Za konec tedna pričakujemo toplejše in sončno vreme.
jmuL.
BUTIK ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE
Šlandrov trg 7. Žalec. te!.: (063; 7/2 515
?r«ee«cw4
63580 va»0( tel/ lai
063/8SS-3I7 j.
Mozirje
V zdravstvu je zavrelo
Med dclavci vseh treh zdravstvenih zavodov občine Mozirje je v torek zavrelo. V splošnem zdravstvu, zobozdravstvu in lekarništvu prejšnji teden niso dobili plač za junij. Razlog jc v tem, da firma Božič d.o.o.zaposlenim noče izplačati osebnih dohodkov, dokler svojih storitev nc bo dobila plačanih v prejšnjem, po strokovni oceni previsokem znesku, ki so ga sveti vseh treh zavodov ustrezno oceni znižali. Na torkovem sestanku sindikatov
107,8 MHz
ItAIIIO VELENJE
zavodov so sklenili, da direktorji zavodov včeraj (sreda) na firmi Božič d.o.o., kije odpoved za storitve od vseh že dobila, dvignejo vso dokumentacijo. Predsedstvu občinske skupščine so naslovili sklep in zahtevo, da skupščina kot ustanovitelj zavoda od firme Božič skladno z zakonom zahteva izplačilo plač in izročitev dokumentacije v 24 urah. Ker naj bi bilo to težko uresničljivo, so zaposleni zahtevali izplačilo plač v akontacijskem znesku do konca tega tedna.
■ jP
VELENJSKI GODBENIKI SPET ZLATI
»Jf»Sf»JJK»»JfSfSf 8 8 » » » «
Člani velenjske Rudarske godbe so se v torek ponoči vrnili z nastopa na 12. svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov, ki je vsaka štiri leta v Kerkradeju na Nizozemskem. To je bil četrti nastop velenjskih godbenikov na tem tekmovanju in tudi četrtič so bili zanj nagrajeni z zlato medaljo. V veliki mednarodni konkurenci in pod ostrejšimi kriteriji kot prejšnja leta so tako znova dokazali, da sodijo med vrhunske pihalne orkestre nasvetu.
■ Diana Janežič
Prihodnji teden gradbena jama
Stekla izgradnja odžvepljevalnih naprav
Slovenska energetika jc pustila v okolju globoke rane. V ozračje spustijo letno kar okoli 137 tisoč ton žveplovcga dioksida. Tričetrtine odpadejo na šoštanjske Termoelektrarne.
Kot kaže je Slovenija vendarle spoznala, daje treba nekaj narediti na tem področju. Ekološka sanacija četrtega bloka šoštanjskih termoelektrarn je že stekla. Na prostoru, kjer bo stala stavba glavnega pogonskega objekta so opravili vsa potrebna pripravljalna dela, prihodnji teden pa bodo izkopali gradbeno jamo. Stopnišče in stolp glavnega pogonskega dela izvaja velenjski Vegrad, gradbena dela pa morajo biti sklenjenado jeseni, ko bodo začeli montirati strojno opremo. Celotna naložba bo veljala več kot 130 milijonov mark.
CE NE GRE DRUGAČE...
...žetev, včasih največji kmečki praznik, je tudi v velenjski občini v polnem zamahu. Letošnja pšenična letina je pecej skromnejša od lanske, pa še mlinmsko - predelovalna industrija ne kaže prevelikega zanimanja za domači pridelek. Zrnca so tretje kakovosti, pa še dražja od boljših uvoženih.
Na žitnih poljih v Šaleški dolini spavljajo pridelek štirje kombajni. Tam, kjer to ni mogoče, pa na roke kot v Skalah ■ (fotoivos)
V Starem Velenju bo spet veselo. Jutri začenjajo letošnje poletne prireditve, ki bodo trajale vse do septembra. V središču kraja se bo dogajalo marsikaj, jutri bo tam ansambel Vinoteka, v soboto Šaleški fantje, v nedeljo skupina Fresh.


Brezskrbne počitniške dni naši otroci preživljajo na najrazličnejše načine. Nekateri skupaj s starši na morju, v planinah, v zdraviliščih. Kar nekaj paje takih, ki se bodo morali zadovoljiti z aktivnostmi v organizaciji klubov, društev in Zveze prijateljev mladine Velenje. Prijetnoje bilo na tabotjenjuna Slemenu (na sliki) in seveda v Ribnem (stran 16).
Republiški minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc je na nedavnem obisku kmetom Šaleške doline obljubil pomoč. stran 3
v soboto so se na Dobrni zbrali turistični delavci celjske regije in sosednjih turističnih društev. Bilo je veselo in prijetno. Na družabnem tekmovanju so se izkazali tudi Velenjčani. stran 8
BSh' >/ >7;f r
illt

Norice
"Pivo in cvetje" že 29.!
LAŠKO - Ta teden poteka že 29. tradicionalna turistična prireditev "Pivo in cvetje" v Laškem. V sami organizaciji sodeluje 1000 ljudi. Na tej največji turistični veselici v Sloveniji pričakujejo kar 120.000 obiskovalcev, ki jih bodo zabavala znana imena slovenske zabavne scene. Tudi krajani se aktivno vključujejo v ureditev okolja, tako da bo ta prireditev resnično opravičila svoj naziv. Letos si je šc posebej vredno ogledati čebelarsko in cvetlično razstavo ter naj-ognjemet. Organizatorji pa so se zaradi oteženega dostopa iz Celja (dela na cesti v bližini predora Tremarje) potrudili in organizirali brezplačne prevoze z vlaki. Tako svetujejo vsem, ki prihajajo s celjske smeri, da sc poslužijo te udobnejše in cenejše možnosti.
■	JB
Za obnovo prostorov
LOŽNICA - Vaščani Ložnice pri Velenju se že nekaj časa ubadajo s pomanjkanjem primernega prostora za dejavnost svoje krajevne skupnosti. Kakorkoli so načrtovali, denarja pač ni. Zalo so se domislili, da bodo potrebni denar najlaže zbrali z vaško veselico, ki bo to soboto, I7.julija, pričeli pa jo bodo ob 1 Buri. Da ne bi bila samo veselica, pripravljajo tudi bogat srečelov, za razvedrilo pa bodo poskrbeli fantje ansambla Planika iz Kranja.
■	bm
Na pivo z vlakom
LAŠKO - V Laškem so se že prejšnjo soboto pričele prireditve ob letošnji turistični prireditvi Pivo in cvctje.Tudi letos bo zelo pestro,najbolj v soboto. Organizatorji so se tokrat odločili za pomembno novost:med Celjem in Laškim so že prejšnjo soboto vozili vlaki vsako uro in to brez.plačno.naslednjo soboto.ko pričakujejo še več obiskovalcev,bodo od 17.urc dalje vozili vsake pol ure.S tem bi radi dosegli,da bi se čimveč udeležencev odločilo za tak prevoz.saj je mest za avtomobile vsako leto premalo.Razen tega bo to pripomoglo k večji prometni varnosti, 'svobodneje' sc bodo počutili tudi tisti,ki bi sicer vozili in bi morali bolj paziti na kozarce piva. V tako odločitev jih je gotovo pri morala tudi obnova ceste Celje -Laško,saj tu nastajajo veliki zamaški že ob običajnem prometu.
■ k
Vztrajati pri sanaciji
ŠTORE - Delavci štorske livarne so bili med tistimi, ki so splošno stavko sindikata kovinske in elektroindustrtije nadaljevali še prihodnje dni.To je bila sicer njihgova žc tretja stavka, cilj pa v osnovi enak : zagotoviti sanacijo in s tem bodočnost podjetja. Ob tem pa so seveda tudi terjali izplačilo še majskih osebnih dohodkov, pa seveda junijskih in regresa . Nekaj nad 300 livaijev se boji za svojo bodočnost, nc dobijo pa pravega odgovora o njihovi usodi. Zdaj jim jc zmanjkalo surovin, tako da tudi, če ne bi stavkali, ne bi mogli delati.Ob icm pa v vodstvu zagotavljajo, da imajo bodočnost, da le potrebujejo kapitalski zagon. Če bodo res dobili kapital, ki jim ga obljubljajo, bi lahko najkasneje sredi prihodnjega leta žc skoraj normalno poslovali. Tržišče namreč imajo, še novi posli se jim nakazujejo.
■ k
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani varčevalci!
Vabimo vas na otvoritev poslovnih prostorov ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d.,
EKSPOZITURE ŠOŠTANJ in otvoritev razstave umetniških del slikarja Jožeta Svetine, ki bo v petek, 16. julija 1993 ob 19. uri na Trgu svobode 5, Šoštanj.
Ekspozitura bo pričela s poslovanjem
v novih prostorih v ponedeljek, 19. julija 1993 in bo odprta vsak dan, razen sobote od 7.00 do 18.00 ure.
Pričakujemo vaš obisk in smo vam na razpolago pri urejanju denarnih zadev.
Iz dela velenjske vlade Draga denacionalizacija
V občinski upravi nastajajo v zvezi z denacionalizacijo precejšnji stroški, še zlasti na področju urejanja geodetskih listin. O tem so govorili na zadnji seji velenjske vlade. Republiškemu ministrstvu za okolje bodo predlagali, da pokrije del stroškov, del pa jih bodo morali predlagatelji postopkov.
Proračunska luknja
Že ob sprejemu letošnjega proračuna je bilo jasno, da vseh potreb ne bo mogoče pokriti. Še zlasti so težave očitne v izobraževanju in socialnem skrbstvu. Nase opozarja tudi letni bazen, ki je v tako slabem stanju, da bo težko zdržal letošnjo letno sezono, za prihodnjo pa ga bo treba obnoviti. Kje dobiti okoli 100 milijonov tolarjev potrebnih za to sanacijo pa zaenkrat ni jasno.
Še vedno težave s pitno vodo
Nedeljsko dokaj izdatno deževje je sicer omililo grozljivo sušo, težave s pitno vodo pa še ostajajo kar naprej. Še vedno je treba voziti vodo v skoraj vsa hribovita območja občine Velenje. Dnevno jo vozijo od 50 do 100 gasilskih cistern. V želji, da bi ta problem dolgoročno celovito rešili, predlaga velenjska vlada, da bi uvedli ob vodarini tudi prispevek za investicije. Predlog so že posredovali v obravnavo delegatom občinske skupščine.
Dražja stanovanja
Z mesecem avgustom se bodo stanarine občinskih stanovanj povišale za 6 odstotkov. Predlagano je bilo sicer višje povišanje, saj stanarine ne dosegajo načrtovane višine, vendar je vlada menila, da jih je potrebno dvigovati postopno.
Poenostaviti postopke pridobitve prostorske dokumentacije
Postopki za pridobitev potrebne prostorske dokumentacije so še vedno zapleteni. Velenjska vlada je že zadolžila odgovorne, da jih poenostavijo. Zahtevali pa so tudi poenotenje kriterijev pri dodeljevanju urbanističnih soglasij. Odslej naj bi jih dajala posebna strokovna komisija, ki bi se sestajala tedensko.
Pospešiti postopke lokalne samouprave
Nihče še prav ne ve, kako bomo po občinah in krajevnih skupnostih organizirani v bodoče. Vsekakor paje treba vzeti stvari v svoje roke. Prav zato je imenovala velenjska vlada komisijo, ki jo sestavljajo Milena Pečovnik, Franc Ojsteršek, Alenka Podgoršek, Matjaž Natek in Franja Tevž. Ta naj bi pripravila konkreten predlog, ki bo osnova nadaljnjega dogovarjanja.
■ mz
Šteli podpisal pogodbo s češko firmo Lineta
VELENJE - Prejšnji petek je Stell, proizvodnja strešnih oken iz Velenja podpisal pogodbo s češko firmo Lineta o proizvodnji in prodaji strešnih oken know - how za tamkajšnji trg. Gre za 25 delovnih mest in s celovito osvojitvijo trga za proizvodnjo 5000 oken na leto. V velenjskem Stellu pravijo, da bi lahko imeli vse to doma, če bi imela družba več razumevanja za tovrstna vprašanja. Za podpis
pogodbe so se tako odločili zaradi tega, ker občina Velenje oziroma kar država Slovenija ne daje nobenih spodbud za odpiranje novih delovnih mest. Samo podjetje pa tega denarja za naložbo ni bilo sposobno zbrati. Lani, poudaijajo v Stellu, ni podjetje dobilo za 30 novih delovnih mest nobenega de-naija iz občinskih sredstev za razvoj malega gospodarstva.
■ tp
Poslovodna šola Gorenje
Izobraževanje managerjev
Pred nedavnim je končala izobraževanje v Poslovodni šoli Gorenja že tretja skupina mladih managetjev. V dveh letih, odkar je omenjena šola odprla vrata, si je pridobilo nova znanja, izkušnje in lastnosti, potrebne za uspešen management, že 38 mladih vodilnih kadrov tega poslovnega sistema.
Poleg strategije Gorenja in njegovimi poslovodnimi funkcijami so slušatelji govorili še o človeku kot dejavniku uspešnosti podjetja, o kakovosti izdelkov, storitev, poslovanja in okolja ter o notranjem podjetništvu in trženju. Udeleženci druge in tretje skupine so morali izdelati tudi naloge, ki so jih predstavili kot svetovalni projekt za boljše poslovanje pod-
jetij. Prav tako pomembna kot nova znanja je gotovo izmenjava izkušenj.
Absolventi Poslovodne šole Gorenje si v prihodnje želijo učnih delavnic, v katerih bi - na primer - obravnavali prodajni marketing, informacijski sistem, lastninjenje, psihologijo vodenja, obvladovanje kriznega položaja,... Pri sestavi programa usposabljanja četrte skupine bo tako organizator več pozornosti namenil samoorga-niziranosti mladih manageijev in njihovi kooperativnosti pri delu.
Nedavne podelitve priznanj absolventom tretje skupine slušateljev seje udeležil predsednik odbora za gospodarjenje Državnega zbora Feri Horvat.
■ ml
Slušatelji 3. skupine so se udeležili tudi strokovne ekskurzije v Nemčijo, in sicer so obiskali Gorenje Vertriebs v Munchnu, sistem Bosch - Siemens in Queile
Bo treba odprodati blagovne rezerve?
VELENJE - Velenjska vlada je že pred časom na dnevni red svoje seje uvrstila občinske blagovne rezerve. Glede na težave, najbrž ne prvič in tudi ne zadnjič. Kajti, po besedah predsednika velenjskega Izvršnega sveta Srečka Meha, so te v tem trenutku za občinski proračun veliko breme. 22 milijonov to-latjev je bilo potrebnih samo za
nadomestitev odprodanih zalog, kje pa sta še vzdrževanje in obnova. To je toliko kot je občina Velenje letos namenila za vzdrževanje lokalnih cest. Med rešitvami tega vprašanja je najaktualnejša odprodaja blaga in drugih izdelkov, ki pa jih ne nameravajo nadomestiti z novimi.
■ tp
Na cestah o cestah
No, pa bomo dobili! Vlada je končno popustila pritisku ljudstva, ki hoče pomagati, ki hoče prispevati svoj denar - in je prižgala zeleno luč za tako imenovani bencinski tolar. Nekatei ga imenujejo tudi cestni, kar je seveda pravilneje. Saj naj bi bil ta denar, ki se bo zbiral pri prodaji bencina, res namenjen cestam. Tisti, ki še vedno niso prepričani, da bo res tako, ker imajo izkušnje, da se tudi sicer namensko zbran denar rad kako nenamensko porazgubi, pa vseeno raje govorijo o bencinskem tolarju.
In v naši ljubi deželici smo se zdaj (spet enkrat) znašli v zagati; v res čudni zagati: več ali manj smo se že odločili za tako domače namensko zbiranje to-laijev, Evropa nam je priprav-
ljena odpreti svoje blagajne in nam dati kredite - mi pa smo ves ta denar naval pričakovali nepripravljeni. Imamo velike želje, da bi dobili nove ceste, ne vemo pa, kje naj bi jih sprejeli. Tu nas motijo rimski tabori, tam prehodi živali, spet drugod se ljudje bojijo za svojo zemljo, glas povzdigajo zeleni ali kakšni drugi. In o cetsah so stekle spet razne cestne razprave, ki jih nekateri vodijo tudi kar na cestah.
Navadno so se v Celju sestali tudi župani, kar 16 slovenskih obljubljenih občin in naredili kar mali udar; trdijo namreč, da vse tisto, kar glede cest načrtujejo v okolici Ljubljane, ni tudi že vsedržavnega značaja. Če naj bi bile lokalnega značaja obveznice drugod po Slovenije, pa čeprav je glavno mesto državno. Naredili so
sicer svoje načrte, vprašanje seveda je, kako bodo uspeli. Sam prometni minister namreč svari, da smo na izpitu, če bomo znali porabiti denar, ki nam ga nudi evropska skupnost. To pa z drugimi besedami pomeni, da moramo začeti graditi takoj tam, kjer so projekti. In - ne boste veijeli - projekti so v glavnem pripravljeni za nekatere ljubljanske obvoznične odseke. Res čudno, kaj!
Seveda taki novi in novi načrti, ki jih predlagajo v posameznih občinah, res lahko zavrejo odločitve, kakšen cestni sistem bomo v Sloveniji imeli. Kot da novosti res prinašajo novo slovensko cestno dobo, smo se odpovedali cestnemu križu, namesto tega pa začrtujejo vestni obroč, ki naj bi povezal posamezne slovenske dele; da Sloveni-
ja ne bi postala le tranzitna država, nove ceste paje vseeno ne bodo povezale. Načrt nekateri pozdravljajo, drugi se bojijo, da bi spremembe načrtov v sedanjem času lahko ta cestni obroč tudi spremenili v zanko, v katero bi se lahko ujeli.
Najenostavneje bi bilo seveda reči, da zdaj ni čas za prepire, ampak naj bi novi cestni načrti res združili vse Slovence. Ampak saj vemo, kako je s tem združevanjem zadnji čas!
Vsaka akcija, pa čeprav naj bi bila naravnana na združevanje, nas vse bolj ločuje. Saj je v vseh razpravah in akcijah vendarle tudi čutiti pridih strank.
Pretiran boj strank pa nas lahko res tudi potisne na stran!
■ Kr
Državni sekretar za energetiko Boris Sovič o energetski strategiji
Trdno mesto "J.....
rudnika in TEŠ
Kar nekajkrat seje mudil v zadnjem času v Velenju državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Sodeloval je pri razreševanju ekoloških zagat, na zadnji okrogli mizi, ki jo je pripravila ZL socialdemokratov SDP Velenje, paje razgrnil tudi razmišljanja o bodočem razvoju energetike v Sloveniji.
Opozoril je na neracionalno rabo primarne energije v Sloveniji, saj porabimo na enoto proizvoda kar dva do trikrat več elektrike kot v sodobnem svetu. Zato tudi ni čudno, da so v osnutku strategije energetike,
ki jo v vladi pripravljajo na pobudo državnega zbora, postavili racionalno rabo na prvo mesto.
Pomembno vlogo dajejo vsem obnovljivih energetskim virom in mislijo nadaljevati z začetimi projekti dravskih elektrarn in dograditi soško in savsko verigo hidroelektrarn. Bolj pa bodo izkoristiti tudi Muro (v obmejnem delu z Avstrijo) in pa seveda male hidroelektrarne.
Pomembno mesto ima v energetski strategiji ekologija. Boris Sovič je poudaril, da se zavedajo, daje pustila energetika v okolju globoke rane. Okoli 136 tisoč
kubičnih metrov žveplovega dioksida emitira letno v ozračje, skoraj tričetrtine tega pa odpade na šoštanjske termoelektrarne. Njihova ekološka sanacija je torej nujna. To je spoznal parlament, ki je za to namenil 550 milijonov tolarjev v letošnjem proračunu, po zagotovilu Borisa Soviča, pa bodo podoben predlog za sanacijo petega bloka šoštanjskih termoelektrarn predlagali tudi pri oblikovanju republiškega proračuna za prihodnje leto.
Jasno je opredeljena tudi vloga velenjskega rudnika, ki naj bi letno proizvajal po 4 milijone ton lignita vse tja do leta 2020. Premog pa naj bi poku-rili izključno energetskih objektih, ki imajo odžveplevalne naprave (TEŠ), med tem, ko ga v široki potrošnji v prihodnje ne bi prodajali.
■ Mira Zakošek
Državni sekretar za energetiko Boris Sovič: "Ekološka sanacija šoštanjskih termoelektrarn je nujna, seveda pa je ni mogoče uresničiti preko noči."
Rudnik lignita Velenje
Manj premoga za široko porabo
V tem letu bo velenjski rudnik prodal šoštanjskim termoelektrarnam tri in pol milijone ton lignita, karje 300 tisoč ton več kot so načrtovali v začetku leta.
Termoelektrarne Šoštanj so (bodo) v juniju in juliju proizvedle precej več elektrike, kot je predvidevala letošnja elektroenergetska bilanca, ker s povečano proizvodnjo nadomeščajo izpad elektrike iz krške nuklearke in zaradi suše manjšo proizvodnjo hidroelektrarn. Poraba 300 do 400 tisoč ton premoga na mesec je tolikšna količina kot v zimskih
mesecih in dvakrat več kot pokur-ijo premoga v TEŠ - u ponavadi poleti, kadar je elektrike dovolj.
Večjim potrebam po lignitu v šoštanjskih termoelektrarnah so se na rudniku prilagodili tako, da so zmanjšali prodajo premoga za široko porabo. Po bilanci naj bi tem kupcem namenili približno 400 tisoč ton. Med večjimi kupci velja omeniti še Videm papir Krško, ki kupi na leto 120 tisoč ton ter ljubljansko Toplarno, k-i porabi 100 tisoč ton velenjskega lignita.
Od 4329 zaposlenih je na Rud-.
niku lignita Velenje tudi 68 nekvalificiranih delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, ki jim ta in prihodnji mesec poteče dovoljenje zadelo. Na velenjskem rudniku jim ga ne nameravajo podaljšati. Namesto teh delavcev bodo zaposlili domače in tako prispevali k ublažitvi brezposelnosti v Šaleški dolini. Prav tako nameravajo v kratkem zaposliti še 91 rudarjev, električaijev, strojnikov in drugih delavcev, ki so končali poklicno šolanje četrte ali pete stopnje in so bili rudniški štipendisti.
■ tp
Invel Velenje - Inkubator za razvoj podjetništva
»»a**«*«*«*««*«****«*«**«**"******1***
Seminar za bodoče podjetnike in obrtnike
Če stvar skrbno zastavimo, bo naprej tekla sama od sebe. Tako pravi eno od zlatih življenjskih pravil. Tako trdijo v Inkubatorju za razvoj podjetništva Invel Velenje, kjer so se v sodelovanju z velenjsko enoto Zavoda za zaposlovanje odločili za organizacijo podjetniških delavnic. Od ponedeljka do srede, prejšnji teden, je v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta v Velenju potekal že tretji animacijsko informativni seminar za bodoče podjetnike in obrtnike.
Prvih korakov v podjetništvo seje "učilo" 18 bodočih obrtnikov
in podjetnikov iz celotne regije, ki jo pokriva Zavod za zaposlovanje, enota Velenje. To so bili predvsem ljudje, ki so bili v prejšnjih firmah bodisi presežni delavci, študentje, ki po šolanju niso dobili ustrezne zaposlitve. Položaj in razmišljanja, kako bi si zagotovili socialno varnost, kako bi se samozaposlili, pa so jih pripeljala na to pot. Program izobraževanja je organizator delavnice pripravil tako, da so se lahko udeleženci na kratek in razumljiv način seznanili s potrebnimi vsebinami s področja poslovanja, zakonodaje, znanj in osebnostnih lastnosti, potrebnih za
Republiški kmetijski minister med velenjskimi kmeti
Vtec odškodn i ne naj ostane občini!
Prejšnji petek se je med kmetijci velenjske občine mudil republiški minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Skupaj z njim in njegovim sodelavcem so se prve izredne seje upravnega odbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina udeležili še predstavniki velenjske vlade.
Čeprav dosega velenjsko ravnega odbora Kmetijske za-
izbrano pot. Pri tem so jim pomagali predavatelji in predstavniki podpornega okolja (banke, velenjske gospodarske zbornice, občinskih inšpekcijskih služb, velenjske vlade).
Udeleženci seminarja so ob koncu zagotavljali, dajim bo marsikatera od podanih informacij olajšala odločitev o ustanovitvi lastne obratovalnice oziroma podjetja. Tudi spodbujanje, odnos podpornega okolja so ocenili za dobro. Pri vsem tem pa manjka zagonskih sredstev, kar nekaj je tudi prostorskih težav.
■ tp
kmetijstvo rezultate, enake evropskim na tem področju, težav v tej gospodarski panogi ne manjka. Vsesplošnim slovenskim se "pridružujeta" še ekologija in rudarjenje - neposredno ali posredno.
Po besedah direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjana Jakoba, je kmetijstvo ogromno prispevalo za razvoj industrije, saj ji je odstopilo najboljši prostor (zemljo). Zaradi rudaijenja so bili velenjski kmetje potisnjeni na obrobje doline, kjer so možnosti za kmetovanje mnogo slabše. Na srečo so v letih 1986 - 1990 uredili precej melioracij, zaradi spreminjanja namembnosti gozdnih površin pridobili nova zemljišča. Toda, s spremembo zakona so dela ustavili. Kajti, odslej "gre" več denarja iz naslova "sprememba namembnosti zemljišča" v Ljubljano. Velenjski kmetje so se zavzeli za to, da bi več tega denarja vlagali v velenjsko kmetijstvo in ne le 30%. Vse ostalo namreč vzame država. Minister Osterc je dejal, da zakona o namembnosti ni mogoče spremeniti. Bodo pa na ministrstvu pogledali, ali je mogoče upoštevati to posebnost. Načelne nima nič proti, če se ta denar uporabi tam, kjer se plačuje. V občini sami pa bodo morali tudi kmetijci ugotoviti lastništvo zemlje, kjer so vidne posledice rudarjenja.
Posledice letošnje suše napovedujejo velenjskemu kmetijstvu pravo katastrofo. Brez takojšnjega aktivnega sodelovanja republike, še večjih prizadevanj občine, bodo dolgoročne posledice zlasti za govedorejo neslutene. Že pri ocenjevanju lanske škode se je kmetijcem - po njihovem prepričanju - zgodila krivica. Tudi o vsem tem so udeleženci prve izredne seje up-
Gorenje Trgovina
& m m m ® % ® m » m & % ■<%
Generalni zastopnik traktorjev Zetor
Pred letom dni ustanovljeno podjetje Gorenje Trgovina, njena dejavnost so najzahtevnejše oblike trženja"širokopotrošnih trajnih dobrin na vseh evropskih trgih, je podpisalo novo, dolgoročno pogodbo o generalnem zastopstvu češkega proizvajalca traktorjev Zetor na področju Slovenije.
V prihodnje bo Gorenje Trgovina, kot določa pogodba, prodala v Sloveniji letno okrog 600 traktorjev, različnih tipov in zagotovila oskrbo z rezervnimi deli ter servis. V Sloveniji ima Gorenje Trgovina ob ccntralnem distribucijskem centru in 15 pogodbenih prodajnih mestih že organiziran centralni servis, 11 pooblaščenih servisov in poseben servis za nujne posege.	■
druge Šaleška dolina seznanili ministra Osterca. Ta je menil, da suša in njene posledice niso stvar le njegovega ministrstva, ampak tudi in predvsem ministrstva za okolje. Težave, ki nastajajo pri prevozu pitne vode v sušne prede-
I Tako malo dežja, kot ga I | je padlo letos v Šaleški do- | lini, menda ni bilo nikjer v | Sloveniji. Od januarja do | konca maja le 117,6 mm ■ padavin, karje le 32 % od dolgoletnega povprečja pa- ' davin na območju velen- I jske občine.
V zadnjih petih letih je | kar 158 ha gozdnih površin ■ v Šaleški dolini spremenilo namembnost v kmetijske ■ oziroma poljedelske povr- I šine. Največ v letu 1989 | (32,90), najmanj pa lani | (16,05 ha).
Zaradi rudarjenja je danes pod vodo 188 ha ■ zemlje, v eksploatacijskem I območju kar 1570 ha. Gre | najboljšo kmetijsko |
I
za
zemljo.
le z gasilskimi avtomobili, pa naj bi pomagalo reševati tudi republiško ministrstvo za obrambo. Svetoval je Velenjčanom, da o posledicah suše obvestijo vsa pristojna ministrstva, čimprej naj izdelajo še načrt preskrbe s krmili. Ne le koruza ali ječmen, ampak tudi pšenična slama naj bi bila sestavni del preskrbe. Če te ne bo dovolj pri nas, je poudaril, jo je mogoče uvoziti iz Madžarske. Da posledice suše res napovedujejo katastrofo, je med drugim povedal tudi Jože Ročnik iz Zavodenj. "V hlevih smo kmetje že lani naredili "čistko" in prodali slabša goveda. Letos bodo zaradi pomanjkanja krme na vrsti kakovostne krave, če ne bo hitre pomoči. Kaj to pomeni za ohranitev osnovne črede, ni težko oceniti."
Na tem prvem uradnem srečanju z ministrom Ostercem so kmetijci gosta pobarali še o denacionalizaciji predvsem tiste zemlje, ki bi jo sedanji obdelovalci radi obdržali. "Vse bo odvisno od sprejete ustrezne zakonodaje. Vsekakor pa si naše ministrstvo prizadeva za taka merila, da bo zemlja za tistega, ki je ne obdeluje, postala breme" jim je odgovoril.
■ tp
Užitek lovcu, trofejo kmetu?
Bo srnjad pregnala hribovske kmete? Če bo šlo tako naprej, potem se zna dogoditi tudi to.
Vsaj tako je dejal kmet Rudi Sevčnikar na nedavnem srečanju članov upravnega odbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina z republiškim ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetom Ostercem. Lovci sedaj sami določajo stalež divjadi, ta povzroča škodo, kmet se jezi,...
Vse kaže, da bo tudi temu kmalu drugače. Ministre Osterc mu jc namreč povedal, da zakon, ki je v pripravi, daje enako "težo" trem v verigi: lovcu, kmetu in gozdarju. Tako bo prvemu ostal užitek, drugemu trofeja, tretjemu pa...
■ tp
ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 5. 7. do 1 1. 7. 1993 so povprečne 24-ume koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
-	125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja
-	100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh:
6.7. AMP VELIKI VRH 110 mikro-gramov S02/m3 zraka 9.7. AMP ŠOŠTANJ	250
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 5. 7. do 11. 7. 1993
konc. SO 2 (mg/m3)
2500
SOS.	TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
■i 5.7.	HH 0.7.	□ 7.7.	■i 8.7.
m 9.7.	cm 10.7.	■i 11.7.	
Center za socialno delo Velenje
Preživetje je zelo nelirična zadeva
Ugotovitev ni nova, občuti pa jo na svoji koži vse več posameznikov in družin. Tudi v občini Velenje. Novembra lani sprejet Zakon o socialnem varstvu je združil vse bivše so-cialnoskrbstvene pomoči v dve osnovni: denarno pomoč kot edini vir in denarni dodatek. Osnovna težnja "združitve" je bila, da naj bi obe pomoči zagotavljali družini preživetje. Paje temu res tako? Težko bi pritrdili, kajti zakon je namreč obe pravici vezal na zajamčene plače. S spreminjanjem te so se spremenila merila in višina.
60 - odstotkov od zajamčene plače ali 15 tisočakov prejemajo danes tisti, ki so upravičeni do pomoči kot edinega vira za preživljanje. Gre za ljudi, nesposobne za delo (to morajo dokazati z mnenjem ustrezne strokovne komisije), starejši nad 60 let (ti pod pogojem, da živijo doma, sami) ter invalidi. Denarni dodatek pa je odvisen od strukture družine, ki prosi zanj. "Pozna" pa štiri kategorije družinskih članov: otroka do 6 let (ta je upravičen do 29 % od zajamčane plače), osnovnošolec 34 %, srednješolec,
študent, ki se redno šola, 42 % od zajamčene plače, odraslemu pa priznava še 10 % več. Z drugimi besedami - znesek denarnega dodatka neke družine naj bi bil enak razliki med dohodki te družine in zgornjimi merili.
V primerjavi s prejšnjimi socialnoskrbstveni-mi pravicami se je število prejemnikov denarnega dodatka povečalo kar za 200 odstotkov - od 118 leto nazaj do 300 danes. Med njimi izstopa izjemno povečanje števila samskih upravičencev. Ne glede na to, da živijo v matični družini, se po zakonu ne štejejo vanjo.
"Posebej je treba poudariti, da se med dohodek družine ne šteje štipendija in družbena pomoč otroku. To je sicer novost, ki "spravlja" družine z otroki kljub zaostrenim merilom v nekoliko boljši položaj. Za druge pa...." pravi direktorica Centra za socialno delo Jelka Fužir.
Tudi delna nadomestitev stanarin ni več samostojna pravica.
"Vstopnici" za pridobitev te sta prej omenjeni pomoči. Upravičencu se poviša denarni dodatek za višino najemnine, ki bi jo plačal v socialnem ali neprofitnem stanovanju. Njegova višina pa ne sme presegati zajamčene plače. Konkreten primer tega določila je dejstvo, daje bilo v zadnjem letu v občini Velenje upravičenih do subvencije stanarin od 600 do 700 imetnikov stanovanjske pravice. V tem letu in v tem trenutku jih je na seznamu le 85. Res je bilo kar precej takih, ki so stanovanje odkupili, glavni izločilni element pa sta bili "vstopni" merili. Kaj bo ob prehodu na ekonomske stanarine ....? Mimogrede naj omenimo, da je veljavnost denarnega dodatka največ šest mesecev.
Na velenjskem Centru za socialno delo pravijo, da se pripravljajo na tem področju spet spremembe. Skoraj zagotovo ne bodo v prid tistim, ki že danes vedo, daje preživetje vse prej kot lirična zadeva. Reševanje stisk s solidarnostnimi paketi RK in Karitasa je bilka v prostranem morju. In potemtakem, kaj jim sploh še preostane?
■ tp
Počitniško delo
» is « « i® ss w ® 5» « m
Plitek žep ostaja plitek
Počitnice so torej tu. Hkrati z njimi tudi priložnost za opravljanje počitniškega dela za tiste, ki želijo v svoj plitek študentski žep "stisniti" še kakšen tolar, dva ali tri več. Toda, časi se spreminjajo in z njimi vred tudi ta želja.
Pri kar precejšnjem številu srednješolcev in študentarije je danes ta prerasla v potrebo. A, kaj, ko ji časi niso prav nič naklonjeni.
Če je bila v letih nazaj ponudba večja od povpraševanja, je danes povsem obratno. Na velenjskem Mladinskem servisu dela željnim dijakom in študentom praktično nimajo kaj ponuditi.
Zelo, zelo borno ponudbo namreč tvorijo fizična dela po le nekaj ur na dan.
V velenjskih firmah ni zanimanja za počitniško delo. Tam, kjer pa so se zanj odločili, imajo prednost otroci njihovih delavcev ali firmini štipendisti. Pa še tem je v večini primerov na voljo le malo mest in prav nič ne preseneča dejstvo, da je povsod polno. Razlogov za to je več: omejitve, gospodarske razmere, pomanjkanje dela... V tistih firmah, kjer bo zaradi dopustov prišlo do zastojev v proizvodnji, pa bodo nadomestili s prerazporeditvijo svojih
delavcev. Izjema je le velenjski premogovnik, kjer bodo po 3 letih spet sprejeli na počitniško delo približno 360 otrok. Kot so nam povedali v rudniški kadrovski službi, bodo večina med njimi otroci njihovih delavcev - sedanjih in bivših. Nihče med njimi ne bo delal v jami, ampak na zunanjih delih.
Nagrade za praktikante so različne: od 11 do 15 tisoč tolarjev za 10 dni (na Rudniku lignita Velenje), v Gorenju gospodinjski aparati pa za 160 opravljenih ur 16 tisočakov.
■ tp
GD Lokovica
Najmlajši člani na Slemenu
Člani gasilskega društva Lokovica namenjajo vzgoji podmladka precej pozornosti. Ob vrsti aktivnosti so zanje - prejšnji teden - organizirali tudi taborjenje na Slemenu. To ni bila samo nagrada najprizadevnejšim, ampak tudi želja po popestritvi njihovih počitniških dni.
Od srede do nedelje (prejšnji teden) se je v okolici Andrejevega doma in v prostorih doma TO na Slemenu "motovililo" kar50otrok. Njihovi mentorji so z družabnimi, športnimi igrami, kulturno dejavnostjo. spoznavanjem življenja v naravi poskrbeli, da jim ni bilo dolgčas. Tako so lahko prisluhnili predavanju o orientaciji v naravi, o prvi pomoči pri poškodbah, kako se mora opremiti in vesti planinec v gorah. Vse to so seveda preizkusili še v praksi. Med drugim jih je obiskal tudi lovec. Marsikaj zanimivega jim je povedal.
Višek vsega paje bilo gotovo sobotno popoldne, ko so Bobri, Lubadarji in Modri dirkači ter
mentorji in kuharice pripravljali vse potrebno za srečanje s starši. Skoraj vsi so se povabilu odzvali. Presenečanj na njihovih obrazih ni manjkalo. Kajti, lokoviški taborniki - gasilci so jim ob tej priložnosti pripravili botanično razstavo, pa razstavo risbic, slik, spisov in pesmic ter drugih izdelkov, ki so
jih v dneh taboijenja naredili. Za nameček pa še taborni ogenj in dobrote z žara.
Ko so se pred gasilnim domom v Lokovici razhajali, je bila njihova želja ta, da letošnje taborjenje ni bilo prvo in hkrati zadnje. Vsem, ki so jim tokrat pomagali, so iz srca hvaležni.	■
Zdravstveni zavod Velenje
Reševalna vozila opremili sami
Težav, takšnih in drugačnih, nikjer ne manjka. Velenjsko zdravstvo pri tem ni nobena izjema.
Že pred časom smo v našem tedniku zapisali, da si zaposleni pomagajo na najrazličnejše načine. Tako so pred časom kupili dve reševalni vozili, vendar brez potrebne notranje opreme. Izdelavo in montažo te so se lotili kar delavci velenjske reševalne postaje sami. Delali so v prostem času, porabili dva meseca, velenjskemu zdravstvu pa s tem prihranili kar 25 tisoč nemških mark. Ideja vodje reševalne postaje Jožeta Zapuška je vredna zapisa, opravljeno kakovostno delo pa vsaj pohvale.
■ foto:bm
Med enajstimi reševalnimi vozili sta tudi dve, za kateri so Izdelali In vgradili potrebno notranjo opremo kar delavci sami
Plešivec
«t % «t « » m »
Vse za zdravo pitno vodo
Krajani Plešivca že dolgo ačasa čutijo pomanjkanje pitne vode, predvsem pa jih pesti dejstvo, daje tudi obstoječa voda oporečna. Zato so se prebivalci te krajevne skupnosti pred slabima dvema mesecema odločili za izgradnjo prepotrebnega zbiralnika na Krančevem vrhu. Groba dela so bila zaradi kamnitega terena sila težavna, kljub temu pa gredo počasi h koncu. Vsak dan najtežja fizična dela opravlja od osem do deset krajanov, včasih tudi dvajset. Nekateri so doslej opravili že preko 150 prostovoljnih ur.
Predsednik KS Plešivec Alojz Klančnik nam je še povedal, da bodo po izgradnji še enega zbiralnika, v oba bodo vodo črpali iz mestnega vodovoda, zadostili potrebam od 55 do 60 gospodinjstev in novogradnjam. Po predvidevanjih naj bi voda iz pip pritekla letošnjega
					
