Svobodno miilienie Sokola. (Dopis od Sv. Marjete na Dravskem polju). Na tiho nedeljo je bil pri nas sokolski dirindaj. Pri- jezdili so namreč Sokoli iz Maribora ter so svoj tabor po- stavili na vrtu »hauptsamostojneža« krčmarja Finžgar- ja. Nastopil je tudi en govornik, ki je pravil, da oni delajo na to, da bodo svobodno raislili in da se ne dajo konuin« dirati od Rima. Sokolsko korajžo je tudii pokazal, ker U rekel, da črnih cot ne marajo. Ker še takui prerokov nj» sem dostikrat slišal, sem si komaj raztolmačil te skrivnost. ne besede. Torej svobodno misliti se bomo od teh Ijuctj naučili^ Kaj to pomeni? Nam nihče ne brani svobodnq misliti, ali pri vas to ni dovoljeno? Seveda pameten in pošten človek bi misiil samo to, kar je resnično, pošte. no in pravično! Tako misliti ne prepoveduje ne Bog n» Rim. Sokoli so se gotovo skregali s pametjo, poštenostjo in pravičnostjo, z Bogom in s svojo vestjo, zato hočejo imeti to čudno posebnost, da bi smeli misliti, (in gotovo tudi delati) neumne, nepoštene, krivične, brezbožne stva. ri. Lepi junaki to, ki oznanjajo svobodno misel! Dolgo let poslušam že pridige, poznam katekizem, pg ne v pridigah ne v katekizmu ni prepovedano misliti in delati, kar je res in prav. Kaj bi torej ti ljudje radi, ko pravijo, da hočejo ljudi svobodno misliti učiti, je pametnemu človeku nerazumljivo. Če so hoteli s tem vojsko napovedati pametnim, poštenim in pravičnim mislim, pm pustimo radi to svobodo, saj bolj ubogega spričevala ^ niso mogli dati ko s tem. To bodo res zlati časi, ko bodo Sokoli naučili vse ljudi svobodno to je tudi umno, kri. vično, nepošteno misliti in delati. Le pomislite ljudja božji in sokolski, kako »fajn« bo to, ko bote vsi: mali in veliki, bogati in revni, gorenjci in dolenci smeli svoboA no misliti, ko bote smeli, ali prav za prav morali misiiti in delati tudi neumno, nepošteno itd. Ko se bodo tako »svobodno« misliti naučili mnogi ljudje, potem bodo So« koli imeli dosti članov, ker se nahaja mnogo ljudi, ki se jim bolj dopadejo neumne in nepoštene misli in dela ko pa resnica in pravica. V tem se kaže tudi razlika med nami in Sokoli: mi smo za to irv smo prepričani, da so dovoljene samo resnične, poštene in pravične misli in dejanja, Sokoli pa so za to, da naj bodo dovoljene tudi neumne, nepoštene, krivične misli in dejanja. Za Sokole bodo torej takrat dobri časi, ko bodo dosegli to, da bo smel vsak tudi neumno, nepošteno misliti in delatL Pametno in pošteno misiiti in delati je bilo dovoljeno že dosedaj, a Sokolom to ni prav, oni hočejo tudi*za neumnost in nepoštenost svobodo, menda za to, ker se dobro poznajo in vedo, da je pri njih več neumnosti in nepoštenosti. Tako vsaj si je razlagala moja kmetska pa< met besede sokolskega govornika, da nas bodo svobodno misliti naučili. Se lepo zahvalimo za vaše »svobodno« mišljenje, to svobodo — neumno in nepošteno misliti — radi prepustimo vam in tistim, ki jim kaj takega diši, Dober tek! Kako fletno bo na primer v šoli, ko bodo smeli šch larji svobodno, to je tudi neumno in napačno misliti, (— prav in pametno misliti smejo že zdaj tudi —); če bo učenec mislil in rekel: 10 in 10 je 909, mu učitelj ne )bo smel nič reči, ne bo ga smel poučiti, da 10 in 10 ni 999^ ampak 20, ker bi učenec, ki ga bodo Sokoli in sokolsld učitelji naučili svobodno misliti, lahko rekel učitelju nazaj: »jaz imam pravico svobodno misliti, kaj se vi, gospod učitelj vtikate v moje misli, jaz lahko mislim, kakor hočerav saj ste me vi, gospod učitelj in vaši Sokoli naučili svo* bodno, to je tudi neumno misliti. Vi si lahko svobodno mislite, da je 10 in 10 — 20, jaz pa si lahko svobodno mislim, in rečem, da je 10 in 10 — 999. Cim bolj svobodno, to je čim bolj neumno si jaz šo» lar mislim, tem lepši red mi morate v spričevalo datL Ako bi vam kak moj svobodni odgovor ne bil prav, bi bilo to znamenje, da ne spoštujete svobode, to je tudi n©» umne misli in nespametnih odgovorov, potem niste v«8 svobodomiselni učitelj in ne Sokol, ampak čm klerikalecv ker klerikalci pravijo, da je dovoljeno samo pametno in pošteno misliti, pravi Sokol pa mora biti za to, da sim vsak tudi neumno in nepošteno misliti in delati«. Če bo prišlo do tega, da bo lahko vsak človek in tudi šolar svo» bodno, t. j. tudi nespametno mislil in govoril, ne bo tre« ba več nadzornikov in višjih oblasti, kar bo nekateriia sokolskim učiteljem, ki jim šola ne diši posebno, čisto prav. Svobodno, to je tudi neumno misliti bodo znali šo< larji in svobodomiselni učitelji tudi brez nadzornikov. AB ne bode potem dobro za učitelje in šolarje? In kako »fajn« bo, ko bodo po sokolskem