Dopisi. lz Maribora. (1 z A in e r i k e.) [Konec.] Plačila na obroke tu ne poznajo, človek mora vse naprej plačati, stanovanje in vse drugo. Ko bi si jaz bil šivalni stroj s seboj peljal ter še imel kacih 50 gold. s seboj, tedaj bi si mogel toliko spraviti v kupe, da bi lahko še enkrat videl Štajarsko deželo ali ko bi ne imel malih otrok, tedaj bi šla jaz in žena v službo, bi še menda tudi šlo. Kateri imajo male otroke, tisti so siromaki, Laki bolje, da ostanejo doma. Koliko 1000 otrok tu pomrje, zakaj v Braziliji ni tako zdravo, kakor pri Vas. Naznanim Vam tudi, da nama je Tonika umrla, ravno na veliko soboto ob poldvanajstih po noči. Začelo jo je v trebuhu viti na ladiji in mučilo jo je do zadnje ure in je bila že tako »siiha«, da . . . Na ladiji še je hodila, potem pa je obležala. Iz službe pa še jaz ne bi morebiti šel za-se, ali zavoljo dekline sem moral, ker je nisem imel kam dati v bolnišnico. Tam, kjer je F ... ostal, imajo dve uri daleč v cerkev. Tistim pismoni (ki pridejo iz Amerike) nič ne verujte, kajti pišejo le tako, da je dobro, ker jih je sram, da je njim bilo v Mariboru dobro. Tu jih dosti golči, da bodo dobro pisali domov. Kdor pa noče meni verjeti, tisti pa naj le pride »skiišavat« . . . Zdrav še zdaj nisem prav, denarja nimam, Malika (hčerka) je še zdrava. Pomagati naina tako niste kos nazaj, kajti za to bi bilo treba kakih 250 gld. Pozdravljam Vas vse skupaj. Jakob Kmetič. Iz Kostrivnice. (Našebralnodruštvo) dobro napreduje. Sicer še ne šteje Bog ve kako veliko število udov — 30 jih je — pa ti so vara pravi korenjaki, kojih srce kar plamti za slovensko reč. Marljivo čitanje slovenskih časopisov in knjig jim je naenkrat odprlo oči, in s ponosom se zavedajo, da so slovenskega rodii. Nemškutarski vihar, ki je še pred nekaj leti kaj močno pihal po Kostrivnici, spreiuenil se je že v lahno sapico: sanio par Kostrivničanov je še vedno precej zaljubljenih v edino potrebno nemSčino; pa .saj verao. da je »stara navada želežna srajca« in taka se neki ne raztrga prehitro. Prihodnjo nedeljo dne 14. maja ob % 4. uri popoldne priredi naSe društvo svojo prvo besedo v gostilni g. Štefana Lindiča z naslednjim vsporedom: 1. »Avstrija, moje domovje« — pesen. 2. Pozdrav. 3. Kako je treba s koristjo čitati dobre knjige? — Govor. 4. »Po jezeru« — pesen. 5. Peklenšček potepenšček — deklamacija. 6. Kako postane Miha ud bralnega društva — šaljiv pogovor. 7. »Slovenec sem« — pesen; potem sledi prosta zabava. — To besedo priredi bralno društvo s tem namenom, da bi odrastlo mladino vspodbujalo k marJjivemu čitanju dobrih slovenskih knjig in časopisov: zakaj le na taki naein si bodemo pridobili Slovenci zavedne, za narod in jezik slovenski vnete može, ki bodo srčno odbijali vsak napad na naše pravice. Iz Vitanja. (Podružnica Sv. Marjete — Posojilnica.) Podružnica Sv. Marjete v Doliču stoji sicer v iari Sv. Florijana, spada pa vendar še v Vitanjsko župnijo. Jako sumljive, vedno veče razpokljino na stenah in na stropu so bile vzrok, da se je morala cerkva za tako dolgo časa zapreti, dokler se je potrebno ukrenilo, da se bo mogla zopet obbajati tamkaj božja služba. Pri tem popravilu se je našlo zunaj cerkve v kotu med žagradom in velikim oltarjem človeško okostje. Trnplo je ležalo le pol metra globoko pod zemeljskira površjem. Kosti so bile že prhljive tako, da so kar razpadale, če si se jih dotaknil. Pokopališča najbrž ni bilo nikdar pri tej cerkvi. — Še na drugo zanimivo prikazen so naleteli pri teh popravilih. Okrog cerkve je vse polno starega zidovja, katerega nad zemljo sicer videti n: pa takoj zadeneš na-nj, če nekoliko kopaš. Nek zidar je predrl strop tega podzemeljskega zidovja ter porinil dva sežnja dolgi železni drog v globino, toda tal ni dosegel. Mnogo se je že govorilo o tem, da je na višini, kjer je podružnica Sv. Marjete, stalo staro rimsko nesto Upellae. — Vitanjska posojilnica je kupila iz •stega dobička