		- -			
^ir -1	f m				
					
4 jŠŠ	». |H|				
					
Wm					
Zahtevne so tudi priprave za ploščo
oktobra. Z deli, ki jih bodo krajani sami opravili, bodo prihranili
približno 20 milijonov tolarjev.
■ B.Mugerle
To je le eden od vrste utrinkov s taborjenja
Partizanska 4 VELENJE tel.: 063/ 851-919
fH
Termo hop

SUPER UGODNO!!!
Ugodne cene radijatorjev proizvajalca Variš iz Lendave .
Popust za gotovino ali plačilo na 3 čeke brez obresti.
Del. čas: vsak dan od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure
Razredčene skupščinske klopi
« m s g- m M
Novega župana še (kar) ni
Kaže, da so dopusti (vendarle) delno razredčili vrste v poslanskih klopeh mozirske občinske skupščine. Na ponedeljkovem vnovičnem nadaljevanju nekajkrat prekinjene 23.sejesobili sicer normalno sklepčni in sojo končno opravili do konca. To pomeni, da so razpravljali o končnem poročilu o porabi sredstev skupnega programa samoprispevka, spregovorili so o problematiki sklada stavbnih
zemljišč, obravnavali delegatska vpraSanja in odgovore, niso pa se mogli zediniti glede (ne) upravičenosti nadaljnjega obstoja splošne ambulante v Solčavi.
Po tem nadaljevanju je bila na vrsti redna 25.seja, pri kateri pa se je delno zapletlo. Morali bi namreč spet voliti novega župana, pa ga niso, ker ni bila zagotovljena dvotretjinska večina; ne glede na to, da so jo pričakovali, saj je mozirska skupščina tokrat prvič zasedala kot enodomna. Kandida-
ta za novega župana Rajko Pin-tar in Dominik Miklavc bosta tako morala počakati na naslednjo priložnost. Na seji so za tem obravnavali in sprejeli predlog odloka o zazidalnem načrtu za MGA Nazaije, odlok o ustanovitvi Zavoda za glasbeno šolo Nazaije, veliko časa pa so namenili zlasti problematiki krajevnih skupnosti po (večinoma) neuspelih referendumih za krajevne samoprispevke.
Lubadar uničuje naprej
Izvršni svet SO Mozirje
i»i*»«i««itt««*i*«»
Dvakrat nedorečeno
Minula seja izvršnega sveta SO Mozirje ni bila prav nič dopustniška, saj je obsegalacelih 20 dovolj konkretnih točk. Člani so najprej usklajevali občinski proračun za letošnje leto. Dopolnilnih sredstev republike naj bi bilo za dobrih 18 milijonov tolarjev, zaradi prerazporeditev sredstev pa so lahko odločali le o razporeditvi 7.381 milijonov tolarjev, pa še tu so dokončno razdelitev zaradi objektivnih razlogov preložili na naslednjo sejo.
Med številnimi točkami je bila zlasti vroča razprava o problematiki Zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Gradivo je pripravil Sekretariat za občo upravo in
družbene dejavnosti, razpravo pa so zaradi kočljivosti celo snemali. Tudi tu so ostali delno nedorečeni, saj bodo dokončne sklepe sprejeli šele, ko bo posebna komisija problematiko dodatno raziskala. Te problematike je sicer precej, razprava paje bila najbolj vroča glede pričetka zasebne zdravstvene prakse dr.Tonča Žunterja v Lučah, ki je z delom pričel s l.julijem. Za člane je bila najprej sporna pogodba med zdravnikom in Zavodom, vendar o njej niso imeli pristojnosti sklepanja, prav tako paje bilo veliko besedo najemni pogodbi, saj zanjo izvršni svetni dal soglasja in ga tudi ne namerava, dokler je ne bodo dodatno preverili.
Med drugimi točkami so sprejeli predlog zazidalnega načrta za MGA Nazarje, sklep o javni razgrnitvi "prostorskih ureditvenih pogojev za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad", pri čemer gre za opredelitev pogojev za posege v prostor in za možne zapolnitve; osnutek odloka o ustanovitvi Zavoda Glasbena šola Nazarje so preimenovali v predlog, saj se ob bližnjem začetku pouka za 140 učencev mudi, prav tako s pogodbo z velenjsko Glasbeno šolo in s tem z ustanovitvijo Zavoda. Ocenili so tudi stanje obrambnih priprav in
delo na področju civilne zaščite.
»jp
PREJELI SMO
Črne gradnje
Dr. Milan Naprudnik, nedvomno na čuden način "odstopljeni" glavni republiški urbanistični inšpektorje v publikaciji "Primerno gospodarstvo in okolje" (Maribor, maj 1993) zapisal; "Spisek nedovoljenih posegov, v mnogih primerih tudi tako imenovanih sivih. ko so bila dovoljenja za poseg izsiljena, je za Slovenijo dolg in vsestranski. Obsega: nad 30.000 črnih gradenj, od tega 5.000 stanovanjskih, 1.500 počitniških in 3.500 večjih gospodarskih objektov. Nad 7.000gozdnih cest in vlek. Nad 600 nesaniranih površinskih kopov (pes-kokopov, gromoznic, kamnolomov). Nad 10.000 divjih odlagališč, od teh 250 v kraških jamah, 190 v opuščenih površinskih kopih, nad 1.000 odlagališč je na kmetijskih zemljiščih prve kategorije, nad 1.000 na kvalitetnih gozdnih zemljiščih, z odpadki so zasipane številne vrtače, mlake in mrtvi rokavi rek. temu spisku moramo dodati še kilometre brez dovoljenj zgrajenih cest, hidromelioracij, posekano grmovno dediščino in še mnoge druge posege."
Ne dvomim, da je bivši republiški urbanistični inšpektor previlno opisal dejansko stanje na področju črnih gradenj. Nasprotno, meniva, da v tem "popisu" niso zajete tiste, ki so bile postavljene za tovarniškimi ograjjami, predvsem pa v spisku ni objektov, ki jih je natančno postavila sama država (naprimer Jedersko elektrarno Krško), pajih kasneje (zastonj, oziroma na račun davkoplačevalcev) pred sabo tudi legalizirala.
Odbori zelenih Slovenije sc po vsej državi že vrsto let zavzeto ukvarjajo s črnimi gradnjami in terjajo dosledno spoštovanje zakonov predvsem takrat, ko je po pravilu tudi škodljive posege v prostor še mogoče preprečiti (naprimer marina v Izoli). Pri tem se redno srečujejo z neznanaimi težavami, ki jih povzročajo (tudi) državni organi z vztrajnim zatiskanjem oči (naj
omeniva le lokalna primera: črni gradnji velenjske skakalnice in Bele hale so kljub pravočasnim opozorilom javno branili državni uradniki, gradbeni in urbanistični inšpektorji in s tem neposredno vspodbujali individualne potencialne črnograditelje). Več kot očitno je, da je za tolikšno število črnih gradenj neprimerno bolj kot sami črnograditelji odgovorna država, zato je njena uredba nerazumljiva, nerazumna in globoko nemoralna.
Devetega julija je torej potekel devetdesetdnevni rok za "samopri-javo" črnograditeljev. Po najini oceni seje ministru Jazbinšku prijavilo zanemarljivo število tistih "grešnikov", ki jih naštevata dr. Naprudnik. Več kot očitno je, da zakon niti približno ne bo dosegel cilja, saj ni mogoče verjeti, da bo država odstranila prav vse črne gradnje in vzpostavila prvotno stanje. Vprašljivost uresničitve zakonske uredbe paje še večja, če upoštevamo dejstvo, da vrsta črnih gradenj predstavlja pomembno splošno dobrino (naprimer nekatere gozdne'ceste, in podobno), ki pajih na poslagi tega zakona preprosto ne bo možno "legalitirati", saj sepoziti za odlog odstranitve ne bo vplačan. Zakonodajalec in izvrševaleci zakona bodo torej nemudoma trčili ob 14. člen ustave, ki pravi, da so pred zakonom vsi enaki. Od tod do ustrezne razsodbe ustavnega sodišča paje seveda le korak.
Očitno jc, da naj bi "kratko potegnili" ponovno tisti državljani, ki spoštujejo red in ki so se v skladu z zakonom sami prijavili, čeprav je njihovi odločitvi za "črnogradi-tcljstvo" v mnogih primerih botroval preobsežen in koruptiven državni in paradržavni birokratski aparat. V Sloveniji je še mnogo "belih lis" ki niso pokrite z ustreznimi prostorskimi akti, na njih pa so se v preteklosti s tiho vzpodbudo dopuščali posegi v prostor češ, saj jih bomo kasneje legalizirali.
Zaradi naštetih dejstev pozivava pristojno ministrstvo in Državni zbor da sprejmeta naslednje ukrepe:
Takoj naj se pripravi in sprejme ustrezna sistemska zakonodaja za področje urejanja prostora, ki bo
Drevesa v naših gozdovih umirajo naprej. Med (trenutno) najpomembnejšimi vzroki je vsekakor lubadar. Razlogov je več. Najprej so tu (še kar) ugodne razmere za razvoj in širjenje škodljivcev, krepko paje k temu pripomoglo neodgovorno in neresno izvajanje vseh nalog, zahtev in opozoril gozdarjev in inšpektorjev. Za malomarnost lastnikov gozdov se lubadar ne meni, o tem pa pričajo (tudi) polne posode v pasteh. V tej na sliki je teh živalic vsaj tri tisoč, nemara še več, ker je večina čisto malih. Pa to posodo redno praznijo.
■ foto: jp
odpravil socialistično-planski način urejanja prostora.
Takoj na se pripravijo in sprejmejo takšne spremembe veljavnega zakona, ki bo predpisal in omogočil:
-	sprejem manjkajočih prostorskih izvedbenih aktov do koncaleta 1993 taako, da ne bo potrebno togo upoštevati dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov, ki so bili sprejeti v preživetem sistemu socialističnega samoupravljanja;
-	legalizacijo črnih gradenj pod enakimi pogoji, kot so jih izpolnjevali tisti investitorji, ki so gradili legalno in niso plačali posebnega depozita;
-vračanje depozita tistim redkim črnograditeljem, ki so sami prijavili nedovoljene posege v prostor, saj se bo z njim neupravičeno okoristil le Stanovanjski sklad Republike Slovenije in se s tem dokončno spre-menil v sklad za izžemanje državljanov;
-sankcioniranje početjadržavnih organov, ki niso poskrbeli za pravočasen sprejem manjkajočih prostorskih dokumetov in s tem dejansko tiho vzpodbujali črnogra-diteljstvo.
Prepričana sva, da bi na ta način ustavili bolj enakopravno in pravično razmerje med tistimi državljani, ki so v preteklosti gradili legalno in onimi, ki so bili v črnograditeljstvo pretežno prisiljeni.
S predlaganimi ukrepi bi preprečili rušenje mnogih objektov in gradenj, ki tega ne zaslužijo, hkrati pa zaščitili ogromno bogastvo, kije bilo ustvarjeno (žal) tudi s črnimi gradnjami. Nedopustno bi bilo, da bi samostojno Slovenijo gradili tako, da bi zaradi na hitro sprejetega in za potrebe ministra Jazbinška in problema "Mali vrhek" prirejenega zakona, porušili in uničili mnogo objektov, ki bodo lahko z modro vodeno politiko tudi v prihodnje koristno služili državljanom in Sloveniji.
Vane Gošnik, predsednik Zelenih Slovenije Peter Prezman, član Sveta Zelenih Slovenije