receptu svobodno mislili in delali kmetje in davkoplačevalcil Kaj bo rekla davkarija, če bo kmet rekel: Jaz smem svobodno misliti, da mi ni treba plačati davka, le pojte vi proč • svojimi davki in eksekutorji, ne pokvarite mi moje svo bodne misli. Vi si svobodno mislite, da jaz plačam dav« ke, jaz pa si svobodno mislim, da mi jih ni treba plačati, tako uči in zahteva sokolska svobodna misell Zato se bo* mo vsi davkoplačevalci šli učit svobodno misliti. Z velikiui veseljem se bodo svobodno misliti učiB gotovo razni hudodelniki, zločinci. Če bo kakega tata, roparja ali zločinca zgrabil žandar ali ga klicala sodnija, bo tat ali ropar v imenu svobodne misli žandarju ali sodiuku lahko zabrusil v obraz: jaz sem se od Sokolov naučil svobodno misliti, in če smem svobodno mlsliti, kar hočem, smem tudi svobodno delati, kar hočem. Kaj stegate vi, gospod žandar svoje roke po meni, kaj rožljate z verigami, nli ne veste, da so nas Sokoli naučili svobodno misliti in delati. Ali ste vi klerikalec, da ne spoštujete svobodne misli, da me ne pustite svobodno misliti, da je tvoje mo- J'e; zakaj mi branite delati, kar mi moja, od Sokolov in sotolskih učiteljev naučena svobodna misel pravi? In vi, gospod sodnik, kaj mi govorite o nekih kazenskih paragrafih, pa o kazni, ječi, postu, trdem ležiščuf Ali ne veste, all se še gospod sodnik niste naučili svobodno misliti? Ali ste tak nazadnjak in klerikalec, gosopd sodnik?! Saj še so potem glavni klerikalci: papež, škcfje in duhovniki (po sokolskem »farji« ali »ti črni«) bolj svobodomiselni Ali ste tak nazadnjak in klerikalec, gospod sodnik?! Saj gospod sodnik me s silo vlečete pred sodbo in me s silo ,vržete v ječo, duhovniki pa me ne vlečejo pred spovednico, če hočem, lahko grem, če pa nočem, pa ne pride žandar po mene, kakor je to pri vas navada. Poboljšate se torej gospod sodnik, povejte tudi žandarjem, naj se pojboljšajo, naj se z vami vred od Sokolov naučijo svobodno misliti in tudi nam tatom, in roparjem, goljufom in veriSnikom, pustijo, da svobodno mislimo in delamo. Ako se ne bote hitro poboljšali, se bote zamerili Sokolom in yas bodo proglasili za klerikalce, to so ti$ti ljudje, ki jih imajo Sokoli najmanj radi, ker so klerikalci tako čudne stvari, da niso za to, da bi smeli ljudje svobodno, to je tudi neumno in nepojteno misliti in delati. Ko je torej sokolski govomik pravil, da bodo učili ljudi svobodno misliti, se pač menda ni zavedal, kako neumno je govoril, gotovo je mislil, da je bogve kako pametno zinil. Po mojem mnenju je mož hotel reči: mi vas bomo učili, da se vam ni treba brigati za Boga, njegove zapovedi, za nauke sv. vere in cerkve, za vest, mislite, delajte živite, kakor hočete, kakor se vam »lušta«, svobodno, kakor zajci v gozdu, kaj bote poslušali besedo božjo itd. To bi radi tisti, ki učijo »svobodno« misliti. Tako svobodo ima~ |o zverine, ne pa ljudje. Pameten in pošlen človek misli, in dela samo to, kar je pametno, resnično in pošteno, tega pa uči človeka Bog po sv. veri, cerkvi in njenih naukih. Tako smo se učili že v šoli pri veronauku. Čudno, da študirani učitelji in Sokcli tega ne vejo večl Pripomnimo še, da je s Sokoli prijezdilonekaj oficirJev, da so jezdili Sokoli vojaške konje in da so telovadno •orodje pripeljali vojaki z vojaškim vozom. Mi davkoplačevalci protestiramo, da bi se vojaštvo, ki ga plačujemo vsi, zlorabljalo za strankarsko agitacijo, za razširjenje svobodne misli in za hujskarijo zoper vero in cerkev. Žalostno pa je za Sokole, če sami brez vojaštva ne morejo ali ne upajo nič prirediti. Vi, gospodje učitelji, ki zdaj hočete ijudi učiti svobodno misliti, to je tudi neumno in nepošteoo misliti in delati, ne pozabite, da bodo enkrat prišli do besede in na odgovor poklicali tiste zapeljivce ljudstva, id našo mladino mobilizirajo proti Rimu in »črnim cotam« to ie proti veri in cerkvi, in ki hočejo s Sokolom naše tjudstvo pokvariti, posrbiti; za to širite Sokola, da od vas zaslepljeni ljudje ne bi branili svojih pravic in svoje prostosti; sedanja nesrečna vlada, ki žen-j ljudstvo v obup, državo pa v pogubo, vas podpira z denarjem in vojaštvom, da bi lahko beograjski »obersoS^oli« nas Slovence še naprej tlačili, kakor to delajo z nasimi vojaki, in nas S hudimi davki oskubili in slekli, sebe pa obogatili. Če ste vi in vaši nafarbani pristaši tako slepi, da tega ne spoznate, je vaša stvar, a mi resnico tega čutimo na lastni koži, a vi pa še bote, ko bo vaša doba minila in bo tudi vas morala pamet srečati. Toliko za enkrat, da bote videli, vi razni Jarci in Mohorji, da imamo še svoje misli o vaših »svobodnih« mislih.