati, da uporabljamo mlačno vodo. In ko izpiramo umetno svilo, jo moramo v enako i mlačni vodi izpirati. Izpiramo toliko časa, da , ■ ostane voda popolnoma čista. Svilo nat" nalahno j iztisnemo, nikakor je pa ne smemo ožeti; obleko i pa lepo poravnamo in položimo na čiste brisače ali rjuhe. Šele potem, ko vpijejo brisače še preostalo vodo, lahko obesimo za nekaj časa obleko k sušenju. i Tako oprano obleko moramo zlikati še prej, preden je svila popolnoma sun;>, in sicer narobe, bodisi da je prava ali umetna svila. Pred likanjem potegniino, oziroma uravnajmo obleko v ! pravo obliko; to nam olajša likanje. Umetne svile ne smemo nikoli sušiti na solncu ali blizu peči. V senci ali pa na prostem zraku je pravilno. Ako tako ravnamo, si ne bomo pokvarili pri pranju nobene svilene obleke. 12 dek zmletih orehov in sneg štirih beljakov. Model dobro namaži in deni testo noter ter speci. Pečeno in hladno razreži na kocke. Praktični nasveti Kako najbolje sušiš zavese. Oprano zaveso pripni z risalnimi žebljički, ki ne zarjavijo, med vrata. Obod vrat poprej zbriši z mokro in nato še s suho krpo. Zavesa naj visi na prepihu Tako bo hitro suha. Ako je pa prekratka, da je ne moreš nategniti, jo podaljšaj spodaj s trakovi ali s kosom blaga in tako pripni še na tla. Iz starih spranih nogavic si lahko narediš prav dobre krpe za pomivanje posode (pomi-valke). Nogavico odreži na peti, jo po šivu razparaj ali pa prerezi in po dva taka dela sešij. Prišij še trakec, da krpo lahko obesiš. Linolej, ki je postal trd in krhek, lahko spet popraviš, če ga umiješ s toplo milnico, ki pa ne sme biti nikdar vroča. Ko se je linolej posušil, ga dobro nadrgni s lanenim oljem, pu^ti nekaj dni, da se olje vleze, potem ga nadrgni z voskom ali pa s pasto za parkete. Tudi to pusti nekaj dni, da se vleze, potem šele linolej dobro zdrgni z volneno krpo. Za kuhinjo Čokoladni keksi. Umesi na deski v testo: 25 dek moke, 12 dek sladkorja, 25 dek masti, eno jajce, pol zavitka pecilnega praška, od pol limone sok in lupinico, rebro zmlete čokolade in 5 dek zmletih orehov. Ko si testo dobro umesila, ga tanko razvaljaj in z obodci razne oblike iz-reži, nato pa na pomazani pekači v ne prevroči pečici zlatorumeno speci. Kavni liker. V poldrugi liter veliko steklenico stresi 20 dek sladkorne sipe, en liter hruševega žganja (ali pa pol litra špirita in pol litra vode) in 10 dek zmlete kave. Steklenico dobro zamaši, jo dobro stresi, da se vse skupaj dobro zmeša in jo postavi za sedem dni na toplo peč. Čez teden dni precedi liker skozi čisto cunjo v drugo steklenico. Steklenico dobro zamaši in shrani. Lahko pa tudi liker takoj rabiš. Zabeljena polenovka. Dobro namočeno pole-novko skuhaj takole: Pristavi jo v mrzli vodi. Vodo dobro osoli, prideni eno narezano čebulo, malo peteršilja in korenčka. Pokrito naj vre deset minut, medtem poberi vse pene, nato pa porini lonec h kraju; tako na toplem naj stoji eno uro. Polenovko odcedi, odstrani vso kožo in kosti, razreži na primerno velik" kose in jih zloži na toplo skledo. Medtem pa razbeli sirovega masla, potresi po polenovki krušnih drobtiu in zabeli po vrhu z razbeljenim sirovim maslom nato daj hitro na mizo. Zraven lahko daš kislo zelje. Slanik v solati. Slanika dobro operi, ga obriši in očisti lusk in nato ga popari in odcedi, zreži na majhne kose, jih zloži v skledico, nareži malo čebule, oblij z oljem in kisom in daj s krompirjem na mizo. Orehove kocke. Mešaj v skledi 4 rumenjake in 12 dek sladkorja, potem primešaj