w
t^-L
mfP" M '
m ' U
DNEVI SAVINJE - V vseh poslovalnicah TP Savinja Mozirje je v preteklih tednih potekala akcija "dnevi ugodnih nakupov", ki sojo sproti dopolnjevali s pokušinami raznih izdelkov in drugim oblikami, prijetnimi za kupce. Vse skupaj so sklenili v soboto dopoldne pred mozirsko blagovnico. Malo so se okrepčali in sprostili, srečneži pa so bili deležni bogatih nagrad, na podlagi kuponov seveda, ki so jih prejeli ob nakupih.
■ foto: Jp
Nazarje, Logarska dolina
Za najstarejši motor gre
V soboto in nedeljo se bodo v Zgornji Savinjski dolini zbrali slovenski motoristi z motoiji "old timerji". Namen njihovega zbora je tokrat prav poseben - najti najstarejši motor na Slovenskem. V soboto se bodo vsi skupaj zbrali pred gradom Vrbovec v Nazatjah in dve uri kasneje krenili do kam-pa v Logarski dolini. Tam bodo v nedeljo dopoldne pripravili motorjem in motoristom primeren program, se nato vrnili v Nazarje kjer bodo ob 14.uri razglasili najstarejši motor, najstarejšega motorista in pred veliko zabavo podelili še pokale in nagrade.
gorenje
□
u
AKCIJSKA PRODAJA PROIZVODOV OOELLE
BV UNIVERZUM 40 cm 39.600.00 SIT
čeki ali kredit 1 + 7 brez obresti 20 % polog BTV UNIVERZUM 51 cm 41.760.00 SIT čeki ali kredit 1 + 6 brez obresti 20 % polog VIDE0REK0RDER UNIVERZUM 65.520.00 SIT
čeki ali kredit 1 + 8 brez obresti 20 % pol
5 % POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO
ZALOGE SO OMEJENE
INFORMACIJE:
RAZSTAVNO PRODAJNI CENTRI GORENJE MALOPRODAJA V VELENJU PRI TOVARNI V RDEČI DVORANI, ŠOŠTANJU, NAZARJIH
RDEČI PAJEK
Novice, ki odkrivajo tančice
V	Žalcu seje nakopičilo mnogo žalosti v srcih avtoritarnih ljudi. Žalec je pač posebne vrste občina, kjer ni pogojev za
vzrast LJUBLJENIH VODIJ.
****
V	Taboru so na zaprti seji TZO (zaprta je bila tako, da se je sedem 'mandlcev' zaklenilo v pisarno) demokratično sprejela odločitev, da se zamenja direktor.
****
Slišali smo, da braslovški župan trepeta, da ne bo dovolj sredstev za asfaltiranje dobroveljske ceste. Med ljudmi je za vsak slučaj sprožil vest, da je LDS speljala denar, ki ga ni, drugam.
****
Zaposleni v SO Žalec se podajajo v sprostitvene izvenslužbene dejavnosti. Tisti, ki tega ne počenjajo, niso več pravi člani kolektiva delovne skupnosti.
Aktualni komentar
Ženska na delovnem mestu
8. tradicionalno srečanje
Zlate citre Griže 93
V Grižah so se na tradicionalnem srečanju citrarjev zbrali letos že osmič. Srečanje letos ni imelo tekmovalnega značaja, zaradi slabega vremena je bilo v domu Svobode v Grižah. V prvem delu so nastopili tisti,ki se šele uveljavljajo in prijavnem nastopanju še nimajo veliko izkušenj, v drugem delu tisti, ki jih
s srečanj v Grižah in z drugih nastopov že poznamo, v tretjem, revi-jalnem delu, pa najboljši slovenski citrarji. Obiskovalcev je bilo veliko, posebno na tretjem delu, vse pa je navdušila tudi zelo domiselna scena, iz mahu in drugih naravnih materialov narejen tloris Slovenije.
■ -er
Gostovanje v Avstriji
Odlično
braslovški gasilci
Moška desetina gasilskega društva Braslovče je pred dnevi gostovala na velikem gasilskem tekmovanju v Waidhofnu v Spodnji Avstriji. Iz Slovenije sta nastopili dve, in sicer poleg braslovške desetine, še desetina iz Tepanja. Na tem tekmovanju je nastopilo kar tisoč desetin in je trajalo dva dni. Braslovški gasilci so se izkazali in osvojili srebrno in brtonasto značko. Da so se lahko tekmovanja udeležili so jih podprli številni
sponzorji in sicer KS Braslovče, OGZ Žalec, Kobula Braslovče, Elektroinštalaterstvo Ivane, Miel Elektronika Jeram, Kovinoplastika Sternad, Vizura Celje, Gostilna Raj, Feri, Cizej, Morana d.o.o. Braslovče, Servis Seat, VW Kralj, Nika Braslovče, Dom biro Šketa, Avtoprevoznik Sem, Avtoservis Tratnik, Kalin Nazarje, Mesnica Dolar, Bife Ferlič Braslovče. Na sliki: Moška desetina Braslovče.
■ Besedilo in slika - er
"Fučka se nam!"
ss^s ss ss
Zupani o avtocestah
Junija je Ministrstvo za promet in zveze objavilo načrt gradnje avtoceste Slovenike. Župani in njihovi predstavniki iz večih slovenskih občin so se na pobudo celjskega in kranjskega župana zbrali prejšnji četrtek v Celju in ocenili pripravljen načrt. Predlagali so več sprememb, ki naj bi poenostavile in pocenile gradnjo, predvsem pa bolj smiselno povezale slovenski prostor. Poudarili so, da moramo zdaj namesto o slovenskem cestnem križu govoriti o cestnem obroču, ki bo primerno
povezal vse dele Slovenije in zadovoljil predvsem interese naše države. Podprli so severno, to je prvotno predvideno traso avtoceste. Pri Polzeli se ta sicer ne bo izognila rimskemu taboru, vendar je mogoče to arheološko najdbo s sodobnimi tehničnimi prijemi ustrezno rešiti. Namesto enega tunela skozi Trojane pa so predlagali dva krajša predora, ki bosta s prebojem v Izlaško dolino omogočila tudi povezavo Zasavja v Štajersko.
■ rox
Že od praskupnosti se pojavljajo na tem ljubem okroglem svetu tipi in tipinje, ki počenjajo nekaj v imenu in zgolj za nas. Rihard Levjesrčni je tolkel nevernike za nas kristjane, Napoleon za nas potomce Ilirov, Stalin za socialiste in komuniste, fašisti za rimski imperij, današnji politiki sicer ne tolčejo več ljudi, toda bijejo bitke za dobro vseh nas.
Ampak veste: "Fučka se nam!" Kako naj nekdo, ki se trudi misliti namesto nas, dela za nas dobro? Vse je šlo narobe že takrat, ko so nekateri mislili dobro storiti klošarjem in si niti upali niso pomisliti, da oni radi tako živijo! Politiki nas prepričujejo, da nas
Fučka se meni
zanimajo spodrsljaji te ali one vlade, daje (o) pozicija neumna in zatorej počenja neumnosti, da nujno potrebujemo referendume in nove volitve.
Naenkrat ne moremo živeti ob novih izvršnih svetih in ob starih skupščinskih navadah. Slabo nam gre, ker so tardeči vse zafurali in še slabše nam gre, ker prihajo na oblast tačrni. Če ne bomo šli ne levo ne desno, bomo šli naravnost navzgor, samo čakamo še lahko, kaj nam bodo povedali in svetovali ribiči, pa lovci, pa društva proti mučenju žiovali in društva za zaščito norosti.
Ali smo res na konju takrat, ko ste vi ljubi politiki globoko v svojih sedežih?! Dan ostane dan in noč ostane noč. Moja denarnica se ne napolne (morda le izprazne) in moj trebuh se ne neha oglašati zaradi vaše dobre volje. Ves ta bav bav o sovražnikih ljudstva in prijateljih zatiranih je navadno farbanje ob polni luni, kajti OBLAST JE OBLAST, naj je zelena ali rumena, grb je le packa na papitju in pikapolonice bodo letale še naprej po naših vrtovih, ko se bo na vaših imenih nabirala zatohla pajčevina prahu. Pustite nam možnost, da sami presodimo, kaj je dobro za nas, lepo prosim, in priznali vam bomo, da ste tudi vi potrebni!
■ Tekst: Tea Rinček, Foto: AP press
Ponikva
V nedeljo
referendum
V nedeljo, 18. julija, bodo krajani krajevne skupnosti Ponikva v žalski občini pred življenjsko pomembno odločitvijo, ki naj bi jim, če bo referendum uspel, prinesla hitrejši in skladnejši razvoj krajevne skupnosti ter lepše življenje. Svet krajevne skupnosti seje na čelu s predsednikom Ivanom Jelenom za ta korak odlo-čil na osnovi potreb in želja krajanov ter podpore na zborih krajanov, ki so jih opravili v preteklih dneh. V program, ki naj bi ga sofinancirali iz sredstev^kra-jevnega samoprispevka, so zapisali: sofinanciranje vodovoda, gasilskega in večnamenskega doma ter sofinanciranje vzdrževanja in obnove cest.
Prispevna stopnja bo, če bo referendum uspel, 1,5 odstotka od mesečnih neto osebnih dohodkov delavcev, pokojnin upokojencev, od katastrskega dohodka in dva
odstotka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Po tej stopnji bi samoprispevek plačevali tudi tisti, ki imajo pavšalno odmero davka. Tisti krajani, ki prejemajo invalidnine, varstvene dodatke in nižje osebne dohodke od 30 odstotkov povprečnega osebnega dohodka Republike Slovenije in upokojenci, ki ne dosegajo najnižje pokojnine odmerjene za polno delovno dobo samoprispevka ne bi plačevali.
Glede na rezultate in tudi potrebe ter želje krajanov v vodstvu krajevne skupnosti Ponikva upajo, da bodo ljudje izglasovali samoprispevek ter tako izkazali največjo mero solidarnosti, zaupanja in hotenja za lepše in prijetnejše življenje v svojem kraju. Imeli bodo dve referendumski mesti, odprti pa bosta od 7 do 19 ure,
■ Besedilo in slika -er
Gasilski - večnamenski dom je konec prejšnjega tedna dobil streho. Krajani so do sedaj po besedah predsednika režijskega odbora Milana Banovška opravili več tisoč prostovoljnih delovnih ur in več kot tisoč strojnih.
Tudi slovenski
Javni tožilci morajo biti
Tekst & Foto: vuf
Vici in risbe slovitega Lassal vyja so postale del realnosti tudi pri nas. Kar nekaj primerov v zadnjem času je slišati iz logov teh ali onih organizacij, kjer se ženska na delovnem mestu jemlje kot blago z neomejeno uporabno vrednostjo.
Vse skupaj se uresničuje skozi sloviti stavek: "Če daš, si kur-ba, če pa ne daš, si prav tako kurba!" Očitna de-humanizacija odnosov med nad i n podrejeni mi je prav gotovo odraz divjega lastninjenja in očitnega zavedanja vodilnih lastninskih občutkov. Funkcionalna hierarhija socialistične preteklosti se v sedanjih demokratičnih časih poenostavljeno razlaga kot avtoritarna hierarhija, ki pozna zgolj brezkompromisno poslušnost.
Degradacija človeškega faktorja zaradi moči in stanja družinskega proračuna, bo dolgoročno z že tako oživljeno krizo družine kot bazične institucije globalne družbe, vsekakorimela v določenem času feedback v vračanju proletarsko agresivnega odzivanja. Ženska v sodobnem času je torej še dodatno obremenjena: delo, gospodinjenje in vzgoja otrok (ponekod še uslužnostni
Vsem na razpolago'i
servis za lačne, žejne in nemočne moške) - zdaj pa še pokoma delavka (uslužbenka) razčlovečena v predmet.
Na žalost nimajo ženske, kaj veliko na izbiro. Delujoči klub Minerva v Ljubljani, tolažilne besede prijateljic in kolegic in še SOS telefon so na tehtnici v primeijavi z delovnim mestom (ki jih primanj- kuje) PREMAJHNI. Sprašujem pa se ali res drvimo navzdol kot družba tudi v tem medčloveškem svetu vsakdanjega življenja?
■ V. G.
Povedali so: ^^
iiiiiiiiiii« ur. "jmPhS
'Gasilci v našem kraju smo ||. ^B
nosilci kulturnega in športnega Ijplj
življenja. V soboto 17. julija, K	^J^JH
po paradi, se bodo najboljše Hk $^ jM
gasilske desetine veteranov in ■ veterank pomerile v raznot-J ^^^
erostih in vaji s hidrantom. Po ' ^^jMljr jp končanem tekmovanju in raz-	0Th-jjJgk
glasitvi rezultatov, podelitvi g, pokalov ter državnih gasilskih — odlikovanj, bo zabava. Ner-
deljski del praznovanja paje posvečen kulturnemu delu. Že os-emnajstič bodo pripravili srečanje harmonikatjev, ki je obenem tudi izbirno za Zlato harmoniko Ljubečna 93, obenem pa bomo na tem srečanju izbrali najboljšega harmonikarja Savinjske doline.'
■ Besedilo in slika: er
KULTURA
Objavljamo prvič
Zanimiv rokopis
Soštanjski zbiralec narodnega blaga Zvone Čebul je med svoje posebnosti uvrstil tudi rokopis Franca Ksaverja Meška, ki kol kaže, še ni bil objavljen. Gre torej za Meškovo črtico pod naslovom Seidlov vir pri Celju.
Meško opisuje tedanjo podobo okolja tega "studenca", kot mu pravijo Celjani, znan paje tudi kot Seidlov studenec. Ime je dobil po profesorju na celjski gimnaziji, ki je verjetno poskrbel, da so okolje vodnega vira uredili.
Vsebino rokopisa bodo dobesedno prepisali, saj ne gre zgolj za romantično vsebino, gre tudi za oris razmer med slovenskimi dijaki na tedanji nemški gimnaziji.
Seidlov vir pri Celju
Romaj, duša, romaj! Odleglo ti bo od življenja boli na romarski poti v celotno mladost. Hitite, misli, hitite pod svetlo sonce mladih dni! Okopljite in očistite se v njegovi posvečeni čistosti navlake in prahu, ki sta legla na vas na življnja poteh. Zaživi, srce, zaživi spet nekdanje dni! Pomlajeno boš v njih kakor v preradoviteljni, pomlajajoči vodi čudotvornih vrelcev toplih starih bajk.
In kadar poromam nazaj v mlade dni. se rad in pogostoma ustavim ob eni nalepših postaj svoje življenske poti, ob našem prijaznem Celju. Poln njlepših spominov je zame.
Že ko sem prišel v višjo gimnazijo v Celje, je sladek spomin. V Ptuju je bila tedaj samo nižja gimnazija. Tako nas je v četrti šoli vznemirajla in težila skrb: kam prihodnje leto? Kar je prišlo nekega dne nadme kakor svetlo razodetje: "Celje ti jc določeno"!
Prišlo je pa takole:
Zgodovino in domoznanstvo nam je predaval gospod ravnatelj, tirolski Nemec, mož, ki je bil videl izredno mnogo sveta, saj je vsake počitnice samo potoval. Bil sem najmanjši med četrtošolci in sem sedel prvi, v prvi klopi Ravnatelj je med predavanjem na-
vadno stal tik pred menoj. Tudi kateder je bil tik pred mojim sedežem, če je predavatelj sedel slučajno kdaj na katedru. Tako je bilo, kakor bi govoril prav meni.
Prišli smo med štajerskimi mesti do Celja. Pa pravi: "Cilli, die schoenst gelegene Stadt Oesterreichs" (Celje, mesto z najslikovitejšo lego v Avstriji). Presunile so mem te besede. Že ime Celje je zvenelo kakor cingljanje srebrnih zvončkov in je bilo medena sladkost. Kakor na čarovniško povelje, mi je vstalo pred mano in nemirno dušo v trenutku, pravo bajno čudo pokrajinske krasote in v njej mesto vse z zlatim posejajno. Mahoma je ponehalo vse omahaovanje: Kam? v Maribor? V Gradec? V Celje? V Novo mesto? Tiho in svečano mi je postalo v duši, ker odločeno je bilo v tistem trenutku: "Celje ti je določeno, v Celje pojdeš!"
Izmed najlepših spominov v tistih štirih letih na višji gimnaziji v Celju, mi je Seidlov studenec, vir nad mestnimi drevoredi, na desnem bregu Savinje.
Iz. hriba z bukovim in gabrovim gozdom poraslega, vre skozi kamnito ploščo in kovinasto cev pramen kristalne vode. Naokrog je obširen prostor, v velikem polkrogu v hrib izkopan, s kamenjem obzidan. Ob zidu klopi. Nad vsem pa bočijo, kakor bi čuvali in blagoslavljali tihi prostorček, svoje krivenčaste veje stari gabri.
Ime ima vir po nemškem Seidlu, ki je bil nekaj časa profesor na celjski gimnaziji. V kamnito ploščo bo žrelu, skozi katero bruha hrib svojo čisto kri, sta bila vklesana dva Scidlova stiha. V povejnih časih ju je pa nekdo izklesal. Menije žel zanju!
Dijakom nam je bil vir zelo pri srcu, zelo draga naam pot k njemu skozi mestni park in tik ob strugi Savinje gor. Ob sobotah popoldne, ko nismo imeli šole, ob nedeljah, in zlasti ob lepih pomladnih in poletnih večerih, smo v gručah hodili to pot. Posedali smo na klopeh pod zelenečimi ali že zelo zele-
nimi ve jami gabrov, pili iz vira, radova-li se življenja in mladosti. Za slovo so pevci zapeli v tihi večer kako slovensko ali nemško pesem, in srečni smo se vračali v mesto in na svoja stanovanja.
Urice polne poezije, lepote in sreče...
V gozd nad virom smo imeli petošolci in šestošolci poznojesenskega popoldne ustanovni shod za mlado literarno društvo. Bilo je pa tako društvu v tedanjih časih hudo nevarno. Če bi zvedeli o njem v šoli, bi nas najbrž brez. usmeiljenja odstavili iz zavoda. Bili so časi nemškega duha, a tudi železne discipline. Prvo je bilo slabo, drugo dobro.
Ker smo se ob takih nevarnostih morali skrivati kakor prvi kristjani, smo v kratkem času omagali, društvo je zapalo in umrlo. Niso pa zaspali, še manj umrli naši nazori, ne naši naklepi, ne naše hotenje. Vsi ti so ostali mladostni, živi in neusahljivi, kakor Seidlov vir, spet in spet nanovo brsteči kakor gozd nad virom. Ne samo v mislih, tudi v resnici se rad ustavim v Celju, kadarkoli se vozim mimo. In če le količkaj utegnem, grem spet tisto pot, ki smo tolikokrat hodili po njej v dijaških letih: čez kapucinski most, ali čez brv, gori ob koncu mosta, skozi drevored, krasan in negovan, da takega menda nima nobeno mesto, ob Savinji gor mimo slikovite "grajske kleti" do Seidlovega vira. Sedem tam, obujam spomine na nekdanje dni, pijem iz žuborečega studenca, Nerad, s tiho boljo, se ločim od njega. Sedel bi tam brž dneve in dneve, sanjaril, pil iz vira s hladno vodo novo mladost in zdravje, saj
ta zdrava neizpdkopava, ne krade duševnih moči, najboljša je, najbolj zdrava, življenja nam daljša dni. Tako pisatelj in pesnik F. K. Meško. Sedaj je ostalo le še malo opisnega, sodobnost je zahtevala tudi v tej naravni lepoti svoj dar. Drevoreda ni več, tam drvijo jekleni konjički, sprehajalcev tudi ni več! Seidlov vir še vedno daje odlično vodo, ljudje pa je žal ne cenijo dovolj, saj se tam večkrat najde človek, ki pere svoj avto... Kako bi bil ob takem prizoru žalesten pisatelj Meško...
■ A. Videčnik
ENKRATNA IN IZJEMNA PRILOŽNOST ZDAJ TUDI ZA VAS
UNIVERZALNI RUSKI TRAKTORJI ZA VSAKOGAR PO TRENUTNO NAJUGODNEJŠIH PLAČILNIH POGOJIH.
Traktorji imajo dolgoletno tradicijo na svetovnem tržišču, zdaj pa jih imamo priložnost spoznati tudi pri nas. Odlikuje jih izjemna funkcionalnost, sodoben design, dolga življensko doba in prilagodljivost na vse terene.
In kaj je najbolj pomembno:
CENA, KI JE DOSTOPNA VSAKOMUR, TRAKTOR LAHKO DOBITE ŽE ZA 6000 DEM, OSTALO UGODNI KREDITI
Traktorje si lahko ogledate in preizkusite na razstavno - prodajnem prostoru pri:
FAMIS d.o.o. FARČNIK MIRAN Stopnik 30, Vransko Tel.: 063 / 725 ■ 377 Avto Tel.: 0609 /612-751
ki je tudi zastopnik za prodajo in servisiranje traktorjev. Tam boste lahko dobili tudi vse
ostale informacije v zvezi z delovanjem traktorja in plačilnih pogojih.
Popravljamo pa tudi vse vrste traktorjev pri nas ali pri vas na domu.
Vsi rezervni deli so zagotovljeni, kar pa je najvažneje, vse oprnvimo hitro in poceni.
Zgodilo se je...
15. malega srpana
LETA 1895
Tudi v današnji rubriki objavljamo dva prispevka iz Slovenskega naroda, ki sicer nista tesno povezana z dogajanjem v Šaleški dolini, sta pa vsak po svoje vseeno vplivala tudi na življenje ljudi na tem. majhnem koščku slovenske zemlje. Prvi članek ima naslov "Topovi iz papirja":
"Da bi se papir uporabljal celo za izdelovanje topov, to skoraj ni verjetno in vendar se delajo v Ameriki topovi iz papirja. V sredi je kovinsko jedro, okoli pa se dene papirnata masa, ki postane trda kakor kovina in še bolj elastična. Tak top se potem obveže s kakimi petimi legami bakrene ali jeklene žice, ki se pritrdi z bronastimi vezmi. So li taki topovi res tudi trpežni, o tem ni še ničesar znano.
Če bi bili vsi topovi tega sveta narejeni samo iz papirja, se v naši soseski zagotovo ne bi dogajale stvari, kot žal se!
Drugi članek paprivabljaže kar s svojim pomenljivim naslovom "Čuda elektrike":
"Dr. Werner pl. Siemens je, kakor poroča "Journal des Debats", dal narediti dva velika steklena rastlinjaka, katera sta ponoči razsvetljena z električno lučjo, ki je močna v vsakem rastlinjaku kakih 5000 sveč. S to razsvetljavo so se dosegli čudoviti vspehi. Grah, ki je bil vsajen v oktobru minulega leta, je obrodil že početkom februvarja; malinice so dozorevale v 75 dneh, grozdje v istem času. Sadje je imelojako žive barve in je lepo dišalo,
samo sladko je bilo malo manj nego navadno. Vzrok temu paje, ker električna luč daje premalo toplote, čemur pa se bode dalo gotovo pomagati. Gourman-dom bode ta vest gotovo po volji, ker doslej ne bodo več vezani na "sezono"."
Za tisti čas je bil tak rastlinjak zagotovo pravo čudo, čeprav sem prepričan, da so ga mnogi sprejeli tudi z veliko skepse in dvoma.
V isti številki Slovenskega naroda je bila objavljena tudi naslednja novica, ki jo objavljamo samo zaradi tega, da boste videli, kakšne novice so tudi objavljali v takratnih časopisih:
"ZAROČIL seje te dni gosp. dr. Mayer, odvet. kandidat v Celji, z gospodično Riči Prausovo, hčerjo pokojnega slovenskega odličnjaka dr. Prausav Konjicah."
Kot mnogi veste, gre za zaroko kasnejšega uglednega šoštanjskega meščana in župana Frana Mayerja.
LETA 1929
Zadnja današnja novica, z naslovom "Iz Velenja", je bila objavljena v celjski Novi dobi:
"Tuje umrl v soboto v starosti 63 let baron Ivan Adamovich de Cscpin, graščak, bivši veliki župan virovitiški, častni vitez Malteškega reda. Pogreb se je vršil danes ob pol 11. uri dop. iz grajske kapelice na pokopališče v Šmartnem. Naj v miru počiva.!"
■ Damijan Kljajič
GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE
Šaleška dolina je, kar zadeva kulturnih in drugih dogodkov, pa tudi samega življenskega utripa, včasih (žal niti ne tako zelo redko) precej dolgočasen kraj. Kljub temu, da se nekateri posamezniki trudijo, k čemur gre seveda vsa pohvala, paje vendarle še toliko stvari, ki tej dolini in njenemu središču Velenju manjkajo in ga še vedno potiskajo stran od statusa majhnega srednjeevropskega mesteca. Mesto, ki niti lastne kinod-vorane z rednim dnevnim programom ne premore, pač ne more veljati za evropsko mesto, še posebej, če je to peto največje mesto v (sicer res majhni) državi. Glede na takšen, nič kaj zavidanja vreden položaj kulture v naši dolini, je vsak dogodek, ki izstopa iz sivega povprečja siceršnje ponudbe podobnih dobrin, vreden še dodatne pohvale. Med take prav gotovo sodi dogodek, kateremu priča smo lahko bili minuli petek zvečer
na terasi gostišča Saloon na Konovem. Ogledali smo si lahko nastop ene najbolj znanih in izkušenih rockovskih skupin pri nas, skupine Šank ročk. Čeprav je skupina vsakomur prav dobro poznana in je v svojem mestu odigrala že ničkoliko odmevnih koncertov, je bil njihov petkov nastop tudi za tiste, ki jih dobro poznamo, prav prijetno presenečenje. Ni namreč šlo za klasičen koncert kakršnih smo sicer vajeni, ampak so se fantje tokrat predstavili nekoliko drugače. Nastopili so namreč "nepriključeni" (un-plugged), samo z akustičnimi instrumenti in brez posebnih dodatnih svetlobnih ali katerih drugih efektov. Tako je še posebej prišla do izraza virtuoznost muziciranja in petja (tudi večglasnega), ki večkrat tako rada zbledi v enoviti zvočni kulisi na več sto kilovatov ojačanega koncertnega zvoka. Vsem dobro znane
skladbe skupine Šank ročk so v akustični priredbi zvenele nekako drugače in bolj sveže, posamezni aranžmaji, pa naj bodo vokalni ali instrumentalni, pa so znanim uspešnicam dali novo dimenzijo, s tem pa tudi potrdili dejstvo, da so člani skupine kot posamezniki odlični instrumentalisti z dobro glasbeno izobrazbo. Publika, katere število je bilo za ambient v katerem so Šank ročk nastopili, ravno pravšnje, se je na drugačen zvok odzivala spontano in s simpatijami in na ta način po svoje prispevala k celotnemu dobremu vzdušju na koncertu. S tem je na svoj način tudi dala vedeti, da si takih in podobnih prireditev še želi. Petkov koncert ni bil prvi take vrste v Saloonu, saj smo tam lahko videli že marsikoga. Bil paje prav gotovo eden najboljših in najbolj originalnih, takih, kakršnih si v bodoče prav gotovo še želimo.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
*** RICK SPRINGFIELD ***
Pevec in igralec, ki je svoje največje uspehe dosegal v osemdesetih letih, že od leta 1985 ni izdal nobene plošče. Trenutno nastopa ta 43-let-nik po manjših dvoranah ZDA in se pripravlja za nastop v televizijski seriji "High tide", ki jo snema ameriška televizijska hiša NBC. *** 2 UNLIMITED *** Ray in Anita, člana tega slavnega dueta, sta trenutno v Londonu, kjer v futurističnem okolju londonskega televizijskega studia Park Royal snemata videospot za njuno najnovejšo skladbo "Faces". Pesem, ki govori o prijateljstvu med ljudmi, strpnosti do pripadnikov različnih ras in sožitju vseh prebivalcev Zemlje, naj bi izšla konec prihodnjega meseca. *** CUT'N'MOVE *** Skupina, ki sicer prihaja iz Ko-penhagna, glavnega mesta Danske, je s priredbo stare uspešnice skupine
KC & The sunshine band "Give it up" dosegla velik uspeh, saj se skladba bliskovito vzpenja po raznih evropskih lestvicah. Večji uspeh je skupina, sicer znana po akrobatskih vložkih na svojih nastopih, dosegla pred dvema letoma s skladbo "Get se-rious". *** SHINEHEAD *** Shinehead je izdal nov maxi CD, na katerem je v reggae muffin ritmu narejena priredba stare uspešnice Paula McČartneya in skupine Wings iz leta 1976 "Let'em in". Na CD-ju so tri verzije omenjene skladbe. *** BOBBY BROWN *** Tudi Bob-by je na tržišče poslal nov izdelek. Na maxi CD-ju je izšla skladba "That's the way love is", menda ena najboljših skladb, kar jih je kdaj napisal. Odlikuje jo eksploziven ritem, odličen vokal in dobro besedilo. Rap v skladbi je prispevek Bob-byevega studijskega partnetja Aqila
Davidsona. *** SWV *** SWV je kratica za Sisters With Voices, novo skupino, ki prihaja iz ZDA. Sestavljajo jo tri dekleta, Cako, LeleeinTaj, ki pa kljub imenu skupine niso prave sestre. Skupina prihaja iz Nevv Yor-ka, kjer je vzbudila pozornost na tamkajšnji dancefloor sceni. S skladbama "Walk" in 'Trn so into you" in Lp-jem "It's about tirne" seje uspela v rekordno kratkem času prebiti na ameriške lestvice. *** SNOW *** Novi zvezdnik je moral odpovedati začetek svoje trimesečne turneje po ZDA in Kanadi. Pevec, kije v zadnji polovici leta nenehno na nogah in je v tem času že skoraj trikrat obkrožil Zemljo, je namreč preutrujen in potreben počitka. Tako sedaj počiva v Nevv Yorku, z nastopi skupaj z DJ Princeom pa bo nadaljeval konec tega meseca.
■ Mitja Čretnik
Šansoni Iztoka Mlakarja
V petek in soboto, 16. in 17. julija, ob 20.30, bo na velenjskem gradu nastopil Iztok Mlakar. Predstavil se bo z znanimi šansoni, kijih poznamo iz večno razprodanih kaset.
Število vstopnic za vsak večerje omejeno na štirideset. V ceni (vstopnice 1.200 SIT), je zajet tudi prigrizek med predstavo.
Po predstavi bo odprta grajska gostilna, kjer bo možen pogovor z nastopajočimi.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas
Po dolgem času so prav vsi ansambli, ki so bili na lestvici, dobili vaše glasove, lestvica, ki ste jo izoblikovali v nedeljo, 11 julija, pa izgleda takole: l.SLAK: "Srečno mlada Slovenija"	8 glasov
2.Henček:	"Ko sem fjakar bil"	3 glasovi
3.ŠTIRJE	KOVAČI: "Full Marička"	2 glasova
4.VIKI	AŠIČ: "Francelj, lump si ti"	I glas
5.CIK:	"Mali oglasi"	1 glas Predlogi za nedeljo, 18. julija:
1.MLADI	PRIJATELJI: "Vinograd"
2.RUPAR:	"Kdor poje rad"
"Mi, hribovci"
3.SLOV. INSTR. KVINTET: 4.SPOMIN: "Lovska stava" 5.NIKO ZAJC: "Čebelar"
Vili Grabner
MASI KBAJI IN LJUDJE
Na Dobrni srečanje TD