za leto 1892 »trijer«, t. j. žitočistilnico, i stane z vožnjo vred 145 gld., za porabo svojim za.ružnikom. Za prijazno posredovanje se izreka slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski, oziroma njenemu gospodu tajniku Gustavu Pirc, najiskrenejša zahvala. Iz Cvena pri Ljutomeru. (Gasilnodruštvo) si je kupilo lepo zastavo s podobo sv. Florijana, in na god tega varuha zoper nesrečo ognja je nameravalo to zastavo blagosloviti dati. Čeravno se je o pravem času vložila prošnja za dovoljenje, da bi društvo imelo z. zastavo priti v Ljutomer, se je dovoljenje vedno odlagalo in še le zadnji dan pred blagoslovljenjem je prišla prepoved, da ni dovoljeno priti v Ljutomer z zastavo. V prvem trenotku se nam je zdelo, da bode to naredilo veliko zmešnjavo, ker je bilo že vse pripravljeno in določeno, a naposled se je vse v najlepšem redu izvršilo, izvzemSi blagoslovljenja zastave, ki se je odložilo. God sv. Florijana, društvenega patrona pa se je še sijajniše obhajal, kakor bi se bil brez te prepovedi. Cvensko gasilno društvo je v polni paradni uniformi pri kolodvoru pričakovalo povabljene goste, ki so se v obilnem števila želeli naše slovesnosti vdeležiti. Gasilna društva od Sv. Križa, iz Lokavec in Ključarovec so prišla skoro polnoštevilna tako, da je do 130 gasilcev za godbo marširalo k sv maši. Pri sv. maši so lepo peli čitalniški pevci in po sv. opravilu so vsi gasilci marširali čez trg k parnemu mlinu, kjer je naprošena kumiea gostoljubno pogostila gasilce. Po odhodu tujih gasilcev podali so se Cvenski gasilci na dom svojega stotnika g. Josipa Rajha, kjer je bila pripravljena prijetna večerja, pri kateri so nas počastili tudi nekateri Ljutomerski narodnjaki. Pri celi slavnosti so se vsi gasilci dostojno in moško obnašali, in upamo, da bode to vselej tako; zlasti pa da bodo ob uri ognjene nevarnosti hrabro in moško branili nesrečo ter vedno in povsod delovali Bogu na čast in bližnjim v pomoč in korist. Vkljub neljubi prepovedi se tedaj Cvensko gasilno društvo lehko z veseljem spominja letošnjega goda svojega patrona, ker je videlo, da ima mnogo prijateljev ne samo v Ljutomerski okolici, ampak tudi v Ljutoraerskem trgu. Gasilno društvo na Cvenu izreka s tem vsem svojim dobrotnikom in prijateljem svojo zahvalo za prijaznost in tudi za obilne darove pri tej slovesnosti. »Pomoz' Bog in svet' Florijan!« Iz Celja. (I z k a z.) [Dalje.] Dr. Dečko, odvetnik v Cejji 5 gld., Lovro Baš. c. kr. notar v Celji 5 gld., exercitanje v Slatini 15 gld., Blaž Rotnik, župnik v pokoju v Vojniku 2 gld., Kasimir Bratkovič, c. kr. notar v Rogacu 10 gld., dar iz Rajhenburga 5 gld., M. Vošnjak, drž. in dež. poslanec v Celji 10 gld., Matija Potočin, posestnica v Zidanemmostu 5 gld., okrajni odbor v Šoštanji 10 gld., M. Ogorevc v Konjicah 5 gld., Ivan Govedič, župnik v Šoštanji 5 gkl, Matej Vrečko, župnik na Ponkvi 5 gld., Franc Smrečnik, župnik v Št. Ilju pri Velenji 3 gld., Ferdinand Jan, tžupnik pri Sv. Petru ob Savinji 5 gld., .ložef Gerlih pri St. Petru ob Savinji 1 gld., Anton Ribar, župnik pri Sv. Vidu na Planini 4 gld., slavna občina Vranska 5 gld., Mihael Korošec, župnik v Loki pri Zidanemmostu 3 gld., M. Vodušek, geometer v Ptuji 2 gld., Franc Majašič, com. v Ptuji 1 gld., Franc Veršec, c. kr. notar v Sevnici 3 gld., Fr. Gomsi, gostilniear v Ormoži 1 gld., Valentin Južna v Št. .luriju pri Tabru 1 gld., Drobnič, trgovec v Laškem 2 gld., .losip Fleck, duh. svetov. dekan v Jarenini 3 gld., Anton Thaller, posestnik v Egydi Tunnell 2 gld., Anton Oštrožnik, župnik v Pamečah 2 gld., .fožef Kočevar, župnik v Trbovnjah 2 gld., Miloš Solčavski 2 gld., Peter Erjavec, župnik v Trbovljah 5 'gld., Vilibald Venedig, župnik v Središču 2 gld., M Stoklas, duh. svetov. in dekan v Brasloveah 2 gld., dar od neimenovanega v .luršincah 1 gld. 70 kr., .lakob Košar, župnik v Gornji Polskavi 2 gld., okrajni odbor na Vranskem 10 gld. (Dalje prih.)