še 3 deke drobtin, ki si jih z eno žlico ritma poškropila, X Grozen umor na Dunaju ali v okolici. Na Franc Jožefovem kolodvoru na Dunaju so našli v velikem zavitku odrezani ženski nogi. Vsaka nega je bila zavita posebej v papir in položena v škatlo. Na kolodvor je takoj prispela policijska komisija in uvedla strogo preiskavo. Odrezanih nog so se še držali koščki čipk. Policijski zdravnik je tudi ugotovil, da sta bili nogi otrpli in hladni samo v sklepih, kar je pričalo, da je žrtev živela še 36 ur pred najdbo. Preiskava je zelo otežkočena, ker policija niti ne ve, ali je bil umor izvršen na Dunaju ali pa kje na deželi. Detektivi si izkušajo pomagati z ostanki čipk in s fotografijami, kolikor jih imajo pri rokah, da ugotove, kdo je umorjenka. Takoj so bila obveščena varnostna oblastva ob Dunavu, ki naj bi preiskala bregove, če bi Dunav morda naplavil trup umorjene ženske. Policija je napela vse sile, da ugotovi, kdo je umorjenka. Nekaj dni nato je pa nastal v preiskavi preokret. V osebnem vlaku, ki odhaja zjutraj z Dunaja proti Amstettnu, je namreč opazil sprevodnik kovčeg, iz katerega je med vožnjo vedno bolj smrdelo. V Amstettnu so kovčeg vzeli iz prtljažnega vagona in ga vpričo postajnega načelnika in policijskih organov odprli. V njem so našli trup umorjene ženske brez glave. Oblastva so prepričana, da gre za trup umorjenke, ki so njeni nogi našli na Franc Jožefovem kolodvoru na Dunaju. Izvedenci menijo, da ne gre za roparski umor ali za uboj, temveS za umor iz naslade. Policija je spravila po tem odkritju ves svoj aparat na noge, da ugotovi vsaj umorjenkino istovetnost. Policijski komisarijat okraja Hernalsa je takoj sporočil, da je izginilo neko 181etno dekle. V decembru se je mudilo pri sorodnikih na deželi in prišlo za nekaj dni na Dunaj, a od takrat ni mladenke nihče v^č videl. Policija pa ne verjame, da bi bila ona postala žrtev zagonetnega umora, kajti policijski zdravnik pravi, da je bila umorjenka stara 30 do 35 let. To je zaenkrat vse, kar so dognala policijska oblastva o zagonetnem zločinu. X Človek z žabjim telesom. V neki slovaški vasi se je rodil zdravim staršem sinček, ki je po telesu in udih močno podoben žabi. Samo obraz ima človeški. Klicati so ga začeli splošno za žabjega človeka. Žabji človek je rasel, če sploh lahko tako rečemo, kajti zdaj, ko je star že 20 let, tehta komaj 20 kilogramov. V šolo ni mogel hoditi, ker lazi po štirih kakor žaba. Vzravnati se sploh ne more in kadar sedi, se opira na kratke, zverižene roke. Ker ni hodil v šolo, ne zna pisati, čitati zna pa le natisnjene črke. V njegov rojstni kraj je prišla pred letom dni skupina kitajskih čarodejev in z njo potuje zdaj žabji človek po »vetu. Nesrečnik lazi po odru, zapoje s svojim pojo seveda v prvi vrsti slavo samemu Weissen-Jibim, plahim glasom slovaško pesem Ur zanjo bergu, njegove nasprotnike pa pošiljajo v pekel več obžalovanja kakor odobravanja. Zanimivo je Mož izdaja tudi svoje glasilo, pri katerem sopara se ne počuti nesrečnega. Njegovi, starši so delujejo celo arhangel Gabrijel, dalje znameniti ielo pobožni in nesrečnega sina so vzgojili tako, slikar Rafael, knez Bismarck, pruski kralj Fri-da je zadovoljen tudi z bridko usodo. Pojč pri- deril; II. in nekateri drugi davno umrli junak' bližno toliko kakor petletno dete, kar si razlagajo iz nemške zgodovine. Tu pa tam se bere v listu *dravn>ki z nepravilno razvitim želodcem. Tudi tudi glas že davno umrlega papeža in apostola, srca nima na pravem mestu. ki