Prvo in poslej tradicionalno
Pred Zdraviliščem na Dobrni je bilo v soboto prijetno in zabavno kot že dolgo ne. "Zgodilo" se je namreč 1.srečanje turističnih društev celjske regije in nekaterih sosednjih. Prišli so iz. Vojnika, Nove Cerkve, Vitanja, Vinske gore, Velenja in Dobrne, Celjanov pa na srečanje ni bilo.
Zbralo seje veliko obiskovalcev in navijačev, ki so glasno spodbujali svoje ekipe. Bilo jih je pet, med seboj pa so se pomerile v različnih družabnih igrah, ki so
bile prava paša za obiskovalce in so srečanje še zlasti domiselno popestrile. Dobro seje uvrstila velenjska ekipa s 3.mestom. Poskrbeli so tudi za kulturni program z nastopom pevk, pevcev in folkloro, posebno točko pa so pripravili otroci iz Vinske gore. Domačinke z Dobrne so na stojnicah prikazale najrazličnejše domače posebnosti, ki jih je bilo moč tudi kupiti.
Srečanja se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze
Viktor Zajko iz Ptuja
"Izpolnila se mi je mladostna želja!vv
Vozi me vlak v daljavo,... Vozil je in sedaj spet vozi. Toda nc po železniških tirih od Celja do Slovenj Gradca, ampak po velenjskih ulicah, natančneje od restavracije Jezero do Gorice. Velenjčan ni navaden vlak. Je po svoje muzejski in še turistični po vrhu. Pravzaprav neke vrste inovacija, ročno delo Viktorja Zaj-ka iz Ptuja.
67-letni Viktor kar žari od veselja. "Veste, izpolnila se mi je mladostna želja," jc navdušen pripovedoval po telefonu. "Ne zanikam, da si kakšnega dodatnega tolarja ob skromni pokojnini ne želim. Toda, bolj mi je šlo za to, da vlak sam naredim. Pa sem ga. Sestavljal sem ga dve leti. Naredil sem ga za mesto Ptuj. A, ker nismo našli z nekaterimi skupnega jezika, sem ga dal Velenjčanom." Vse, kar je na vlaku in v njem, je njegovo delo. Tudi sedeži in "kupe". "Dizlovka" vozi do 20 km/h (vgrajeno "srce" vlaka tudi siccr ni dovoljevalo večje hitrosti kot do 40 km /h), na sedežih v vagonih je prostora za 25 oseb, v kupeju za 10. Komaj jc Viktor izdelek "dal od sebe", že pripravlja izboljšavo in dodatek. Prva bo doletela disel motor, zgodovinski letnik 1940. Poskušal bo stvari urediti tako, da bo "letelo" po ccsti od 20 do 25 km/h. Dodatek pa naj bi predstavljal odprli vagon. V mariborski
vojašnici je že kupil stari kombi.
Tolikšna vnema za vlak pravzaprav ne preseneča. Viktor je bil namreč doma pri železniški postaji na Ptuju. Kot otrok je nadvse rad opazoval to mogočno železno gmoto, ki vleče za sabo toliko in toliko vagonov. Želel si je, da bi nekoč to tudi sam naredil. Po poklicu je sicer ključavničar in strojevodja. Rad pove, da sodi k prvi generaciji strojevodij, ki se jc davnega 1947. leta šolala v Mariboru. Bilje najmlajši učenec Koder je sopihal vlak, povsod je bil tudi Viktor: v Novi Gorici, vozil je "čirota" na progi Bosna Travnik,... Pravzaprav po celi bivši Jugoslaviji gaje bilo dovolj.
"Počnem vse, kar hočete" je odgovoril na vprašanje, kaj še dela v prostem času. Tudi "ftčka" je predelal pred leti v marcedez, s katerim se danes po Turnušču pri Ptuju, kjer Viktor živi, vozitanje gova dva vnuka. Pa starinske lesene strope in ograje izdeluje,... 54 let je že zvest gasilcem, veteran, višji častnik.
"Kmalu spet pridem v Velenje. Velenjčana moram do konca "urediti" tako, da bo služil svojemu namenu. Vlak naj bi v Ptuju vozil od gradu do toplic. Na tisti progi namreč ni hribčkov tako kot so od restavracije Jezero do Gorice" jc sklenil pogovor Viktor Zajko.
■ ta
Viktor (prvi z leve) se Je takole postavil ob Velenjčana skupaj z direktorjem podjetja Gost Velenje Francen Lenartom. Prvi z desne pa Je Karel Koželj, kije vlak prvi| popeljal po velenjskih ulicah prav na prireditvi Radia Velenje in Gosta Velenje "Skok v poletje" foto:\
Velenjčani so bili najboljši pri izdelavi torte
Slovenije dr.Marjan Rožič, ki je zamisel organizatorjev še posebej pohvalil in izrazil potrebo in željo, da bi s takšnimi srečanji nadaljevali. Udeleženci so se seveda odločili, da bo srečanje postalo tradicionalno, prirejali pa ga bodo vsako leto v drugem kraju.
Predsednik TD Dobrna Anton Mogu je ob 1.srečanju med drugim povedal: "Pobuda je bila prisotna že dolgo. Ker je letošnje leto leto turizma, smo se odločili, dajo uresničimo, da se na srečanju
Ob dobrotah na stojnicah so se cedile sline
skupaj pogovorimo o nalogah in uresničevanju programov in prireditev, tudi o skupnih akcijah sosednjih turističnih društev, pa tudi na ravni regije. Le dvakrat smo se dobili, da smo soglasno oblikovali današnji program. Namen srečanja je tudi, da se člani TD med seboj bolje spoznamo, kajti odbori se menjajo, vanje prihajajo novi mladi ljudje, ki se še niso imeli prilike spoznati, slednje paje tudi pogoj za uspešnost."
■ B.Mugerle
KS Ravne
V nedeljo bo veselo
Tako sta nam ob nedavnem obisku zatrjevala predsednik krajevne skupnosti Ravne Viktor Potočnik in predsednik odbora za vzdrževanje igrišča Marjan Kotnik.
V dneh, ko so nekateri že na dopustu, drugi z eno nogo v njem, pa se krajani spodnjega dela Raven potijo na udarniških akcijah pri dokončni ureditvi tamkajšnjega večnamenskega igrišča. Kar nekakšnega centra, ki bo zagotovo pripomogel k pestrejšemu in živahnejšemu življenju krajanov. Zgradili so ga pred tremi leti, lani ob njem postavili še brunarico, v katerih so garderobe in večnamenski prostor, letos pa so se lotili še javne
bodo ob 9.uri, in sicer s turnirjem v malem nogometu, nadaljevali pa ob 15. z družabnimi igrami in zabavnim srečanjem.
Tisti krajani spodnjega dela Raven, ki so se trudili pri dokončni ureditvi igrišča, si bodo sicer lahko oddahnili. Toda le za kratek čas. Kajti, pred vsemi v kraju so še druge težave, večje. Že lani so jim pri oskrbi s pitno vodo morali priskočiti na pomoč gasilci. Letos prav tako. Šest, sedem cistern vode na teden komaj zadošča. Razmišljajo o priključitvi na mestni vodovod, vendar stvari še niso tako daleč, da bi lahko naložbo začeli že letos. Čeprav bo to velik zalogaj zaradi pomanjkanja denarja, bodo najbrž
razsvetljave ob igriškem centru. Seveda delovna vnema ni pri vseh krajanih spodnjih Raven enaka. Pri nekaterih jo je malo, pri drugih malo več, kar kaže število opravljenih udarniških ur. KS je z denarjem pomagala pri izgradnji igrišča, za ureditev prostora, ki ga bodo lahko s pridom koristili vsi krajani, željni rekreacije, zabave in družabništva, pa so skoraj v celoti zbrali denar krajani sami. Krajevna skupnost je prispevala le denar za6 vreč cementa in 5 kg barve, krajani zgornjega dela Raven pa les za brunarico.
Dela naj bi zaključili do nedelje, 18. julija, ko bodo center predali svojemu namenu in pripravili temu primerno slavje. Začeli ga
morali ugrizniti v kislo jabolko. Udarniško delo je razumljivo samo po sebi, tudi denarni prispevki gospodinjstev, drugo pa... Ceste v KS so poglavje zase. Veliko metrov jih imajo še v makadamski izvedbi. Že vzdrževanje teh jih veliko stane. Da bi jim jih uspelo še asfaltirati, za zdaj slabo kaže. "Trudili se bomo rešiti vprašanja, ki nas "žulijo". Če bomo vsi krajani Raven tako voljni poprijeti za delo kot so v minulih dneh udeleženci udarniških akcij pri urejanju javne razsvetljave ob igrišču, optimizem obstaja. Z njim tudi rezultati prizadevanj," je sklenil pogovor Viktor Potočnik.
tp
Vis-a-vis in "kramarija" v Gorenju
Na velenjski Eri gredo glede opremljenosti in ponudbe v korak s sodobnim časom. Lep primer za to je tehnična trgovina Vis - a - Vis v Velenju.
A, vse lepo se blešči le v Velenju. Ob pogledu na "kramarijo" v vasi Gorenje, pa namesto blišča beda. Se vedno namreč prodajalke prinesejo tisto, kar si kupci zmislijo, na pult. Od predvojne ureditve je menda v trgovinici novost le blagajna.
Bo stopil princesi na noge?
Pred nedavnim so v Žalcu izbrali letošnjega hmeljskega starešino in njegovo spremljevalko.
Ta ni vedel, ali naj se nove vloge veseli ali žalosti. Vedel je le, da bo moral na plesišču na letošnjem hmeljarskem prazniku skupaj s svojo princeso zaplesati valček. Tega pa za zdaj na seznamu njegovih plesnih sposobnosti še ni.
Menda ga je že "vzeta r roke" njegova žena. Na princeskino veselje optometer upa, da bodo uspešne.
Kmetijci in namakalna naprava
Letošnja suša je kmetijcem Šaleške doline pošteno zagodla. Da bi vsaj na manjši površini omilili njene posledice, so kupili prvo namakalno napravo.
A, glejga zlomka. Takoj, ko so jo "dali narazen", se je vlilo z neba.
Viktor Potočnik in Marjan Kotnik sta prepričana, da bi bilo lahko v kraju marsikaj drugače urejeno, če bi bili pripravljeni z večjo vnemo prijeti za delo vsi krajani foto:vos
Mislinja ■■■■■■
Z odlovi rešujejo ribe
Letošnja dolgotrajna suša je z nizko vodno gladino nedvomno naredila svoje, svoje pa so dodale še številne regulacije na salmonid-nih rekah in potokih. Vse skupaj lahko strnemo na skupni imenovalec - veliko škode na vodah Koroške ribiške družine, še zlasti ativa Slovenj Gradec. Razumljivo je torej, da so ribiči z odlovi skušali rešiti kar največ življa, zlasti salmonidov, ki sojih premeščali tja kjer je več vode.
Posnetek je nastal ob vznožju Pohorja pri odlovu potoka Dovžanka kjer so morali postrvi odloviti zaradi gradnje male vodne elektrarne. Že kar standardna in izredno uspešna odlovna ekipa, ki jo sestavljajo Jože Skaza, Miran Sušeč, Emil Vogrin, Jože Rotovnik, Drago Sušeč in Jože Kožar, je skupaj odlovila kar 32 kilometrov rek in potokov slovenjgraškega območja in tako opravila preko 400 prostovoljnih delovnih ur.
■ tekst in foto: Silvo Jaš
Uspešna odlovna ekipa slovenjgraških ribičev
"Mislinjski bajer"
Kmalu vzorno urejen ribnik
Že kar nekaj časa je tlela zamisel, da bi značilni "mislinjski bajer", kot ga domačini radi imenujejo, primerno uredili. Lahko bi rekli, da seje pobuda o urejanju kakšnih 2.000 kvadratnih metrov vodne površine počasi že začela uresničevati. Nekateri zanesenjaki slovenjgraškega aktiva Koroške ribiške družine z Jožetom Skazo na čelu so v jezero, ki ga napaja bistrost reke Mislinje, za začetek vložili precej potočnih postrvi. Velika vodna površinajim je prišla prav tudi, ko so reševali postrvi iz potokov in rek, ki sojih regulirali, ali paje bila njihova gladina zaradi sušnega obdobja izredno in celo kritično nizka. V teh mesecih bodo skupaj z žago Mislinja še dodatno poglobili dno jezera ter uredili okolico. Tako bo jezero po vsej verjetnosti postalo komercialni revir.
Kaj naj zapišemo ob koncu? Morda to, daje bila hvale vredna zamisel izredno dobro sprejeta ne le med mislinjskimi ribiči, temveč tudi med ostalimi ljubitelji narave in čistih voda. Prav bi bilo, če bi jo posnemali še kje drugje. Takšnih in drugačnih možnosti je namreč še veliko, le izkoristiti jih je treba - na primeren način in ob primernem času.
■ tekst: Silvo Jaš