sporoči zbranim vernikom, da se je na onem X Živali v sili. Pri neki poplavi v Nemčiji so svetu odrekel rimskim zablodam in da je Weis-ljudje opazili na vodi splav, na katerem so bili senberg edini pravi Kristus. Oblačila duhovni-pes, lisica, zajec, mačka s tremi mladixi in ko- kov te vere so v glavnem kakor ona luteranskih koš. Ko je splav slednjič obtičal med vrbovjem, pastorjev. Za oltarjem visi v VVeissenbergovih je lisica skoMla na kopno, ne da bi se zmenila cerkvah velik križ, pod njim pa velika Weissen-za zajca, mačko in kokoš. Zajec je tudi odšepal, bergova slika. Weissenberg sam govori pri obre-ire da bi ga preganjal pes. Kokoš in mačke pa so dih le malo, izreče nekaj skromnih besed, ker ni ostale skupaj s psom na splavu, kjer se jim je posebno hrihten, potem pa poklekne in za njim irajbrže videlo bolj varno kakor na moktem blat- vsi verniki, da skupno odmolijo očenaš. S tem je nem polju. Ta dogodek pokazuje, da je skupna služba božja končana in prične se ples duhov, nevarnost ukrotila roparski nagon in da so se Duhovnik prečita nekaj odstavkov iz Waissen-te živali našle skupaj v sili kot dobri tovariši, bergovega evangelija, obstoječega iz svetopisem-X Dva in pol metra dolga cigara. 'Cigaro, ki skih izrekov, raznih zaklinjanj, slavospev na bi jo moral kaditi človek dobri dve leti, j« izdelal Weissenberga in prekletstvo na glavo vseh nele dni Španec Francesco Fon^eca. To je največja vernikov. Potem pokliče duhovnik iz občinstva cigara na svetu, kajti dolga je dva in pol metra, že Poprej naučenega mediia (posredovalca med tehta pa nad 60 kg. V obsegu meri 45 cm. Iz živimi in mrtvimi),,ki vstane in se predstavi v itohaka, ki ga je porabil Ponseca za to orjaško imenu tega ali onega slavnega pokojnika, češ, cigaro, bi bil lahko izdelal 120C0 navadnih cigar, da hote napovedati Weissenbergov prihod na Fonseca noče povedati, kako se mu je posrečilo zemljo. Ta govor, ki se,ga mora medij dobro na-izdelati tako veliko cigaro. Znano je sa^o, da jo ufil*> vpliva na vernike baje tako mogočno, da je delal štiri mesece. Za svoj trud je dobil veliko pridejo kma'u v silen zanos, pok'eknejo in začno nagrado sevillske razstave, ki mu je pa niso delati, pokoro. Potem se oglasi še več posredo-mogli izročiti, ker je že poprej omrl. valcev med živimi in mrtvimi, ki dobivajo za X Strahote ann»riš"nh jrč. O strahotah ječe svoie del° do 2^0 mark tedenske plače. S tem SingSin^a v New Torku sc je že mnogo pisalo, dosežeta pobožuost in zanos višek. Z»klju-ek te Poleg SimjSimra pa imajo v Ameriki še n->d 250 t"udne službe božje je ve';ko pijančevanje. V mo-ječ, v katerih je približno pol milijona jetnikov. privple sndfke piva in brž pos+avijo po To veliko število jetnikov je posledica naravnost cerkvenih klopeh celo množino vrčkov, ki jih nepojmljivih postav, ki jih mi ne poznamo. Javno polnijo, vmes si pa pripovedujejo vern ki varnost v Ameriki ograža, recimo, siromak, če dovtine, da jim pivo bolje diši. Tu se pozna, da prenoči pod milim nebom. S paragrafom rride v 3e •>•' Weissenberg prvotno krčmrr. Poleg tarra spor mladenič, ki nagovori neznano dekle na ima Pa Weissenhert še postranski poklic, ki je ulici. "Vse te malenkostne pregreške smatrajo označen,na .vratih njegovega stanovnna, kjer je ameriški sodtiiki za javno pohui anje in so kazni napisano, da leči bolnike z magnetizmom. Mož za toke pregrehe neverjetno stroge. Od 5 do 10 sprejme vsakogar, ki se priglasi, in kar so ljudje let. ječe kaj lahko skupi k°k rogivile*, ki bi ga ®e vedno lahkoverni, ima seveda vsak dan več naši sodniki zašili kvečjemu za mes^c dni Največ Bolnike leči navadno z raztičnimi kan-kaznencev je iz vrst evrop-kih iz-elienrev. po- Ijicami ali kar s čajem. Včasih si pomaga tudi s ■sebno m'adine, ki ne kaže mnocro pp-stovanj^ do tem- da nalpaže bolnikovo telo z n°ko posebno fmeriških postav. V poboljševalnirah za mV^do- mažo, ki vpliva blagodejno na človeka, zlasti ra letne zVince živi nad 3C0 devkov in deklic Pred živabne ženske. Za tako zdravljenje p^a bolr k grozovitostjo v teh zavodih prav gotovo oMedra "Bn<) n'prl«>- Weissenherg je že večkraten mPijo-srednjeveške strahote. Trplimje teh mladih zlo- nar- 9udno ie le' da oblastva to varanje mirno čincev je grobno. Za vsr-k najmanjši prestopek so R'edaJ0-neusmiljeno tepeni. Pazniki jih pretenajo s pest- ^Jn Vaša korist je, ako kupite obleko direktno v tovarni I Pišite po nov?, ve ik, iktstti.au> ct. . i Trgovski dom Stermecki | j CEt-JE St. 97 Ure, zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro tvrdka H.Siittner Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4. ZA SMEH IN KRATEK ČAS mi, z gumijevkami in z usnjenimi Jiiči s svin^en-ka mi. Sede-i morajo ti mladiči za kazen dolere uie v ledeni vodi ali temnici in dobivajo le pičlo Irano. Poleg "telesnih muk v rabi tudi z-s "e- Glavna reč hovanje, ki čestokrat povzroča samomore. Na- Zdravnik: «Prijatelj, da ste bolezen srečno vadno pridejo teko mladi sookorniki iz noNdjJe- prestdli, se imate največ zahvaliti svoji krepki valnice kot pravi zločinci, ker jih je.življenje tam naravi * napravilo za take. Bolnik-; cAJi boste lo tudi primerno vpoštevali H X Za Kristusa se i«daja. V Berlinu živi neki pri svojem računu, gospod »d.mnik?* " Josef Weissenberg, ki pravi, da je Kristus. Njegova vera šteje že nad 1CO.OOO članov, med niimi Ce se žena nepričakovano vrne. največ žensk. Weissenberg je po poklicu zidar Žena se je nepričakovano vrnila s počitnic in in ker mu ta obrt ni nesla, je postal krčmar. Pa našla stanovanje v strašnem neredu, tudi v novem poklicu ni bil zadovoljen in sklenil «Kaj se je pa tu zgodilo?* je vprašala služ-je organizirati siromašne in obupane ljudi ter kinjo. jim oznanjati novo vero. Prvič je nastopil tik «Nič posebnega, milostiva. Čim je prišla viša pred svetovno vojno in ustanovil krščansk ;-ev.an- brzojavka, je začel gospod i«kati svoj poročni geličansko cerkev, ki se je pa razvila šele po prstan.. vojni. Mož je star že nad 70 let, pa je še vendar Bojazen. zelo podjeten in iznajdljiv. Weissenberg ima Sodnik: «Vi ste še mladi in gotovo še nimate eamov enem berlinskem predme«tju nad 10 000 .kosmate vesti. Ko ste potegnili tožitelju denar- pristašev, a v vsem Berlinu je že 12 njegovih nico iz žepa, ste gotovo čutili notranjo bojazen.* cerkva, ki so vedno polne pobožnih \ernikov. | lat: «Da, gospod sodnik, bal sem se. da je TVeissenberg oznanja, da se je Krishis vrnil med denarnica prazna...* ljudi v njegovi osebi. V bistvu je pre\zel Weis- eenberg evangeličanske nauke. Seveda zna mož Kar danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri, delati tudi čudeže : zdravi duševno in telesno Mati: ^Janezek, zakaj si pa že danes pojedel bolne, glada v bodočnost in na njegov ukaz. se potico, ki sem ti jo spek'a za jutrišnji god?* prikazujejo umrli z onesra sveta in celo angeli, j Janezek: cVedno si mi rekla, da moram ubo- Višfk njegovega varanja ljudi je, da govore med _gati tvoje nauke, zato sem si mislil: kar danes verskimi obredi priklicani duhovi z verniki in j lahko storiš, ne odlagaj na jutri!