Nočni akciji inšpektorjev po lokalih
Zakaj gostinci nimajo radi inšpektorjev?
Sami so si krivi, gostinci namreč. Ja, hudič jc. čc ni boga, a z bogom običajno pride križ. Tako nekako in bolj konkretno: v Velenju in bližnji okolici sc bolj malo dogaja (velja za gostinske lokale, njihovo ponudbo in "ponudbo"); in -če se že kaj dogaja, pride inšpekcija s policisti in še s kom, pa pokvari še tisto "bolj" malo. In to je tisti prvi križ, saj inšpekcijske službe svoje delo morajo opraviti, takšni so zakoni, predpisi in vse kar zraven sodi. Pas tem seveda inšpekcijske službe ne opravičujejo svojega "obstoja"; takšno početje jim pač ni v kakšno p(osebno) zadovoljstvo in spanec po opravljenem (tudi) nočnem delu nič bolj odrešujoč.
Pride druga postaja s križem ali pod njim. Včasih in še danes so v družbenih lokalih ob koncu delovnega časa zaklenili vrata. Pika. Z vratolomnim porastom zasebnih lokalov je porasla konkurenca (tudi nelojalna) in z njo, kaj bi drugega, boj za dobiček. Bitke so različne, med drugim lahko "pozabiš na malenkosti", ki so nujne za redno in nemoteno obratovanje, čisto možno je očitno tudi, da o vsem nisi pravilno in dovolj seznanjen; ko je pa toliko vsega.
Potem je pod naslednjim križem nekaj padlo (če bi bili zlobni, bi rekli, da seje veselo pobralo). To je povsem nedorečena zakonodaja z. neustrezno davčno in kaznovalno politiko in nekateri to najdejo za lep izgovor in še lepše izkoriščajo. Pa kaj, bom pač plačal tisto "malenkost", poleg tega pa bo sodnik za prekrške ukrepal šele po precej mesecih. Vse skupaj izzveni v posmeh in v vprašanje, če je ukrepanje (pri nas) sploh smiselno. Je sploh smiselno, da se inšpekcijske službe (v nadaljevanju konkretnega primera inšpektorice) potepajo ponoči okrog, milo kaznujejo, pišejo zapisnike, pojasnjujejo, opozarjajo? Pa je. Velika večina naključno "prizadetih" je večino manjkajočih stvari uredila takoj, ali ob prvi možni priložnosti. Sami torej vedo za "razlog",ki jim "preprečuje", da bi bile stvari urejene, da bi bil volk sit in nekdo cel. Šc nekaj posebej navdušuje. (Skoraj) povsod so se ob zahtevi po "papirjih" pričeli
mrzlično odpirati predali, mape in še kaj. Burleski podobno. Se tisti, ki so imeli te nesrečne papirje jih niso takoj našli, nekateri so jih prinesli za nevljudneži, drugi naslednji dan na ustrezno mesto. Pogosta pomanjkljivost so dovoljenja za podaljšano obratovanje, "skriti" ceniki, uvožene pijače brez deklaracije, največja "skrivnost" so potrdila o varstvu pri delu in požarnem varstvu, da o živilskih pregledih, pogodbah o delu za ožje družinske člane sploh nc govorimo. In šc kaj s tega področja bi se našlo. Zabavno torej, za nekatere bolj, za druge manj; tako pač, kakor smo si enaki, eni bolj, eni manj.
S križem - od križa do križa
Pravilno razporejena družba, tri inšpektorice, dva policista za prevoz, spremstvo in varnost ter kakšen stot malenkosti (o njegovi "vlogi" malo kasneje). Ni ga čez dobrega soseda, zato s postaje kar k njemu in njim. H "Korošcu" najprej. Presenečenje je bilo obojestransko. Takšna skupina v mirnem, lepo urejenem lokalu, sanitarije bi sploh težko našli lepše, še najbolj presenečen je bil lastnik, ki (že v postelji) kar ni mogel verjeti, kdo gaje "obiskal". Tako je pač dejal. Karje manjkalo, je nekaj zgoraj že našteto, inšpektorice so opozorile in svetovale, predvsem je treba urediti odpiralni časin "status" okrepčevalnice.
K "Jožici". Malo nejeverno je pogledala večinoma zelo znano družbo, pogledi gostov so bili bolj nejevoljni. Sicer so že zapirali in drugih pomanjkljivosti tudi ni bilo. Le mala nerodnost, pred dvema dnevoma je potekel živilski pregled (karje bilo še skoraj ob zori že odpravljeno). Zakaj torej Jožica v tej "kroniki"? Ker je imela edina vse urejeno, "skoraj" smo spustili.
Dobro Staro Velenje
In potem v Staro Velenje. Kar za začetek: skupna pomanjkljivost vseh - nimajo dovoljenja za podaljšani delovni čas. Pravzaprav imajo soglasje krajevne skupnosti, za nujnost pravega dovoljenja so
FR
IZVAJALEC KROVSKO - KLEPARSKIH DEL
rudi rudnik
tel.: 063/ 35-105 (DELAVNICA)
V	NOVI PRODAJALNI >> RUDNIK << NA OSTROŽNEM
V	CELJU ( OBRTNA CONA ) PA LAHKO KUPITE VSE, KAR POTREBUJETE ZA STREHO -
UGODNE CENE
*	alu plastificirano krovno pločevino v raznih barvah
*	bakreno pločevino
*	kritino >> TRI MO - TREBNJE <<
*	salonitne plošče, eternit...
*	žlebove z vsemi priključki po vaši želji
*	hidro in termo izolacijski materijal
*	specialne zaščitne premaze za vse vrste kovin...
Informacije in prodaja tel. 063 / 37 - 901, od 8. do 17. ure ter v soboto dopoldan.
boutique GOSPOBUCRft
Šoštanj, Prešernov trg 9, tel.: 881-149
VELIKO ZNIŽANJE-za 50% NI
Gospodična vam nudi možnost plačila na 3 čeke.
poletne obleke (kratke in dolge) že od 1.990,00 SIT dalje
*	bluze (viskoza) 2.490,00 SIT
*	kostimi od 3.990,00 SIT dalje
*	bodyi od 1.990,00 SIT dalje
*	legice (kratke in dolge), trapez hlače (viskoza), poletne hlače (dolge in kratke) od 1.990,00 SIT dalje
*	bombažni kompleti, majčke, otroški in ženski Startas copati - ugodno!
zvedeli ob tej priliki. In stvar uredili naslednje dni. Pri Pocajtu so ravnokar zapirali, le opozorilo glede živilskega pregleda. V "Kava bar Čuku" je "manjkala" pogodba o delu za delavko (pomagala je samo trenutno, ampka zelo dobro), kar bo v kratkem urejeno, če že ni, živilske preglede so inšpektorice videle kaj kmalu zatem, ko so več kot do-
inšpektorica imela na uradnem seznamu, pa ni imela. Vse imate še na občini, torej me ni, delam na črno, zato nimate vstopa, sicer pa si kot župan Starega Velenja to lahko privoščim, je še dodal k splošnemu smehu. Seveda seje strinjal s tem, da red mora biti, pripomba na to pa jc bila njegova in nekako v stilu, da je treba narediti pravo zakonodajo.
5
IB	rrM
Spremstvo ob okrepčilu inšpektoricam Damjani Zupane, Majdi Potušek in Marici Kvartič (delovni, tržni in sanitarni) ni bilo potrebno, a se je vsem prileglo, le da mučnih zapisnikov ni bilo
treba sestavljati
bro obiskan lokal zapustile. "Podaljšan" delovni čas velja tudi za "Vlasto", po začetni zmedi so našli vse papirje. V redu torej. Za "Lovski dvor" so inšpektorice videle papirje takoj naslednji dan, malo prekoračen čas, zbadljiva pripomba enega od gostov in lahko noč.
In potem učinkovita miniatura v "Šahecu". Odigral jo je lastnik, ko so ga prebudili. Takšne vas imam rad, so bile prve besede po zagotovilu inšpektorice, da bo hitro opravljeno. Še prej je povedal, da je na dopustu, nadaljeval pa s prošnjo naj takoj napišejo česa nima in se pozanimal za višino kazni. Zlasti za potrdila o varstvu pri delu in požarni varnosti, ki jih tudi ne bo, kar je namreč obljubil, je tudi naredil, drugega ne bo. Pika, nato pa klicaj. Niti pod razno se ni strinjal, da ima dovoljenje do 22.ure (kazalci so kazali proti 23.), kar naj bi
ne pa se ravnati po zakonih komunistične bande.
Sicer- (skoraj) vse v redu. Smeh in naprej v prijetno noč.
Z vozilom, ne več peš. Radijska zveza je spremljevalcema narekovala vožnjo do "Barona". Že spet, seje slišalo. Kar pogosta je namreč ta pot, prijave pa menda vedno iz iste slušalke. Naključni klic je lastnika veljal opozorila in prijave zaradi prekoračenega delovnega časa, ni bilo pogodbe o delu, niti živilskega pregleda, izgovori niso zalegli, bo pa urejeno. Adijo.
Polnoč, nekaj čez in višek. V "Saloonu". Obratovalni čas je poglavje zase, problem "okrepčevalnice" tudi, bilo tudi ni prvič, natakar paje prostodušno priznal, da dela na črno, kaj drugega mu po ugotovitvah inšpektoric tudi ni ostalo. "Dobil" je seveda takojšnjo prepoved nadaljnjega dela in ker je
Stari trg 12, tel: 856 - 763 Tomšičeva 15, tel: 855 - 420
50/1
SLADKIM SOL KUHINJSKA SARDINE V OLJU
SIRUP 6,5 1	882,00 SIT
PRALNI PRAŠEK UNO	3/1
DETERGENT2A POSODO	41
MEHČALEC	41
COPATI	SPARI POKROVI ZA KOZARCE-KOVINSKI 36 kom.
POKROVI ZA KOZARCE-PVC	50 kom.
ZA VEČJE NAKUPE - MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA ! POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE !
DHjOVIM ČAS: vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah n nedeljah od S. do "VI, ira
59,90 SIT 45,70 SIT 54,30 SIT (135,70 za liter) 399,90 SIT 339,00 SIT 360,00SIT 363,OOSIT 369,00 SIT 325,00 SIT
jupol 30 kg 2280 SIT bavalit 40 kg 1920 SIT lepilo za ploščice 25 kg 825 SIT belton 0,9 I 569 SIT beltop 0,9 I 788 SIT

-	lepila in laki za parket
-	žičniki in vijaki vseh dolžin
-	vodovodni materijal
-	stavbno okovje ...	^p^
DEL. ČAS: vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
VLJUDNO VABLJENI !
bil sam, je to pomenilo izprazniti lokal. Pa ni šlo gladko. Družbi ob mizi se pač ni mudilo, gospod Vane je pripomnil, da naj bi inšpekcija raje kontrolirala "pušl šankc", karje že zdavnaj zahteval, tokrat paje ponovno obljubil, da bo spisek, ki ga ima, vendarle izročil na pravo mesto. Bomo videli, kar dolg je namreč ta spisek. Ko so lokal le zaprli in je "obisk" odšel, nekaterim avto očitno ni hotel vžgati.
Sobota, to je ta pravo
Noč sredi tedna sc je torej za nekatere nadaljevala; pa kaj, spanec je le spanec. In tega si lahko privoščiš v nedeljo. Zato paje pred nedeljo sobota in čas za veselje. Spet ne za vse. saj seje ekipa podala na pot še enkrat; za vsak slučaj, ali pa tudi ne. Začetni postopek enak, začetek pa ne. Slednje velja za sprehod na velenjski Grad brez učinka. Enak izid velja pa ponovni obisk Starega Velenja, ki posebej resnih namenov ni bil, pa vendarle. Le malo kontrole in pred Šahecom so inšpektorice zvedele, da so, kot po navadi, tri dni prepozne. V Pakinem lokalu so sredi tedna hitro zaprli, tokrat je obisk minil le z ugotovitvijo, da z ukinitvijo kuhinje to ni več gostilna, karje tudi kršitev.
Ven iz mesta, bliže deželi
Vmes pa v Šoštanj. K "Rovš-niku". Živahnost v lokalu seje hipoma polegla, a ne za dolgo, le novih gostov ni bilo, "odvrnili" sta jih vozilo in uniforma zunaj, znotraj pa je bilo marsikaj narobe. Lastnica in natakarica brez veljavnega živilskega pregleda, nered v kuhinji, ki za kaj takega niti nima (več) pogojev, spet zgodba o družinskih članih brez pogodbe in zavarovanja, zaradi prekoračenega časa pa se nihče ne razburja. Tudi prav, s prijavo seveda.
Med vožnjo do Ribiške koče si je lastnik enega od lokalov gotovo oddahnil (kot si je sredi tedna v Saloonu, ker nas pač ni srečal v Šoštanju). Pri ribičih je bilo prijetno, kljub prekoračenemu času, za kar pa je lastnica že pred časom
vložila prošnjo na krajevno skupnost, ob prevzemu lokala je tudi niso dovolj seznanili z vsem karje nujno za obratovanje; manjkala je pogodba o delu za pomočnico v kuhinji, pa bo že bolje.
"Zveza" nas je popeljala v Šmartno ob Paki. Oborožena spremljevalca sta ugotovila, da ni bilo nič hujšega s prometno nezgodo, le domačini so krivca "malo v strah vzeli". Moški del ekipe ni dobil priložnosti, da na "Na pošt" počastil boljši in lepši del, to jc storil "šef' - iz čistega veselja, ker je imel vse urejeno. Tudi prav.
Malo sprehoda in malo okrepčila, polnoč je tudi že minila, mi pa v hribe, v boj z Don Kihotom. Obiska kolikor hočeš in veselja še več, precej zakajeno in po "formalni plati" vse narobe. Najmanj karje,je manjkalo dovoljenje za obratovanje, čemur je sledila prepoved s prijavo, še temu pa zagotovilo, da bo vse skupaj prevzel pač nekdo drug in vse primerno uredil. Se marsikaj se je ob bučni glasbi slišalo. Da imajo zraven špiclja z Našega časa, ki verjetno pripravlja trojno izdajo, da bi bilo bolje, če bi se potikali po Velenju in ne motili njih, če pa se že vozimo tod okrog, naj vsaj poskrbimo za boljše vozilo.
Še kar - kruha in iger in čim manj papirjev
In tako naprej, mi pa smo zadevo vzeli zares in se odpeljali v Velenje. Na znano mesto, za zaključek in za vsak slučaj. V Sa-loon smo šli in skoraj ne prišli, ne zaradi česa posebnega, zaradi neverjetne gneče. Gneča je bila tudi s pomanjkanjem večine potrebnih papirjev, poniknila so tudi vsa zagotovila, da ti papirji so, saj jih do nadaljnjega še nihče ni videl; veljata pa vloga za podaljšanje delovnega časa in soglasje vseh sosedov. Na bolje gre. S papirji seveda, sicer so tam očitno vsi zadovoljni, sicer jih v poletni noči in drugače ne bi bilo toliko. Kar tudi brez papirjev nekaj velja.
Naprej v poletno noč in nazaj domov. Kruha in iger še vedno, le kaj bi drugega. Kar bo, pa bo.
Janez Plesnik
Odmev
Obisk Kennetha Zappa v Veplas Velenje
Objavljen članek o bodočem povezovanju VEPLAS Velenje s tujini svetovalcem nas je spodbudil oz. opozoril, da smo dolžni objaviti naslednji zapis:
1.	Podjetje RIPRO Velenje je izdalo sanacijski program za podjetje VEPLAS, ki so ga v podjetju na organih upravljanja sprejeli. Med pomembnejšimi ukrepi, ki smo jih predlagali, je bila sprejeta tudi pobuda za zamenjavo generalnega direktorja, ki je bil tudi v nepreklicni odstavki že drugič in je do sprejetja sanacijskega programa ni rpeklical.
2.	Ker ti ukrepi niso bili kljub zagotovilu o konstruktivnem sodelovanju bivšega direktoija njemu in njegovi zunanji sodelavki po godu, je po sklicu ponovnega zbora delavcev in po enotedenskem opravljanju poslov nove direktorice, kije zaradi vseh teh spletk dala odpoved, ponovno imenovan prejšnji direktor. Seveda ob vseh teh zapletih ne moremo optimistično gledati na pozitivno razrešitev razmer v VEPLASU, ki so prvenstveno odsev slabega vodenja in organiziranja poslovanja.
3.	Pri izvajanju sanacijskega
programa smo sodelovali od začetka njegovega nastajanja, zato menimo, da gre v primeru predvidenega najetja tujega strokovnjaka za poskus kritja za tujo avtoriteto, ki zaradi nepoznavanja razmer ne bo mogel objektivno presoditi realnega stanja. Zaradi znanih razlogov pa za izvedbo predlogov žal ni ustrezne kredibilnosti v kadru.
4.	Cene tujih svetovalcev so visoke. To vemo, ker smo bili vključeni skupaj s tujo svetovno hišo med mnogimi prijavljenimi in le med enajstimi zbranimi domačimi svetovalci v projekt Prenove podjetij Slovenije in smo si pridobili ne le določene strokovne izkušnje temveč tudi potrditev naše visoke strokovnosti. •
Kako bodo v podjetju plačali/ storitve tujemu strokovnjaku, pa naj razložijo delavcem in upnikom.
5.	Še vedno ni prevladalo spoznanje, daje za spremembe potrebno predvsem drugačno ravnanje na osnovi rigorozhih in strokovnih ukrepov v podjetju in ne zanašanje na vedno novo tujo pomoč.
mag. Olga Kotnik, dipl. oec. mag. Vladimir Kotnik, dipl. oec.
ZANIMIVOSTI
_
llliPlii
(T A>uru*liuy
'V Oven od 21.marca do 20. aprila
Ugotovili boste, da ste lahko sami sebi najboljši zdravnik, pa naj se dogaja z vami kar koli. V naslednjih dneh boste sicer delali manj umsko, zato pa boste poskrbeli za že nekoliko skrhano kondi-cijo. S partnerjem se bosta razumela boljše, kot ste predvidevali, zato boste kipeli od dobrega počutja in prav take volje.
^ Bik od 21.aprila do 20.maja
Domov si boste znosili cel kup počitniških aranžmajev, potem pa naleteli na težavo - izbira potovanj in počitnic bo tako pestra, da se sploh ne boste znali odločiti. Pomagali si boste z nasvetom prijateljev in verjetno čisto prav izbrali. Z nekom, ki vam je že nekaj časa zelo blizu, si boste postali še bližji.
H Dvojčka od 21.maja do 21.junija
Tudi v vročih poletnih dneh vam ne bo zmanjkalo zanimivih, dolgoročnih idej. Imeli pa boste pravo smolo, saj vas partner ne bo podpiral. Nekdo od vaših domačih se bo znašel v precejšnjih škripcih. Ne svetujte mu "na hitro", saj lahko naredite še več škode. Spogledovanje vam bo šlo dobro od rok, za kaj več pa se še ne boste odločili.
G Rak od 22.junija do 22.julija
Postajali boste nervozni, saj ste kar krepko spremenili svoj vsakdanjik. Nekaj časa vam je še pasalo, sedaj bo nastopila kriza. Če jo želite uspešno prebroditi, ne bodite trmasti. Partner vam stoji trdno ob strani - prepustite se njegovemu vodstvu. Pazite se poletnega prehlada!
<Q Lev od 23.julija do 23.avgusta
Nekatere vrednote, ki so vam jih vcepili v otroštvu, so se močno spremenile, vi pa se jih nikakor ne znate otresti. Prav nič ne bo narobe, če boste tokrat vi storili prvi korak in enkrat za spremembo imeli v ospredju vas in vaše počutje. Na to, kako bo odreagirala okolica, poskušajte pozabiti.
1T}> Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Še vedno se boste otepali z različnimi mnenji, tako pri delu, kot v zasebnem življenju, kjer vas bo partner milo rečeno precej jezil. Poskušajte vse vajine nesporazume rešiti pri sebi in jih nikar ne razlagajte vsakomur, ki si bo vzel čas, da vas bo poslušal. Vse pomembne dogovore in odločitve preložite vsaj za nekaj tednov.
£ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
Čeprav boste imeli ves čas veliko dela in raznoraznih opravkov, si glave ne boste belili z napornimi rečmi. Je pač čas dopustov, ki ste si ga vi letos šc posebej zaslužili. Doma vas bodo krepko potrebovali, zato odvečnoenergijo usmerite tja. Vabilo bo prispelo prepozno, vendar še ni vse izgubljeno.
tU. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Če si boste enkrat končno priznali vse svoje slabosti in se boste z njimi pripravljeni tudi spoprijeti, potem boste pri nameravanem prav gotovo uspeli. Če boste presegli svoje sposobnosti se pripravite na neuspeh, ki ga boste težko prenesli. Tisti, ki imate partnerja, sc z njim nc boste najbolje razumeli, samski pa boste to še nekaj časa ostali.
Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Vaša zadržana narava vam bo tokrat naredila ogromno koristi. Nekdo vam namreč močno skače v zelje in ima pri tem zelo močno in nevarno oporo. Svoje kvalitete boste ob tolikšnih nasprotnikih težko dokazali, zato bodite še nekaj časa zadržani. Brez skrbi, vse sc bo dobro izteklo - a Ic za vas.
Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
Površen opazovalec bo lahko ugotovil le to, da vam prav nič ne manjka. Krepko se bo zmotil, saj vam tokrat ne denar in ne vse kar imate, ne bo moglo odtehtati čustvene praznine, ki že nekaj časa raste v vas. Čim prej se nehajte poigravati s čustvi in razpihovati upanje pri nekom, ki ne bo nikoli vaš.
~ Vodnar od 21.januarja do 20.marca
Teden čistih nasprotij je pred vami. Nekaj časa se boste dela kar otepali, potem pa se boste naenkrat znašli v neprostovoljnem brezdelju. Postali boste razdraženi in hkrati precej nemogoči. Partner bo znal stvar še poslabšati, čc se ne boste malo prijeli v roke. Pazite na ccsti!
M Ribi od 21.februarja do 20.marca
Težko se boste navadili na star, utečen način življenja. Sploh, ker ste sc lotili preccj zahtevne stvari, ki jo boste ob vaši labilni naravi Ic stežka izpeljal i. Tokrat boste dovolj trmasti, uspeh paje zagotovljen. In to na več področjih. Premislite, ali se nekomu, ki vas je močno prizadel, sploh splača posvečati vaš čas.
Imenski koledar
14.7. Dobrila, Borut (Brut), Jelena
15.7. Vlado, Hinko, Marina, Egon
16.7. Karmina (Karmcn-Ma-rija), Bogdan, Elvira 17.7. Aleš, Vesna, Tahij (Stah) 18.7. Miro, Arnold (Arnož), Frido
19.7. Vinccnc (Vinko), Arscn, Zlatka
20.7. Marjeta, Jaro, Ilija (Elija)
0 Lunine mene
19.7. mlaj ob 13.24h
Og Vremenska go prorokovanja
v obliki pregovorov
Mali srpan
Svete Magdalene če deži, slabo vreme nam preti.
Ako se Magdalena (22.) solzi, rado potem še bolj deži.
Je tega meseca presu-ho, ostane grozdje prav drobno.
Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu močno je v bran.
Moda
Ves čar pletenin
Sedanji modni trendi poleg mehko padajočih naravnih materialov "potiska" v osprednje pletenine. Tudi te niso iz umetnih vlaken, veliko bolj primerno ple-tivo so naravni materiali. Če vam ročno pletenje ne gre najbolje od rok, bo tokrat prav toliko vredno strojno, če pa se boste potrudili in pobrskali po naših trgovinah, boste morda pletivo našli na kakšni polici z meterskim blagom. In kaj z njim?
Res tanko, gladko pletivo v črni ali beli, v monih safari barvah ali živo, v oči vpijoče, uporabite za modno dolgo poletno obleko. Ker se pletivo lepo uleže po telesu, lahko izberete povsem stroge, ozke linije - vendar pazite - nobena napaka vašega telesa ne bo
U
> • \
"i' ,, t