* Tvrdka; raznnš t"a blago na vse kraj« Evrope, Amerike Afrike, Azije in A strni i je Lasma.nrotoko irana tnv;vna ur v >vici. (Jre v rseh cenah od 44 Din navzgor. Št 120. Kovinasta ura tanker 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 D n. Št. 121. Ista z Radmm >m 58 Din, s sekundnim kazalce,m 94 Din. Št. 125. PiHilna ura, l'i cm visoka 49 Din z Raditimom 76 Din. Zahtevajte vel ki ilustrovani cenik, ki ga Vam poilje za-txmi in poštnine itrosto H. SUTfNER v LTU3LJA JI 5" Ciganska. Cigani so prihrumeli pozimi v neko vas in iskali prenočišča. Nadlegovali so ljudi za tople sobe, a jih niso dobili. Neki posestnik pm je naposled dovolil, da so se nastati.li pod kozolcem. «Dče, ali je toplo pod vašim kozolcem?* so ga vpraševali. «Seveda je toplot, jim je odgovoril. Ponoči je pihala ostra burja Cigani so se zavijali v svoje cape, pa se niso mogli ogreti. Vsi premraženi so vstali in pridrli pred hi^o. Nova kuharica: «Seveda, milostiva gospa, na oba načina.> Gospodinja: «Kaj to pomeni?> Nova kuharica: «No, za primer, če želite, da gosti še kaj pridejo, ali če želite, da ue bi nikdar več prišli.) Znanca. A: «Tebe pa že celo večnost nisem videl.* B: «Da, leto dni me ni bilo na izpregled.* A: «Kaj pa ti je manjkalo?» B: «:Meni nič, samo v blagajni je zmanjkalo nekaj tisdčakov.» Dober svet. A: «Kakor kaže, mi spomin vedno bolj peša. Kaj naj storim?> B: cDolgove delaj, prijatelj?* Prava služkinja. Gospodinja: « Zakaj pa ste morali pustiti svojo sedanjo službo?* Nova služkinja: cKer sem pozabila otroke umiti.* Otroci (za materjo soglasno): cMama, mama, vzemi to služkinjo?* Pri zdravniku. Zdravnik: «Vaša jetra so sicer otekla, kar me pa nič ne skrbi.* Bolnik: «Da, gospod zdravnik, če bi bila vaša jetra otekla, bi mene tudi nič ne skrbelo .. .* MALI OGLASI Llstn'ca uredništva Eysden-Ste. Barbe. Pišite jasneje, kateri na sliki je pokojnik. Iz pisma ne moremo dognati tega. Mekinje. Slike ni mogoče priobčiti, ker je preslaba. Predgrad. Če bi hoteli vsakega klevetnika tožiti, bi nas privedlo predaleč. Najbolj ovrže vse take klevete dejstvo, da se naš list čita v najboljših krščanskih hišah. Stara Gora. Vse tri vesti niso za tisk. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Slik imamo zaenkrat v veliki preobilici. Sv. Duh nad Dravogradom. Nemogoče! Tre-veg žaljivo! Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Slika je žal preveč motna in se ne da uporabiti. Sv. Vid pri Pristavi. Take zasebne zadeve niso za javnost. Žaljivo! \ Sv. Vid pri Ptuju. Ako bo ugodno za tisk, pride ob priliki vse na vrsto. Šibenik. Obrnite se z angleškim pismom na Hospital v Canon City in prosite upravo bolnice, naj vam pošlje naslov. Vest smo povzeli iz ameriških listov. Sikole. Vaša slika pač predstavlja rekrute pred vojno. Hudo pozno ste se spomnili. Če bi bila slika tudi od lani, je prepozno. Fotografijo vrnemo. Trbovlje. Zal, je nemogoče objaviti tako razpravo. za dame in gospode z opremo pletilstva v hiši. Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovljeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo za podelavo. Pišite še danes po gratis prospekte pod naslovom: Domača pletarska industrijo št 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjevi ulica št. 2. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. ČEBELARJI! Vse čebelarske potrebščine kupite v trgovini FR. STUPICA, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta ši. 1. Sadno drevje ve5 tisoč prvovrstnih jablan in hrušk najboljših sort in večje število sadnih divjakov, ima za pomlad na prodaj po primerni ceni drevesnica Ivana Štuheea v Murščaku, pošta Slatina Radenci. 57 Prodajalce v vseh krajih dravske banovine iščemo za naš tednik »Zabavni 1 i s b Lahka prodaja, ker poceni. Lep stranski zaslužek! Ponudbe sprejema uprava «Zabavnega lista« v Stražišču pri Kranju. Poštenega in pridnega viničarja s 3 do 4 delovnimi rtibčmi sprejme Vladimir Voš-njak, Mestni vrli pri Ptuju. 65 Kmetija z inventarjem, eventualno tudi živino se odda takoj v najem do leta 1935. Na jemnina sc plača po dogovoru vnaprej. Oddaja L. Rus v Gorenjem Logu pri Litiji. 66 Trgovinski vajenec, močan in zdrav, se sprejme takoj v večji trgovini na deželi. Pogoj: meščanskošolska izobrazba. Po-nuiibe sprejema uprava «Domoviue» pod značko: tVajeneo. 67 Posestvo, oddaljeno čeirt ure od železniške postaje in od banovinske ceste, sc po ugodni ceni proda. Več pove Franc Jug, Klad je št. 32, pošta Blanca. 70 Pozor, rekruti! Predpisani vojaški kovčegi in vse druge potrebščine za vojaško službo se dobivajo najceneje v trgovini Metoda Setičarja v Ljutomeru. 71 14. dražba kože" se bo vršila dne 21. marca na velese*mu. Ivože pošljite na naslov: „I)ivja koža", Ljub!ja> a, velesejem. Prijavljenih je mnogo inozemskih kupcev. Natncveiia tivokola x motorčkom V/, K. S., dvokolesa, Šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. »TRIBUNA- F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Liubljana, Karlovška cesta St. 4. Gramofone, plošče, radio« pacate, šivalne stroje in kolesa Vam dobavi najceneje tvrdka „A W> O JL< O" LJUBLJANA, Miklošičeva cesta palača »GRAFIKA« Zahtevajte cenik! Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila. >b* kiaciki, masiranje, drgnjen e o načinui kake se živai prisilil da ie mirna, o dvH ganju padlih ali DoI*j nili živali, o ranah, ter kaj ie storiti vj raznih slučajih nagle oboiesti, kot pri poSkuLovanjuj rogov, poškodbi ko-j pita in zakovanju^ pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen u, izpadu porodnica in malem.ce, izpadu danke, vnetju; vimena, iriski, za-prt; i!, koliki, nape« nanju goveu m ovac, pri tu ih predmetih v požiralniku, pretresu možg&n, soln. arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljen,u, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd* Vsak lastnik živali, ki se hoče oovarovati Škode pri ponesrečenih živalih, bi mora! imeti 10 knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Liubliani Selenburjjova ulica št. 3 ^i^^12^^ Glasbila za vse! re.'.!' Od Din 169--IjS^jSk fp a »\1 Trompete ... od Din 4S0-— jjl^F 9J* B"-"B I Harmonike ... od Din M* |ll| SI Kromatlčne in klavirske h rtno-^ s jk nlke, vsi jazz-instrumenti. Zahteva veliki brezplačni m^r^^mm c E N i K „d na večje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št 104. Brez ■ -i Ogleite si naše RADIO aparate z udelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 voltov in enakosmerni Jok 150 voitov. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in prvovrstne kakovosti. 2cevni aparat kompletno 1380 Bin 3cevni aparat kompletno 1980 Din 4cevni aparat kompletno S400 Din -Igodnl plačilni pogoji. — Pri nakupu 20 ®/0 predplačila, ostanek v 6 enakih mesečnih obrokih. II. SUTTNER — LJUBLJANA 5 Dunajska cesta lb II. gLMaBgagfflgE Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d i 6. Za Narodno tiskarno Fran J e z e r ž e k. *