Čiščenje zapleveljenih njiv po žetvi
V zadnjih letih opažamo, da so nekatere njive vse bolj zaplevel-jene. Vzroka sta v glavnem dva :
enostranski kolobar-v glavnem koruza za koruzo in nepravilna raba herbicidov, delno pa tudi napačna in pretirana obdelava tal s frezami in krožnimi branami, s katerimi koreninske plevele še bolj razrežemo. Njive na katerih se že več let srečujemo predvsem s koreninskimi pleveli kot so : pernica, divji sirek, slak in osat najlažje očistimo po žetvi žit.
Vsi ti pleveli v zemlji tvorijo ogromno koreninske mase, ki odvzame posevku ogromno hranil ravno v času, ko jih posevek sam najbolj potrebuje. Pleveli se ovijajo tudi okrog rastlin in dosežejo velikost 1,5-2 m, kar močno ovira sprevilo posevka. Če ste se odločili, da boste njivo očistili, je najbolje, da njivo po žetvi pustite - je ne pre-orjete. Plevele pustite rasti tako dolgo, da imajo dovolj listne mase za sprejem škropiv skozi liste, uporabite sredstva na podlagi glifosata (cidokor, boom efekt). Poraba vode naj bo največ 350-400 1 na hektar. Uporabite 2 % koncentracijo, to je 8 1 stedstva na 400 I vode. Če zmanjšamo porabo vode na hektar, zmanjšamo tudi porabo sredstev - 6 I na 300 I vode. Vedno pa preberite tudi navodila proizvajalca!
Za boljšo oprijemljivost dodajte močilo; npr PINOVIT. Plevele lahko uničujete do pojava prve slane. Njive lahko po treh tednih preorjete in zasejete z ustrezno poljščino. Izogibajte se škropljenju v opoldanskem času! S tem se izognete slabšemu delovanju pripravkov in pomagate pri preprečevanju zastrupljanja čebel.
Na koncu vsem priporočam, da kolobarite. To je najboljši način, da se izognete enostranski zaplevel-jenosti njiv. Anica Ugovšek, inž. kmeti
prikrita. Zato je morda bolje, če se odločite za nekoliko širši spodnji del obleke in ozko prilegajoč zgornji del. Domišljiji pustite prosto pot, ko boste iskali kroj za vratni izrez, obliko rokavov - iz lahke pletenine lahko ukrojite, kar želite.
Za tiste, ki še vedno nočete iz hlač, bodo tanke pletenine idealne za komplet pajkic in tunike ali pa oske obleke, ki jo oblečemo čeznje. Bolj spretne si lahko spletete tudi kopalke, kijih seveda ne uporabljate za kopanje, za sončenje pa lahko. Prav nekaj posebnega bodo. Če imate rade fantazijske vzorce, si spletite bel brezrokavnik, ki ga lahko oblečete preko tesno prilegajočega pajaca... Možnosti je skratka nešteto.
Novo na vasem Jedilniku
Piščančja solata
Potrebujemo: 1/2 kg pečenega piščcuičjega mesa, zrezanega na trnke koščke, 15 dag kuhanega graha, 2 paradižnika, 1 paprika 3 majhne šalot-ke, šopek sesekljanega peteršilja, kis, olivno olje, sol in poper.
Paradižnike zrežemo na krhlje, papriko na pramene, šalotke na tanke rezine, vse sestavine premešamo in začinimo. Preden postrežemo, pustimo nekaj časa stati, da se sestavine prepoje s prelivom. Ponudimo s kruhom.
Zelena solata s sirom
Potrebujemo: 1/4 kg mlade glavnate solate. 10 dag ementalca, 3 trdo kuhana jajca, 4 stroke česna, noževo konico gorčice, kis. bučno olje in sol.
Solato očistimo, operemo in primerno natrgamo, sir zrežemo na drobne kocke, jajca pa na osmine ali kolesca. Česen sesekljamo. Premešamo solato in sir z zabelo, na vrhu potresemo z jajci.
Zdrava solata
Potrebujemo: 1/4 kg berivke ali mlade solate, 3 kuhane krompirje, čebule in česna po želji, kis, olje in sol.
Krompir olupimo in zrežemo, čebulo in česen nasekljamo in zmešamo vse sestavine. Ponudimo k rižoti ali jedem s testeninami.
Dobro je vedeti
•	Če so stene vašega hladilnika prekrite z rosnimi kapricami, to pomeni, da vrata ne tesnijo dobro. Gumice namažite z nekaj kapljicami olja, pa se bodo vrata spet nepredušno zapirala.
•	Rumen madež, ki je ostal na belem oblačilu zaradi prevročega Iikalnika, boste odstranili s snegom iz enega beljaka. Madež namažite s snegom in ga pustite deset minut, nato pa sperite.
•	Morda imate doma kakšen kemični svinčnik ki ga že nekaj časa niste uporabljali, sedaj pa noče pisati. Položite ga za nekaj minut v vrelo vodo, dobro pretresite in -poskusite, če bo šlo. Verjetno bo!
•	Pisma lahko dobro zapremo z beljakom - celo sopara ga ne omehča.
•	Oblačila, ki smo jih prinesli iz kemične čistilnice, so bila očiščena s snovmi, ki prav gotovo ne koristijo zdravju. Zato jih dobro prezračite na prostem, preden jih obesite v omaro.
ingrad
Trgovsko in proizvodno podjetje d.d., Medlog 7, Celje
> Tel.: 063/26-711, Fax 063/27-028 -
BIO GREZNICA
ZASNOVANA JE NA PRINCIPU EMSHERJEVE BIOLOŠKE SEPTIČNE JAME. (V SKLADU S ŠVICARSKIMI PREDPISI »V.S.A.«) DIMENZIONIRANA JEZA 10 OSEB. (PRAZNJENJE 1X LETNO)
SESTAVLJENA JE IZ MONTAŽNIH BETONSKIH ELEMENTOV Z V0D0TESNIMI POVRŠINAMI. TEŽA NAJTEŽJEGA MONTAŽNEGA ELEMENTA JE 980 kg.
NA VODILA ZA MONTAŽO in uporabo: SESTA VNE DELE GREZNICE MONTIRAMO NA VNAPREJ PRIPRA VLJENO S PUSTIM BETONOM ZRAVNANO DNO GRADBENE JAME. VTOČNAIN IZTOČNA CEV020STA PRIKLJUČENI NA STENE JAME V2% NAKLONU.
PRED PRIČETKOM OBRA TOVANJA JE POTREBNO GREZNICO NAPOLNITI Z VODO. PO PRAZNJENJU MORA OSTATI VGREZNICIcca 10 cm USEDLINE.
PREREZ PO VIŠINI
TLORISNI PSERE2
-O
PREDNOSTI PRED OBIČAJNO 3 PREKATNO GREZNICO:
-	MANJŠI IZKOP
-	NIŽJA CENA
-	V0D0TESNA IZVEDBA
-	DALJŠA ŽIVLJENJSKA DOBA
-	HITRA MONTAŽA
CENA:
GREZNICA-37.000 SIT PREVOZ D010 km 7.800 SIT MONTAŽA 17.700 SIT +3% P.D.
Šaleški grad
I«»**»M*»«
Jamarji na delu
Tenis
Državno
člansko prvenstvo
> . .. M*
Akcija je bila zahtevna in uspešna
V teh časih, ko sc društva ubadajo z vsesplošnim pomanjkanjem finančnih sredstev, pride prav tudi kakšna delovna akcija. Tako smo pred slabim mcseccm dni tudi lopolški jamarji zavihali rokave in i/.vedli enodnevno delovno akcijo - čiščenje in vzdrževalna dela na objektu Šaleški grad v Velenju. Akcijo jc naročil kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja, vodil pa
Drago Šefarič. Na ta način naj bi prišli do prepotrebnih finančnih sredstev, katerih pomanjkanje že resno ogroža delovanje najstarejšega in najbolj delovnega jamarskega kluba v Šaleški dolini.
Z delom smo pričeli zjutraj.Najprej smo napeljali vrvi in ostalo opremo, ter pričeli z izvajanjem zahtevnih del. Z 22 m visokega trikotnega stolpa smo odstranil i rastlinje in okru.šlo kamenje, na južni strani stolpa pa smo obzidali in utrdili dimnik. Akcija jc bila končana ob 19.30 uri zvečer. Na njej so sodelovali naslednji člani našega društva: Andrej Kodrun, IvoZadnik.PcterZgozd-nik, Mirko Močnik, Grega Britovšck in Slavko Hostnik.
■ Slavko Hostnik
Tek na 100 km
Velenjčani
tudi v super maratonu
V nedeljo se je v Mariboru končalo posamično absolutno državno teniško prvenmstvo. Bogat nagradni sklad (10.000 DEM) je privabil vso slovensko teniško elito z Iztokom Božičem na čelu. Zaradi velikega števila prijav sta se morala mlada igralca ŠTK Dovšak in Apšner najprej preiskusiti v kvalifikacijah. Po dveh zaporednih zmagah sta se
oba znašla med 32 najboljšimi, v glavni turnir pa seje zaradi zadostnega števila točk neposredno uvrstil. Topčič. Žal so vsi trije svoj nastop nato končali že v 1 .kolu. Zelo dober vtis je zapustil Apšner, ki seje dobro upiral prvemu nosilcu Božiču in izgubil s 3:6 in 4:6. Pri dekletih ŠTK ni imel predstavnice, saj Rada-novičeva šc okreva po operaciji.
Srebotnikova spet v finalu
V Domžalah jc bilo odprto prvenstvo za dečke in deklice do 14 let. Tudi tokrat jc nadarjena Srebotnikova igrala odlično in do finala gladko premagala vse nasprotnice. Njena nasprotnica v boju za zmago jc bila
dve leti starejša Katja Kovač (Soča Lj), ki je bila tokrat močnejša in jc zmagala s 6:4, 6:1. Od ostalih igralcev ŠTK jc vidnejšo uvrstitev dosegel le Crešnik z uvrstitvijo v 2.kolo.
■ Alojz Benetek
Plavanje
Ajda in Andraž vrhunsko
Plavalni klub Dadas Rudar iz Trbovelj je minulo soboto organiziral tradicionalni, tokrat žc 24.Lučkin memorial. To je bila zadnja preizkušnja pred bližnjim državnim prvenstvom za kadete in pionirje, na njej pa jc nastopilo 250 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov in reškega Primorja. Med njimi jc bilo tudi 21 velenjskih plavalk in plavalcev, ki so dosegli sijajnje uvrstitve in rezultate.
Najuspešnejša posameznika Lučkinega memoriala sta bila Ajda in Andraž Valcl, ki sta osvajala prva mesta z vrhunskimi rezultati. Presenetila je Mateja Udovičič z drugim mestom na 100 prsno, smolo jc imel Mario
Pctras. kije na 100 prosto izgubil odličje za bore 3 stotinke, z visokimi uvrstitvami pa so sc dobro odrezali tudi ostali velenjski plavalci; poglejmo uvrstitve v desetcrico najboljših.
Rezultati: pionirji- 100 m delfin: I.Valcl 1:08.37; 100 m hrbtno: 1.Valcl 1:10,36, S.Petras 1:18.77; 100 m prsno: 6.Majhcn 1:23,62, S.Zagajšck 1:24,65; 100 m prosto: 4.Pctras 1:03,49, 9.Primožič 1:07,29; pionirke -I OOmdclfin: 5.Udovičič 1:19,65; 100 m hrbtno: I.Valcl 1.14,91; 100 m prsno: 2. Udovičič 1:26,62; 100 m prosto: 2.Valcl 1:06,60: kadeti -100 m delfin: 4.Stopar 1:05,81; 100 m prsno: 3.Tajnikar 1:18,08,4.Doblšek 1:18,29.
■ Marko Primožič
Vsakoletnega super maratona v švicarskem Biclu sc jc tudi letos udeležila skupina Slovencev, med njimi ttidi člani tekaške sckcijc Gorenje, ki so v konkurenci 3.055 tekačev iz Evrope, Brazilije in Japonske dosegli zavidljive rcz.ul-tatc. Zmagal jc Švicar Ostertag, ki jeza 100 kilometrov porabil 6 ur in 53 minul, med 26 Slovenci, ki so pritekli v cilj, pa so sc najbolj izkazali Gorcnjcvi tekači z uvrstitvami v ospredje močne konkurence.
Najboljši jc bil Milan Zupane z
48.mestom v absolutni konkurenci in 9.med člani (8 ur in 25 minut); Dušan Marguč je bil 58.in 14.med mlajšimi veterani (8:34); tretji najboljši Slovcncc paje bil Marjan Lipičnik s 67.mestom v absolutni konkurenci in 18.med mlajšimi veterani (8:41). Med Velenjčani sta super maraton uspešno pretekla še Jože Tomažič (12:52) in Dragica llribcršck, ki jc bila v konkurenci žensk do 30 let 19.z rezultatom 12 ur in 13 minut.
■ Marjan Lipičnik
TO SO MOJSTRI - Članska ekipa STK Velenje je lani nesrečno izpadla iz 1.državne teniške lige, se letos dobesedno sprehodila skozi 2.B ligo, za tem pa več kot presenetila z zmago na favoriziranim prvakom 2.A lige Koprom in bo v novi sezoni znova nastopala v družbi najboljših. ■ foto vos
Za čas dopusta
Turnirji v
elektronskem pikadu
Morda si boste med dopustom vsak teden vzeli kakšni dve uri časa in sc preiskusili v zanimivem metanju pikada v elektronsko tarčo. Na to so pomislili vGorcnju Rckrcacijad.o.o.in pripravili nagradno tekmovanje v super pikadu za Pokal poletja 1993.
Turnirji bodo vsak petek od 19.do 21.ure v pikado ccntru v Starem Velenju (nad okrep-
čevalnico Šahec). Tekmovanje bo potekalo po dvokrožnem tur-nirskem sistemu na 7 krogov; zmaga pomeni 2, neodločen rezultat 1 in poraz 0 točk; pare bodo določali z žrebom.
Štartninajc za člane Društva za športno rekreacijo Gorenje 300, za ostale 4.00 tolarjev, polovico pa jo bodo namenili v nagradni sklad.
■ Hinko Jerčič
2 TOLARSKI DEPOZITI Z VALUTNO KLAVZULO * TOLARSKI DEPOZITI Z VALUTNO KLAVZULO
z> 1
2 INI
E
s
CL
CO OC
2
■=>
I
O
2 INI
E
s
Q_ LU
O
Co
Oč.
Spoštovani varčevalci!
Morda ste že dolgo časa razmišljali kako ujeti rast tečaja tujih valut, pa sami nikakor niste našli rešitve?
Sedaj je tu Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., ki vam ponuja novo storitev, to je VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO.
In kakšne so prednosti teh vezav?
*	tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM,
*	doba vezave 31 oziroma 91 dni,
*	minimalni znesek vezave 30.000,00 SIT,
*	letna obrestna mera znaša za 31 dni 10%, za 91 dni pa 11 % in je fiksna.
Da bo odločitev lažja vam ponujamo nekaj izračunov in sicer, kaj je prineslo 100.000,00 SIT ob različnih oblikah vezave za čas od 7.4.1993 do 7.7.1993:
tolarska vezava devizna vezava vdzava tolarjev z valutno klavzulo
6.598.35 SIT 5.607.60 SIT
11.407.10 SIT
Je bilo vaše razmišljanje pravilno, kajne? Ste se že odločili?
Če ste se, potem vas vabimo, da se oglasite v katerikoli enoti naše banke, kjer vas že pričakujemo.
o
25
O
fsl M
1
TOLARSKI DEPOZITI Z VALUTNO KLAVZULO * TOLARSKI DEPOZITI Z VALUTNO KLAVZULO o
Policija svetuje
Zaščita stanovanja in stanovanjske hiše
Z mehansko zaščito boste bistveno zmanjšali možnost vloma, saj storilcu onemogočite, da bi v kratkem času vlomil. S kakovostno mehansko zaščito, pa boste storilca celo odvrnili od namere, da vlomi.
Vlomilci v večini primerov izbirajo najmanj zaščitena stanovanja, ker računajo, bodo svoje "delo" opravili z lahkoto. Svetujemo vam, da zaščitite svoje stanovanje ali stanovanjsko hišo z upoštevanjem vsaj nekaterih ukrepov. Na vhodna vrata vgradite kukalo. Tako boste lahko videli, kdo stoji pred vrati. O primeru, ko je lastnik stanovanja odprl vrata, pred vrati pa sta stala maskirana storilca, ki sta ga
nato napadla, ste najverjetneje že kdaj prebrali v časopisu. Ce bi imel lastnik stanovanja na vratih montirano kukalo in bi videl, kdo stoji pred vrati, teh najverjetneje ne bi odprl. Na notranjo stran vhodnih vrat namestite verigo ali varnostni zapah, ki preprečuje odprtje vrat v celoti. Tako se boste izognili nadležnih in nasilnih obiskovalcev.
Ključavnica na vratih je zelo pomembna. Vedeti pa morate, da se cilinder ključavnice po nekaj letih izrabi. To ugotovite, če se ključavnica zatika, ali pa jo je možno odkleniti tudi s podobnim ključem. Cilindrični vložek naj bo varen, zaščiten pred odklepanjem z vlomilskimi pripomočki. Varnostni cilindrični vložek z varovalnim ščitom na zunanji strani vrat pre-
prečuje vlomilcem lahek vstop v stanovanje. Če ni ščita, vlomilci brez težav zlomijo cilinder ključavnice.
Če stanujete v stanovanjskem bloku, se dogovorite z ostalimi stanovalci, za zaklepanje vhodnih vrat bloka. To je zelo težko doseči v večjih stanovanjskih blokih, vendar vseeno poskusite, saj gre za vašo varnost in varnost vaših sosedov.
S sosedi se dogovorite, da popazijo tudi na vaše stanovanje, posebno, kadar odhajate na potovanje ali počitnice, o čemer smo že pisali. Z upoštevanjem teh nasvetov boste bistveno zmanjšali možnosti, da vam bo vlomljeno v stanovanje.
■ Adil Huselja
Policijska postaja Velenje
t K £ » »
Odnesel zlatnino
V	dneh od 9. do II. julija je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Antona S. na cesti XIV. divizije v Velenju. Iz hiše je odnesel nekaj zlatnine v skupni vrednosti okoli 25 tisoč tolarjev. Za neznancem že poizvedujejo.
Zaželel si je spanja
Avgust L. iz Ceste talcev v Velenju je bil 9. julija, okoli 2. ure zjutraj, precej presenečen. Ko je stopil v otroško sobo je v njej odkril spečega neznanca. Ni ga pokril, ampak je "o najdbi" seznanil dežurnega na Policijski postaji. Izkazalo se je, da si je spanja zaželel 17 letni S.M. iz Velenja, ki je splezal preko terase skozi odprto okno v otroško sobo in tam na postelji sladko zaspal. Spanje je nadaljeval doma in to takoj po tistem, ko so ga na Policijski postaji "prevzeli" starši.
Petnajstletnik z Whiskyjem
So vozniki, ki ustavijo dvignjemu palcu kje ob cesti. Eden takšnih je 8. julija na cesti iz Topolšice proti Velenju, "pobral" 15-letncga N.M. Večerilo seje, ura je bila blizu 21. zvečer. Zakaj ne bi bil mlad človek pravočasno doma, sije nabrž mislil voznik, ko mu je ustavil. Namesto domov, paje fanta zapeljal na Policijsko postajo. Opazil jc, da pod majico skriva steklenico Whiskyja. Sum, da steklenica ni čisto na pravem mestu in v pravi lasti, seje izkazal za upravičen. Prav ta steklenica jc bila še tisti dan v lasti trgovine Oskrba v Topolšici. Vredna pa okoli 3000 tolarjev.
Kasete bo poslušal
II	Ml
pravi
V	sredo, 7. julija, nekaj po 12. uri je poštar v stanovanjskem bloku
Koželjskega 3 v Velenju razanašal pošto. Manjši paket je odložil na poštne nabiralnike in odšel v višje nadstropje. To je opazil 37-letni Milan Dj. in paket odtujil, a ne za dolgo. Policisti so mu namreč paket, v katerem so bile štiri glasbene kasete, vredne okoli pet tisočakov zasegli in še ovadili ga bodo. .
Začasnega voznika še iščejo
5. julija, že kar zgodaj zjutraj, je na velenjski Policijski postaji prijavil izginotje svojega osebnega avtomobila, 31 letni Franc K., iz Paškega Kozja-ka. Policisti so takoj začeli avto iskati. Pet dni kasneje so ga odkrili parkiranega pri stanovanjski zgradbi na Kersnikovi 1. Začasnega voznika zaenkrat še niso našli.
Zakaj bi le potrebovala prazno embalažo?
V noči iz 6. na 7. julij so občani obvestili policiste, da se pri ograji tenis igrišča na Selu precej sumljivo obnašata dva možaka. Obvestilo jc prišlo pravočasno. Policisti so pri delu zalotili dva mladoletnika, T.T. in M.K., oba iz Velenja, ki sta vlomila v priročno skladišče in iz njega poskušala odnesti prazno embalažo. Zakaj bi jo potrebovala, bosta še povedala, saj ju bodo policisti ovadili zaradi poskusa tatvine.
Štirje so prenočili pod nadzorom
Prejšnji teden prostori za pridržanje, kot se jim uradno reče, na Policijski postaji v Velenju niso bili prazni. Zasedli so jih štirje občani. Vsem je skupno, da so bili tja napoteni okoli 23. ure. Najprej je pri njih prenočil Ivan N., 41 let iz Velenja, ki je okoli 23. ure, 6. julija, kolovratil po vozišču Partizanske ceste v Pesju in na ves glas vpil. Policisti so sprva pokazali razumevanje za stanje v kakršnem je bil in so ga prijazno napotili domov.
A kaj, ko ni bilo učinka. Nič drugega jim ni preostalo, kot da so ga pospremili do svojih prostorov in ga tam pridržali do iztreznitve.
Dva dni kasenje, 8. julija, okoli 23. ure pa sta nočni mir stanovalcev Kraigherjeve 6 v Velenju motila 31-letni Hašim Dj. iz Šaleka in 49-letni Antun M. iz Velenja, ki sta na ves glas prepevala in vpila. Policisti so ju najprej opozorili in zaprosili, da nehata in ljudem omogočita mimo spanje. A ni pomagalo. Pol ure kasneje so bili spet na kraju dogajanja, ker pa nista kazala znakov, bosta "mali nočni koncert" že kmalu končala, so ju vzeli s seboj.
Dan kasneje, 9. julija, so gostili Vojka M., 41 let, iz Velenja, ki seje okoli 23. ure, doma, na Goriški cesti, lotil svoje izvenzakonske partnerke. Nič ni kazalo, da bi se po prihodu policistov pomiril, zato so ga vzeli s seboj.
Močno poškodovan motorist
V soboto, 10. julija, okoli 20. ure se je v Gaberkah pripetila prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem 39-letni Rudolf Prosenjak iz Podgorja. Po lokalni cesti iz smeri Šoštanja proti Velunji je z osebnim avtomobilom vozila 30-letna Jožica Krenkar iz Plešivca. V levem nepreglednem ovinku v bližini gostilne Pri Janezu, je po sredini vozišča pripeljal iz smeri Šoštanja voznik kolesa z motorjem Rudolf Prosenjak. Kljub zaviranju in umikanju voznice, je voznik kolesa z motorjem trčil v levi bok osebnega av-tomobila in padel po vozišču, pri čemer seje hudo poškodoval.
Mladoletniki in otroci žrtve prometa
Skoraj istočasno sta se v sredo, 7. julija, pripetili dve prometni nezgodi, v katerih so bili udeleženi mladoletniki in otroci. Ob 12.15 seje 14-letni D.Š. iz Kavč vozil s kolesom z motorjem po neprometni površini na
Titovem trgu in pri tem zadel 7-letnega A.R., ki seje pri tem hudo poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljnje v bolnišnico Slovenj Gradec.
Samo minuto kasneje pa se je zgodila druga prometna nezgoda. Desetletni L.D. iz Šaleka je vozil kolo z motorjem v Šaleku, po popvršini, kjer je prepovedan promet za vsa vozila. Zaradi mladosti in neizkušenosti vozila ni bil sposoben obvladovati in je zadel še ne 6 letnega K.F. iz Šaleka, ki se je pri tem ležje telesno poškodoval. Zdraviško pomoč so mu nudili v velenjskem Zdravstvenem domu.
Policijska postaja Mozirje
Gozdna tatvina in tatvina orodja
Neznanec, ki je v ponedeljek, 5. julija, na Menini odtujil 2 kubika lesa,
gospoda F.S. v začasni programski svet VTV, s konkretno nalogo, da prouči kakšne so dejanske možnosti za finacir-anje programa. Rešitve začasni programski svet VTV ni našel, predlagal pa je zgolj povišanje vzdrževalnine.
Da bodo bralcu bolj otipljive številke, s katerimi jc v svoji zahtevi nastopil VTV studio, naj povem, da po moji presoji in po presoji upravnega odbora, gre za dokaj visoko vsoto, ki po pismenih predlogih VTV študija znaša najmanj 26.1229.00 DEM mesečno oziroma 313.344.00 DEM letno ali več kot 3 milijone mark v desetih letih, ee žc hočete, katere bi namenjal za produkcijo TV programa. Če bi upravni odbor KRS ta predlog sprejel, bi moral zagotoviti 37% sredstev, to pa bi pomenilo znatno povišanje vzdrževalnine za okoli 100%, celokupno zbrana sredstva pa bi bila v takšni velikosti, ki presega celoletni finančni plan KRS. Koncu koncev pa upravni odbor delniške družbe v ustanavljanju takrat ni imel zakonske osnove za sprejem takšnih sklepov! Takratni upravni odbor je imel samo pooblastila za ustanovitev delniške družbe in za zagotavljanje vzdrževanja sistema.
Ta sredstva pa naj bi KRS pobral ob vzdrževalnini in jih plasiral neposredno na žiro račun VTV.
Delniška družba je nadalje proučevala problematiko financiranja lokalnega TV programa preko anonimne ankete (in nejavne ankete - zaradi objektivnosti podatkov), in na tej osnovi prišla do ugotovitve, da občani ne podpirajo neposrednega naročnine plačevanja VTV študiju, temveč preko sredstev občinskega proračuna oziroma s samofinancir-anjem. VTV studio je anketo pregledal in je seznanjen z njenimi rezultati. Mi pa smo posredovali pobudo takratni občinski vladi, ki pa se žal ni odzvala.
Pobude o financiranju VTV pa tudi ni sprejela skupščina delniške družbe na svoji seji. kije bila v letu 1993.
Ko svojega cilja VTV studio ni dosegel, seje verjetno užaljen umaknil, sedaj pa nam je jasno da išče drugačno pot. da bi prišel do zaželjenega cilja. Pri tem izključno v svojo korist brezobzirno uporablja TV kanal 05, ki gaje dobil v najem ravno od KRS Velenje - vendar pa
je povzročil lastniku Gozdnemu gospodarstvu Nazarje za okoli 20 tisočakov škode. Za njim poizvedujejo.
V	bližini koče na Loki pa je dan kasneje, okoli 9. ure dopoldne, neznanec odtujil zaboj z orodjem. Gozdno gospodarstvo Nazarje je s tem oškodoval za okoli 80 tisočakov.
Vlomil v športni center
V	sobotp, 8.julija, paje neznanec vlomil v Športni center tenis igrišča v Rečici ob Savinji. V notranjost je zlezel skozi straniščno okno in odnesel 3000 tolarjev in cigarete. Lastnika, Antona T., 40 let, je oškodoval za okoli 10 tisoč tolarjev.
Več manjših prometnih nezgod
Na področju mozirske Policijske postaje so v minulem tednu zabeležili tudi več prometnih nezgod, ki so se k
pod pogoji določenimi s pogodbo. Že prej sem omenil dve ali tri kršitve, ki se vlečejo ves čas pogodbe in so že same po sebi lahko razlog za odpoved najemnega razmerja zaradi krivdnih razlogov.
3. Delniška družba je v svojem poslovanju samostojna in se v odnosu do najemnika kanala 05 ni zavzela, da ne sme odpreti novega kanala! Pred razpisom novega kanala smo VTV-ju'ponudili ekskluzivni najem kanala za višjo ceno. vendar pa jo je VTV studio gladko zavrnil. Po sklepu skupščine in upravnega odbora, smo z javnim razpisom povsem korektno in pod enakimi pogoji kot so veljali za pridobitev kanala 05. odprli kanal S 08, s katerim smo želeli pridobiti dodaten prihodek, obenem pa tudi pritegniti izvajalca, ki bi bil namesto VTV pripravljen emitirati redni informativni program, ekološke podatke ter vključil ostale produkcijske TV skupine.
Tako se bo v naši dolini pojavil nov kanal S 08, ki ga upravlja novinarska hiša Naš čas. Medijska konkurenca, ki je sicer nismo želeli paje že tukaj, z njo se mora sprijazniti vsakdo. Zagotovo pa se bo moral sprijazniti tudi VTV studio in nekateri v začasnem programskem svetu. V bodoče pa vse protagoniste 500 oddaje. predvsem zaradi kvalitete in gledalcev samih, prosim, da v dialogu (monologu) ostanejo na dostojni ravni, sam pa se odrekam vsakemu nadaljnemu dialogu, saj proti plačilu na oddajo VTV ne bom hodil. Za napisanimi trditvami stojim s svojo moralo in končno tudi s pisnimi dokumenti. Želim pa da tako kot sc KRS ne vmešava v poslovne poteze VTV študija, tudi VTV studio ne meša v poslovne odločitve KRS. Tudi se ne želim spuščati v odnose med VTV študijem in Našim časom, vendar me čudi da se oba protagonista, ki imata skupaj v najemu kanal 05, v vsem tem času (slaba tri leta) nista uspela dogovoriti o skupni uporabi kanala 05.
Mislim, da sem z opisom dogodkov pojasnil vsakemu bralcu, da VTV studio hoče na tak ali drugačen način doseči financiranje svojega prvotnega podjetja preko žepa potrošnika, temu pa smo se odločno uprli vsi organi delniške družbe, z izjemo enega posameznika.
sreči končale le z materialno škodo.
5.	julija, malo po 13. uri, je v Lju-biji voznik osebnega avtomobila Ivan K„ 69 let, iz Mozirja zaradi neprimerne hitrosti trčil v vozilo Slavice L., 42 let, iz Polzele. Predlagan bo v postopek sodniku za prekrške.
6.	julija, nekaj minut pred 9. dopoldne, je blizu hotela Turist zaradi nepravilnega premika vozila Jože B., 53 let, iz Kokarij zadel vozilo Nade Š., 42 let, iz Mozirja. Čaka ga sodnik za prekrške.
Neprimerna hitrost Edvarda G., 23 let, iz Nazarij paje botrovala nezgodi, ki seje pripetila, 6. julija, v Podcelini. Edvard G. je trčil v izven vozišča parkirano vozilo Draga P., 42 let, iz Spodnje Rečice.
Premajhna varnostna razdalja Izidorja F., 21 let, iz Tiroseka paje v tem kraju botrovala trčenju z voznico osebnega avtomobila Marijo H., 62 let, iz Nemčije. Izidorja čaka sodnik za prekrške.
4. Na tem mestu naj mi bo dovoljeno, da v kratkem orišem porabo sredstev KRS:
Poraba je planirana s skupščinskim planom, ter konkretizirana s sklepi upravnega odbora delniške družbe. Tako predstavlja amortizacija kabelskega sistema kar 47% vseh zbranih sredstev.
naslednjih 20-30% paje namenjenih rednemu in preventivnemu vzdrževanju kabelskega sistema. Iz tako zbranih sredstev bomo v kratkem obnovili glavno sprejemno postajo in zamenjali prototipne EIradove elemente s preverjenimi elementi nemške znamke Fuba. ki po kakovosti sodijo v sam vrh. Za poznavalce naj povem da gre za lip EBS 4000. ki med ostalimi možnostmi omogoča dogradnjo šc najmanj petih nadaljnjih kanalov. 10-20% paje fiksnih stroškov, ki so v glavnem namenjeni plačevanju električne energije, PTT-ju za uporabo kanalizacije za kable KRS in prostorov na glavno postajo.
Nadalje nava jam, da smo (tudi na javnem razpisu...) izbrali za redno in preventivno vzdrževanje Gorenje Servis, ki teče od 1.7. dalje!
Planiramo šc dogradnjo sistema s prenapetostnimi zaščitami ter izvedbo bypass po drevesnem sistemu in priprave za večnamensko uporabo sistema. Trenutno pa tudi poteka popis premoženja in označevanje osnovnih sredstev KRS ter fizična sanacija omaric.
Dela je torej veliko, sredstva pa se porabljajo racionalno in v skladu s sprejetim planom in s temeljnim namenom, da se čim več sredstev vrne v postopno obnovo sistema in ne v formiranje TV programa. O tem. kako in za katere namene bodo želeli deliti zbrana sredstva. pa odločajo izključno ustrezni organi delniške družbe. Tukaj pa je svojo možnost VTV - na prej opisan način -enkrat že zaigral.
Glede nadaljnjih načrtov, ki se nanašajo na izgradnjo regionalnega študija ter emitiranje regionalnega programa, pa iskreno želim VTV študiju in njegovemu začasnemu organu, veliko uspeha.
■ Direktor KRS d.d.,
Milan Štumberger dipl. iuir.
Stališče vodstva delniške družbe KRS do 500 oddaje VTV: VTV manipulira z javnostjo
Nismo bili prvič priča monopolu nad posedovanjem informacije!
Da bomo za bralca jasni, naj na začetku lakoj povem, da organi KRS nismo vedeli za to, da sc pripravlja oddaja o delovanju KRS. na to oddajo pristojni tudi nismo bili vabljeni. Javno izražamo prolest nad takšnim vodenjem oddaje, zaradi objektivne obveščenosti javnosti pa smo primorani podati uradno sprejeta stališča, ki so bila tekom dosedanjega poslovanja družbe zakonito sprejeta na vseh organih družbe.
V bodoče pa menimo, da VTV ne sme in ne more delati oddaje o KRS. ki jc povsem drug in pravno neodvisen subjekt na način kot paše izključno interesom VTV. VTV jc namreč javnosti posredoval takšno mnenje, ki je nasprotno mnenju družbe saj je bilo konec koncev zavrnjeno na skupščini delniške družbe, na uporabnem odboru pa izglasovano z absolutno večino. Gospod, ki paje govoril. je podajal njegova osebna stališča, njegova pooblastila pa so bila omejena na sodelovanje v začasnem programskem svetu VTV, za oblikovanje finančnih rešitev in ni pooblaščen za zastopanje delniške družbe, zastopal in predstavljal je torej samo sebe.
Zato sc od vsebine oddaje, ki se nanaša na KRS. organi družbe odločno distanciramo, kar pa se tiče iniciative VTV po širitvi programa, jo pozdravljamo in želimo protagonistu obilo uspeha. Na začetku samem jc potrebno povedati, da sta delniška družba KRS in VTV studio dva samostojna subjekta, ki vsako zase posluje po svojih poslovnih principih. Tako VTV nima nobene pravne osnove, da zahteva od KRS plačevanje programa. Odnos med KRS in VTV paje formiran s pogodbo o najemu kanala in obveznosti studia, da izvaja na tem programu določen TV program. Vsako finančno vlaganje KRS v VTV studijo pa zahteva ustrezne sklepe organov delniške
družbe, vsekakor pa poslovni interes, katerega VTV pri nas ni uspel vzpodbudili.
Po našem mnenju torej, je glavni razlog za insinuacijc zoper KRS v tem. da KRS ni financiral projektov VTV študija.
Odločitve KRS so bile kot žc rečeno formirane na skupščini ter upravnemu odboru družbe, ki sta po temeljnih vsebinskih razpravah z veliko večino sprejela odločitve, da ne sodelujeta s finančnimi vložki v TV program VTV študija.
V nadaaljevanju bo bralec lahko videl, daje projekt vlaganja v program po predlogu VTV studia vreden 26.000.00 DEM mesečno, kar je po mnenju upravnega odbora odločno preveč.
Na ta način je upravni odbor družbe zaščitil finančne interese svojega delničarja, saj bi sprejem prej navedenega projekta pomenil znaten poseg v že p delničarjev preko dviga cene vzdrževalnine.
Interese delničarja kot gledalca lokalnega TV programa pa je delniška družba zagotovila tako. da si je s pogodbo o najemu kanala izgovorila, daje VTV studio dolžan producirati TV program v določenem s pogodbo dogovorjenem obsegu. Res je tudi. da studio sedaj - v lastnem interesu, producira program v večjem obsegu kot je dogovorjeno s pogodbo, saj kvaliteta in obseg programa dvigujeta gledanost programa ter s tem v zvezi tudi višata ceno reklame - ki je velik vir prihodka za studio.
Da bo bralcu situacija bolj jasna, naj navedemo kronološki potek dogodkov:
I. Leta 1990je upravni odbor KRS, na osnovi javnega razpisa, izbral VTV in Naš čas za najemnika kanala 05. ki sta istočasno tudi izvajalca informativnega programa na tem kanalu. Na osnovi sklepa o izbiri, je bila sklenjena pogodba o najemu kanala in izvajanju TV programa, ki ureja odnose med KRS in VTV ter NČ.
Po tej pogodbi sta VTV in NČ dolžna plačevati mesečno najmanj 2000,00 DEM. Z isto pogodbo sc stranki obvezujeta brezplačno emitirati ekološke podatke ter dodatno angažirati neprofesionalne produkcijske skupine. Tega pa stranki vse do danes nista storili, kar zaradi poteka daljšega časovnega obdobja, o delu študija hočeš-nočeš daje negativno vrednostno sodbo. Naj tudi povem, da smo zaradi neupravičene odklonitve ene amaterske skupine, prejeli dokaj hudo peticijo zoper VTV (in ne zoper NČ).
V isti pogodbi se je KRS zavzel emitirati dobro sliko v kabelskem omrežju. Povdarjam. daje bila linija: to je povezava med VTV Študijem in glavno postajo, napravljena po posebnem naročilu VTV študija, ki je investicijo menda tudi plačal. Zagotovo pa brez sodelovanja KRS. Zato ta povezava ne predstavlja lastnine KRS in kot takšna tudi ni ocenjena v osnovni vrednosti premoženja delniške družbe. Zato je tudi vsako nadaljnje razpravljanje o sanaciji te linije ki naj bi jo izvedel KRS. zgolj vprašanje lepega obnašanja. Naj pa kar takoj povem, da smo z vednostjo VTV naročili več meritev o kakovosti signala na tej liniji. Zadnje meritve je napravilo ter ustrezno protokuliralo podjetje Vel-com, ki kažejo, daje signal vredu.
2. Takoj po sklenitvi pogodbe pa je VTV studio (in ne Naš čas) s pomočjo in močno podporo predsednika prejšnje vlade, energično nastopil pred upravnim odborom KRS. z zahtevo, da naj se vzdrževalnina za kabelsko razdelilni sistem poviša in se v tem delu odvija kot naročnina VTV za formiranje programa. Ta zahteva je bila posredovana odboru večkrat, vendar je bila na upravnem odboru odločno odbita. Zaradi vztrajnega ponavljanja zahtev po sofinanciranju programa, je upravni odbor KRS imenoval
TVl SLOVENIJA 1
10.30 Video strani 10.40 Zgodbe i z školjke 'l 1.30 20. mednarodni mladinski pevski festival Celje 93
12.00 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija
12.30 Domči ansambli: Ansambel Marela 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.40 Pro et contra, ponovitev 17.25 Otroški program, Snorčki, ameriška risana nanizanka 17.55 EP video strani 18.00 Dnevnik 1 18.10 Kronika, kanadska dokumentarna srija 18.35 Že veste 19.10 Risanka 19.24 EPP
19.30 Dnevnik 2, Vreme
19.55 Šport
19.59 EPP
20.05 TV nocooj
20.10 Žarišče
20.35 EPP
20.40 Gozdraska hiša Falke-nau, nemška nanizanka 21.30 Tedni k 22.10 EPP
22.15TV Dnevnik .3, Vreme 22.39 Šport 22.43 TV jutri
22.45 SOVA Novopečeni princ iz Bel-aira, 5. epizoda ameri-ke nanizanke; Tajna organizacija, 6. epizoda amerike nanizanke 0.05 Video strani
TVl SLOVENIJA 2
16.00 Videostrani 16.30 Film tedna: Vetru navkljub, ameriško-luxeburški film
18.10 SOVA, ponovitev; V portnem duhu. ameriška nanizanka
18.35 Tajna organizacija, 5. epizoda ameriške nanizanke 19.20 T V nocoj 19.24 EPP
19.30 Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost, 25. oddaja 20.35 Dokumentarec meseca: Selam alejkum - mir s teboj
21.15 Umetniški večer; ob 100. letnici rojstva Miroslava Krleže: Predvečer poln dvoma 22.40 Video strani
TVl SLOVENIJA 1 TVl SLOVENIJA 1 TV1SLOVENIJA1 TVl SLOVENIJA 1 TVl SLOVENIJA 1 TVl SLOVENIJA 1
TVl HTV 1
9.30 Video strani 10.05 Legende sveta: Praprotni cvet/Poljska/
10.30 Henrik VIII. in njegovih šest žena, ameriški film 12.30 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer: ob 100 letnici rojstva Miroslava Krleže: Večer poln dvoma
14,40 Dokumentarec meseca: Selam alejkum - mir s teboj 15.25 Video strani 16.35 Osmi dan, ponovitev . 17.25 Zmigaj se, športna oddaja za mlade
17.55 EP videostrani 18.00 TV dnevnik 1, vreme 18.10 Znanost, ponovitev 25. oddaje
18.35 Znanje za znanje, učite se z nami
19.10 Risanka
19.24	EPP 20.05 Forum
20.25	EPP
20.30 Brevvsterjevi milijoni, ameriki film 22.10 EPP
22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.39 Šport 22.43 TV jutri
22.45 SOVA: Tajna organizacija, 7. epizoda amerike nanizanke; ciklus filmov CL. Chabrola: ženska zadeva, francoski film
1.05 Video strani
TVl SLOVENIJA 2
17.00 Video strani 17.10 Gozdarska hšia Falke-nau, nemška nanizanka, 6/13
18.00 SOVA, ponovitev; novopečeni princ iz Bel-aira, 5. epizoda ameriške nanizanke
18.30 Tajna organizacija, 6. epizoda ameriške nanizanke
19.20	T V nocoj 19.24 EPP
19.30 Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 19.59 EPP
20.21	Tisočletja, ameriška dokumentarna serija, 2/10
2 L10 Moški, ženske 22.l0Homoiuristicus 22.40 Humor v baletu 23.10 Videostrani
TVl HTV 1
12.05 Risanka 13.00 Monofon
13.35 Pripovedke i/. Monticella
114.00 Poročila 14.05 Cosby Show, ponovitev Dragi John, ponovitev Berlin Lady, ponovitev 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Jeki, serija za otroke 4/9 16.35 Aftcrnoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara (455) 19.18 Risanka 19.22 EPP 19.27 TV nocoj 19.30 Dnevnik I 20.00 port 20.03 Vreme 20.05 EPP 20.10 V iskanju... 21.10 Nocoj z vami 4/15 21.55 Ekran brez okvirja 22.55 Dnevnik 2 2.3.15 S sliko na sliko 00.00 Poro/ila v angle/ini 00.05 Poro/ila
00.15 San brez meja_
GOZDARSKA HIŠA FAL-KENAU Divji lovec z avtomobilom
"Pri volu", vgastronom-skem središču Kublacha, imajo vsakoletno poletno slavje. Babica Harte pleše s svojim vozniškim inštruktorjem g. Blessingom. Med gosti so tudi gozdar Slotek, Rombachov kolega iz sosednjega gozdarskega revirja, Angelika in Martin. Vgostilni je tudi Romba-chovgozdni delavec Franz Koller, ampak on imaše poseben razlog. Zagledal se je v privlačno novo natakarico Sieglinde Breuer, kiji
16.00 Poročila
16.05 Komentaiji
16.10 Clemcntinc - serija za
otroke
16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila
18.05 Alpe-Donav-Jadran: Slike iz srednje Evrope
18.35 Santa Barbara (456) 19.18 Risanka 19.22 EPP 19.27 TV nocoj 19.30 Dnevnik 1 20.00 Šport 20.03 Vreme 20.05 EPP
20.10 Dokumentarni program 20.55 EPP
21.00 SplicMelodije hrvaškega Jadrana, prenos zaključnega večera 22.50 EPP 22.55 Dnevnik 2 23.15 S sliko na sliko 00.00 Poročila v nemščini 00.05 Melodije hrvaškega Jadrana, razglasitev zmagovalca, posnetek
00.30 poročila 00.40 Sanje brez meja
pravijo Cindy. Tako zelo se je zagledal, da ji prinaša dragocena darila, ki kmalu presežejo njegove finančne možnosti. Da se bo iz težav lahko izmazal, se zazdi, ko se po končanem slavju skupaj s Cindy odpelje v gozd in tam preplaši divje lovce, ki po Rombachovem revirju že nekaj časa zganjajo svoje umazano početje. Divji lovci pustijo plen v gozdu. Naslednje jutro Martin Rom-bach na svojem pohodu po revirju odkrije plen. Namesto, da bi ga odpeljal, ga pusti, kjer je, da bi na vabo ujel divje lovce. Njegov načrt se res posreči. Toda
10.00 Video strani 10.30 Radovedni Taček 10.40 OscarJunior 10.55 Snorčki, ameriška risana nanizanka
11.20 Otroci širnega sveta, amerika dokumentarna nanizanka 11.45 Zmigaj se, športna oddaja za mlade
12.15 Zgode iz.školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Moki, ženske 14.45 Videostrani 16.15 Brevvsterjevi milijono, ameriški film
17.55 EP video strani 18.00 Dnevnik I 18.10 Otroški program 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka
19.14	Žrebanje 3x3
19.24	EPP
19.30 Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 19.59 EPP 20.05 TV nocoj 20.10 Utrip
20.25	EPP
20.30 BEE GEES na turneji 1989
21.00 Ljubezen da, ljubezen ne, 9. epizoda ameriške nanizanke 21.25 EPP
21. 30 Koper: Melodije morja in sonca, prenos
22.35 Dnevnik 3, Vreme 22.59 Šport
23.15	KOPER: melodije moija in sonca, nadaljevanje prenosa
23.30	TV jutri
23.31	SOVA: Mata Hari, ameriški film
1.20 Video strani
TVl SLOVENIJA 2
14.30 Vido strani 14.45 Trio Orlando, 3. del 15.40 SOVA, ponovitev, Tajna organizacija, 7 del ameriške nanizanke
16.25 Ciklus filmov CI. Chabrola: Ženska zadeva, francoski film
18.05 Športna sobota . 19.20 T V nocoj 19.24 EPP
19.30 Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.00 Studio city 21.00 Slavnostna otvoritev, 41. mednarodnega poletnega festivala, prenos
23.00 Video strani
TVl HTV 1
8.00 Video strani 8.35 ŽIVŽAV, ponovitev 9.25 Huckleberry in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 19/26
9.50 Poj in piskaj prelepo na to
staro žveglico
10.30 Televizijska konferenca 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Videomeh 13.00 Poročila
13.05 Volčjak Kavik, ameriški film
14.40 Videostrani 15.20 Tiso/letje, ponovitev amerike dokumentarne serije 16.20 White Lions ameriški
film
17.55 EP video strani 18.00 Dnevniki 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.10 Risanka 19.20 Slovenski loto
19.24	EPP
19.30 Dnevnik 2, vreme 19.55 port 10.05 TV nocoj 20.10 Zrcalo tedna
20.25	EPP
20.30 Nedeljskih 60
21.30	Na pot z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija
22.05 Dnevnik 3, Vreme 22.29 TV jutri
22.31	SOVA H.E. Bates: Ljubezen do ljudi, angleška nadaljevanka, 3/13; Tajna organizacija, 8. epizoda ameriške nanizanke
0.10 Video strani
TVl SLOVENIJA 2
12.00 Video strani 12.35 Velika pričakovanja, angleška nadaljevanka
13.30 BEE GEES na turneji
1989
14.00 Športna nedelja 19.30 Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport
20.00 Alpe-Donava. Jadran 20.30 čudna ljubezen Marte Iversove, ameriški film (fb) 22.25 Športni pregled 22.55 Video strani
TVl HTV 1
1.3.50 Zvonili ste, milord?, ponovitev
14.40 Prizma - multinacionalni magazin
15.25 Koncert v študiju - za-bavno-glasbena oddaja 2/6 15.55 Poročila 16.00 Hrvaška knjiga 16.45 Mlavizija - Opatija 18.00 Poročila 18.15 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.27 T V nocoj 19.30 TV dnevnik 1 20.00 Šport 20.03 Vreme 20.05 TV tednik 20.35 Lepa naša 21.05 Modri biser Rovinja, prenos
22.40 TV dnevnik 2 23.05 S sliko na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila
00.05 Serijski maraton: Zlata
Rombach ni prav nič vesel. V past se ujame ravno njegov dragi kolega Koller...
RRF.WSTF.R1F.VI M1I.LIO-Nk
ameriška barvna komedija, 1985
Režija, WalterHill Igrajo: Richard Pryor, Johnn Candy, Pat Hingler, Lonette McKee in drugi
VValter Hill se je uveljavil kot režiser odličnih trilerjev, med katerimi izstopajo Voznik 48 ur in Rdeča vročica. Zato je bilo precejšnje presenečenje, ko je 1985. leta predstavil komedijo Brewa-terjevi miljoni.
11.30 Šašakovski verzi '93 oddaja naarodne glasbe in običajev
12.00 Poročila
12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Duhovni klic 13.35 TV izložba: zagrebški kolekcionarji, Pisana zagrebška šola
13.45 Lovejoy - serijski film, ponovitev 4/12 14.40 TV danes 14.45 V avtobusu 15.10 Pustolovščine gozdne
družbe, risana serija 11/13
15.35 Drugo potovanje, serija-
za otroke
16.25 Poročila 16.30 Opera box 17.00 Dopolnilo 17.15 Charro, ameriški film 18.50 Leteči medvedki I9.15TV fortuna 19.27 TV nocoj 19.30 Tv dnevnik 1 20.00 Šport
20.03 Vremenska napoved 20.10 Veliki skok, serijski film 2/4
21.45 Klatim se in snemam: Zadarski Job 22.35 Dnevnik 2 23.00 S sliko na sliko 23.45 Poročila v nemčini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
11.35 Legende sveta: jasnovidec (Tunizija)
12.30 Divji svet živali 13.00 Poročila 13.05 Alpe-Donava-Jadran 13.35 Kasaške dirke, reportaža 14.05 Športni pregled 14.25 Video strani 16.40 Homo turisticus, ponovitev
17.10 Otroški program 17.10 Radovedni taček; Klop 17.30 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka
18.00Dnevnik 1 18.10 Dober dan. Koroška 18.40 Podjetnika mreža 19.10 Risanka 19.24 EPP
19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 19.59 EPP 20.05 TV nocoj 20.10 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 20.50 EPP 20.55 Omizje 22.10 EPP
22.15 Dnevnik 3, Vreme 22.39 Šport 22.43 TV jutri
22.45 SOVA, So leta minila, angleška nanizanka; Tajna organizacija, 9. epizoda ameriške nanizanke
0.05 Video strani
TVl SLOVENIJA 2
14.05 Televizijska konferenca 15.05 Forum 15.20 Utrip 15.35 Zrcalo tedna 15.50 Nedeljskih 60 16.50 Obzorja duha 17.20 Ljubezen da, ljubezen ne, 9. del ameriške nanizanke
17.45 SOVA, ponovitev Ljubezen do Lidije
18.35 Tajna organizacija 19.20 TV nocoj 19.24 EPP
19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.55 Šport 19.59 EPP 20.05 TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 J.C. Pzenato: Kladivo, brazilska drama 21.20 Znanost
21.50 Sophisticaled Ladz - glasba Duka Ellingtona 22.35 Video strani
TVl HTV 1
13.05 Monofon 13.35 Zgodbe iz monticella 14.00 Poročila
14.05 Cosby shovv, ponovitev Dragi John, ponovitev Ljubezen boli, ponovitev 16.00 Poročila 16.05 Komentaiji 16.10 Ebba in Didrik, serija za otroke
16.35 Afternoon report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila
18.05 Gromi, dokumentarna serija
18.35 Saanta Barbara (458) 19.18 Risanka 19.22 EPP 19.27 Tv nocoj 19.30 Dnevnik 1 20.00 Šport 20.03 Vreme 20.05 EPP 20.10Hrvakainsvet 20.55Filmi Jeana Gabina: Mačka
22.30 T V izložba 22.35 TV dnevnik 2 22.55 S sliko na sliko 23.00 Poročila v angleščini 23.45 Poročila 23.50 Sanje brez meja
10.40 Tedenski izbor 10.40 Otroški program 11.10 Podjetnika mreža 11.40 Znanost
12.10 J.C. Pozenato: Kladivo, brazilska drama 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 15.35 Tedenski ozbor 15.35 Melodije morja in sonca 16.50 Sedma steza 17.15 Otroški program 17.15 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka
17.40 Lisica zvitorepka, portugalska risanka
17.55 EP video strani 18.00 Dnevnik I 18.10 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV
18.35 Iz življenja za življenje, znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 EPP 20.40Gore in ljudje 21.40 EPP
21.45 Kronika, kanadska dokumentarna serija
22.15 Dnevnik, Vreme 22.39 Šport 22,43 TV jutri
22.45 SOVA 'Alo "Alo, 20. del angleške nanizaanke; Tajna organizacija, 10. del ameriške nanizanke
0,05 Video strani
TVl SLOVENIJA 2
16.30 Videostrani 16.50 Gospodarska oddaja: 1000 Obratov
17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Sova, ponovitev: So leta minila
18.30 Tajna organizacija I9.20TV nocoj 19.30 T V dnevnik2, Vreme 19.55 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 F. Labella-J. Bond: Mi-chelangelova pomlad 21.00 Osmi dan 21.50 Videošpon 22.30 1/2 ure 23.00 Svet poroča 23.35 Video strani
TVl HTV 1_
11.00 Doseči nebo, ponovitev 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Zvezda vodnica 12.50 Risanka 13.00 Danes na sporedu 13.05 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila
14.05 Cosby shovv, ponovitev Dragi John, ponovitev Rose against the odds, ponovitev
16.00 Poročila
16.10 Lov na Doombolt, serija za otroke
16.35 Afternoon report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara (459) 19.18 Risanka 19.27 Tv nocoj 19.30Tv dnevnik I 20.00 port 20.03 Vreme 20.05 EPP
20.10 Portreti današnjosti 21.05 V grobem planu 22.35 Dnevnik 2 _
TRGOVINA ZAGOZEN
Ljubijo 121, Mozirje tel: 063 / 831 - 109
Del. čas:
vsak dan od 13.hdo 18.h, ob sobotah od 8.h do 12.h.
Ugodna ponudba:
-	industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev
-	parnih likalnikov z zložljivo vakumsko mizico
-	celoten pribor za šivanje
-	plinskih gorilnikov za kampiranje
gasilskih aparatov VLJUDNO VABLJENI!
CELOTNO SERVISIRANJE ZGORAJ NAVEDENEGA PROGRAMA!
i
10.50 Legende sveta: jaasnovi-dec II.
11.20 Videopon, ponovitev 12.00 Iz življenja za življenje, znanje za znanje
12.30 Na poti zpr. Stinglom, £ nemka dokumentarna serija 12/12 13.00 Poročila . 13.05 Poslovna borza, ponovitev
13.15 Video strani 17.05 F. Labella-J. Bond: Mi-chelangelova pomlad, ponovitev 17.55 EP Videostrani	*
18.00 TV dnevna 1 18.10SvetporoS,ponovitev v 18.45 Analitična mehanika, -ameriška izoobraževalna oddaja 19.15 Risanka 19.24 EPP
19.30 Dnevnik2, Vreme 19.55 Šport 19.59 EPP 20.05 TV nocoj 10.20 Žarišče 20.30 EPP
20.35 Film tedna; Home fires burning, ameriški film 22.10 EPP
22.15 Dnevnik 3, Vreme
22.39	Šport 22.43 TV jutri
22.45 SOVA: Ribičija ameriška nanizanka; Tajna organizacija, 11 .epizoda amerike nanizanke 23.55 Video strani
TVl SLOVENIJA 2
14.55 Gore in ljudje 15.55 Omizje
17,10 SOVA, ponovitev 'Alo 'Alo. angleška nanizanka
17.40	Tajna organizacija l8.30ŽivŽav I9.20TV nocoj
19.30 Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 TV nocoj 20.10 Športna sreda 22.30 Zborovska oddaja .... Videostrani
TVl HTV 1
10.00 Poročila
10.05 Skrivnostni otok, serija za otroke
10.35TV leksikon: Gobe 10.45 Priče preteklosti, Vonj bencina
11.00 Svet otkritij, ponovitev 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Zvezda vodnica 12.50 Risanka 13.00 Danes na sporedu 13.05 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila
14.05 Cosby show, ponovitev 18/20
Dragi John, ponovitev 19/22 Rose against the odds, ponovitev 2/4
16.00 Poročila
16.05 Komentaiji
16.10 Tom in Jeni, otroci
16.35 Afternoon report
16.45 Senčnik
18.00 Poročila
18.05 Moja knjiga o cfungli
18.25 Risanka
18.30 Loto
18.35 Santa Barbara
19.18 Risanka
19.27 Tv nocoj
19.30 Dnevnik I
20.00 port
20.03 Vreme
20.05 Loto
20.10 Edes ema draga boba, maarski film 21.30 Glasba
21.45 Izzivi hrvakega turrizma
VOSNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA
V naši prodajalni pri železniški postaji v Šempetru, telefon 701 685, vam nudimo elektro, vodovodni in gradbeni material ter material za centralno ogrevanje Ta mesec začenjamo s promocijsko prodajo pip N O B I L I
ki jih odlikuje:
lepa in moderna oblika 5 letna garancija zelo ugodne cene
OBIŠČITE NAS, Z VESELJEM VAM BOMO POKAZALI NAŠO PONUDBO!

14 NAŠ OS
IS. Julija 1993
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Kdaj je radijcu najbolj mučno?
Kdaj je radijcu najbolj mučno? Takrat, ko odpove tehnika? Takrat, ko zmanjka elektrike? Takrat, ko se zmoti? Takrat, ko nima tistega, kar bi moral imeti? Takrat, ko nima dovolj poročil? takrat, ko med branjem začuti cmok v grlu? Takrat, ko gasili na kašelj?
vsaj meni se zdi, da ni nič bolj mučnega kot takrat, ko je v sporedu kontaktna oddaja pa ni dovolj klicev poslušalcev. Takrat se sprašuješ, kaj je temu vzrok. Tema ni dovolj zanimiva? Pogovor ni dovolj dobro pripravljen? Poslušalcev ni? Nihče ne posluša? Takrat je res za obupat! Tisti izkušeni vedo, kako se takšni stvari streže, kako je treba zadevo preveriti, kako se lahko zasluti odgovor. Sprejemati začneš recimo glasbene želje, te
so najboljši pokazatelj, kaj bi lahko bilo malo prej narobe, da ni bilo klicev. Poslušalci kličejo, kar pomeni, da ti so. Torej je bilo narobe nekaj s temo ali paje bilo tako, kot se potem tolažimo: stvar je bila tako dobro posredovana, da vprašanj ni moglo biti (ha,ha).
Velenjski radijci se pogosto spomnimo tiste naše prve oddaje na novi frekvenci, ko smo prešli iz 97,2 na 107,8 mHz. Vse nas je bilo malo strah, bodo poslušalci novost sprejeli, bodo radijske sprejemnike naravnali drugam, bodo šli z nami, ali bodo ostali? In kot nalašč je urednice določila za tisto prvo popoldne kontaktno oddajo. Zadevo je sicer dobro naštudirala, v studiu smo imeli zdravnico
dr. Aleksandro Žuber, kije bila že prej pogosto naša gostja, ki so jo poslušalci radi spraševali o tem in onem in z njo klepetali. Pa vseeno, kaj pa, če ne bo nobenega klica? Na to, da se lahko zgodi kaj takšnega, smo pripravili tudi njo. Ampak, stvar seje razvila in odvila, in ko nas je poklical prvi poslušalec, ki je program spremljal na novi frekvenci, se nam je en kamenček že odvalil od srca. In potem so klicali in klicali in ko smo že smo lahko zaslutili, da so poslušalci šli z nami, smo si oddahnili. Konec koncev delamo program za poslušalce in ne zase.
H mkp
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET
Izvršni svet Skupščine občine Velenje objavlja
PREDHODNI RAZPIS
za izbor najugodnejših potencialnih najemnikov za opravljanje dejavnosti v pohodu pod Šaleško cesto v Velenju.
Na voljo bo šest ( 6 ) prostorov velikosti 16.7 m2, 19.43 m2, 36.1 m2,28.8 m2,24.2 m2 in 42.9 m2.
Primerne dejavnosti so trgovine s spominki, bižuterijo ali podobne mirne dejavnosti. Opravljanje gostinskih dejavnosti ne bo dovoljeno.
Projektiranje in izdelava lokalov do III. faze bo izvedena s strani Občine Velenje do konca oktobra 1993. Merila za izbiro:
■	najugodnejša ccna za plačilo najemnine, ki ne morebiti njižjaod 15 DEM/m2
■	predplačilo najemnine za 18 mesecev ali več
■	najkrajši rok za začetek obratovanja
■	vplačana varščina za resnost ponudbe v višini 20.000 SIT na žiro račun št. 52800-630-10061
Neizbranim ponudnikom bomo varščino vrnili. Vse informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo lahko dobite na Izvršnem svetu Skupščine občine Velenje tel. št. 854-639.
Ponudbe se oddajo v zaprtih ovojnicah na naslov: SKUPŠČINA OBČINE VELENJE, IZVRŠNI SVET, Titov trg 1,63320 Velenje, s pripisom "Razpis za pohod - ne odpiraj", v 15 dneh po objavi.
Upoštevane bodo samo ponudbe, ki bodo vsebovale:
■	firmo oziroma ime ponudnika
■	podatke o registracij i
■	rcfcrcnce
■	besedilo specificirane ponudbe
■	dokazilo o vplačani varščini
■	eventuelne druge priloge
Javno odpiranje ponudb bo 30.7.1993 ob 8. uri v prostorih Izvršnega sveta, soba št 21.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po končanem postopku. Izvršni svet si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega izmed potencialnih najemnikov.
Izvršni svet
AGROIZBIRA trgovina Kranj
nudi ugodno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla 12V97-100Ah 8.100 SIT 12V135Ah	16.850 SIT
12V140Ah 17.200 SIT
Obiščite ali pokličite nas po tel 064/ 324-802
gume za traktorje: primer:
600x16 5.700 SIT 750x20 11.300 SIT 14.9.13.28 28.700 SIT
Rezervi deli BCS, IMT, Zetor, Univerzal, Ursus..
flVTO-MOTO TRGOVINO S€RVIS, STORITV6, d.o.o
Mariborska 112, Celje (pri LIK Savinjo) Telefon: (063) 32 481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
> TOMOS: -APN6S -A 35 L
-Motorne črpalke SMP 2 • VESPE: -SFERA50
- VESPA PX125 -SFERA 80
95.567,OOStT 78.108,00 SIT 24.722,00 SIT 32.228,OOSIT 215.760,00 SIT 227.400,00 SIT 248.400,00 SIT
PREPRIČAJTE SE 0 IZJEMNI PONUDBI!
*m
MATJAŽ MARKETING
POLZELA, tel.: 721-052 UNO	14.390DEM
TPAHDA	13.490 DEM
IP0	18.990DEM
TEMPRA	21.990DEM
POLETNA PONUDBA
TEMPRA 1.4 5W 21.890DEM
[ŽE Of 26.1B0.00 SIT* PO TRAKTORJI TORPEDO U ŽE 00 14.354 m
IZREDNO UGODNA CENA POLETNI AKCIJSKI POPUST
TAVRIA ZAZ TIP 1102 CENA DO REG. 589.477.00 SIT
MOŽNOST NAKUPA SUBARU, DAIHATSU, ROVER
MOBITEL AVTO STEKLA
UG0DHA PRODAJA RABLJENIH V02IL
TIP	LETNIK CENA
JUG045AX 87 3.100DEM ŠKODA FAVORIT 136L 90 8.100DEM AX14TBD 90 10.500DEM IADA NIVA1600 92 11.000 DEM
% S\]Ml
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264
Uspesen oglas-
oglcis v
Nos čas
DOM KULTURE VELENJE
Ponedeljek, 19.7. ob 20. uri Filmsko gledališče
PRIVEŽI ME! (Attame!) -komična melodrama.
Režija: Pedro Almodovar
Vloge Viktorija Abil, Antonio Banders
Mojstrovina panskega čudeža, Pe-dra Almodovaija, kije s filmom ženske na robu živčnega zloma in Visoke pete postal zelo priljubljen tudi pri
nas.
Glavnega junaka Rikija spustijo iz norinice od koder se odpravi na lov za Marino, v katero je zaljubljen do ušes. LETNI KIMO NA BAZENU (ob lepem vremenu)
četrtek, 15.7. ob 21.30 uri IZDAJALSKI TRENUTEK (One False Move) - kriminalka
Režija: Carl Franklin Vloge: Bili Paxston, Cyndia Wil-liams
Torek, 20.7. ob 21.39 uri PRIVEŽI ME - komična melodrama.
Zadnji film v mesecu juliju: ŠPI-CI JI (Sneekers) - Redford, Dan Ay-kroyd, Ben Kingsley ŽELVE NINJEII.!!!!!!!!! V Letnem kimu: Ocvrti zeleni paradižniki in Prvinski nagon!
PROJEKTIVNI BIRO d.o.o.
IZDELUJEMO projektno dokumentacijo za stanovanjske, javne, industrijske ter poslovne objekte in sicer:
idejne projekte PGD, PZI projekte projekte izvedenih del projekte etažnih lastnikov za vpis v zemlj. knjigo
Nudimo tudi: STROKOVNO POMOČ PRI LEGALIZACIJAH ČRNIH GRADENJ
pri pridobivanju ustrezne dokumentacije izdelava projektno tehnične dokumentacije
Imamo lasten katalog tipskih projektov za individualne stanovanjske objekte.
INFORMACIJE: INGRAD PROJEKTIVNI BIRO d.o.o., LAVA 7, 63000 CELJE, tel.: 32-353, 33-511
		
IKIINC	kinc	KINC

JE
mm
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)

f S S S S 8 » S
ČETRTEK, 15.JULUA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16 JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17 JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 18JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkatjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 21 .JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
<3C(iifoLitia
TRGOVINA LIPJE
KAROLINA,
TRGOVINA LIPJE
LIPJE 28, VELENJE, TELEFON: 858-242
Ob 7. obletnici vas VABIMO na: VELIKO DRUŽABNO SREČANJE ki bo pred trgovino v NEDELJO, 18. JULIJA 1993 OB 16. URI!
Zabaval vas bo ansambel VACABUNDI s show programom!
Do 30. julija I O % popust pri nakupu živil in pijač!
VB kO trgovina
JF Stari trg 36, Velenje, tel. 852-890
V MESECU JULIJU ZARADI DOPUSTOV DELOVNI ČAS: ob delavnikih od 8. - 12.h in 15. -17.h, sobota 9. -12.h
■ ženske kopalke z lycro - uvoz iz Italije cena od2.300.00sit do 7.000.00 sit 'bižuterija, cekri, šolski nahrbtniki, peresnice...
- nakup v vrednosti nad 5.000.00 sit -plačilo 2 čeka ali zamik plačila.

15. julija 1993		§ * 1		m&tm is
KUPIM AVTOSEDEZ, otroški z regulacijo naklona, H zapenjanje. Telefon 885-652.
PŠENICO PRODAM. Telefon 854-538, Janko Zaje, Vinska gora.
SUHA BUKOVA DRVA, prodam. Telefon 893-071.
NAJAMEM STANOVANJE V VELENJU ali bližnji okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Predplačilo".
BREJO TELICO IN KRAVO PRODAM ter dve telici prodam. Telefon 851-915 zvečer.
MAMICA S ŠTIRILETNIM SINOM
išče manjše stanovanje. Telefon 853-189 ob 21. uri.
MLADA DRUŽINA NAJAME STANOVANJE ali hišo v Šoštanju ali okolici.Telefon 882-387 od 16. do 18. ure.
PUJSKE STARE 8 TEDNOV, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-056.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO. Telefon 857-729.
mali OGLASI
V PLEŠIVCU PRODAM cca 3,5 ha
gozda in travnika. Telefon 857-939. R-5 CAMPUS, letnik 90, prva lastnica, prodam za 10.800 dem. Telefon 858-265.
POZOR, POZOR, POZOR! Uvelja-vljeno podjetje z najbolj organizira-noprodajno mrežo na terenu išče potnike iz širšega območja Velenja za prodajo izdelkov iz lastne proizvodnje in uvoza. Telefon 068-23-640.
MALO RABLJEN MOLZNI STROJ
VITREX, zelo ugodno prodam. Telefon 853-702.
KOKOŠI, MLADE NESNICE, PASME IZABRAUN, prodaja kmetijska zadruga, zagotovljena nesnost v dveh tednih. Dostava na dom. Informacije po telefonu 069-82-401.
PROSTOR V VELIKOSTI 22 50 m2
za butik, vzamemo v najem. Telefon 881-149.
OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1986, registriran do 07/94 prodam. Telefon 858-740.
DVOSOBNO STANOVANJE V VE-
LENJU, najamem za 2 leti. Telefon 893-165 (zvečer). V LEPEM KRAJU OB MORJU Od
dam počitniško stanovanje za največ 8 oseb. Tel9fon066-61-944.
SREDNJE ŠNAVCERJE, barve po per-sol, odličnih staršev, z rodovnikom, prodamo.Telefon 854-107.
PO NAROČILU VAM SEŠIJEM gobelin iz vašega materiala. Naslov v uredništvu.
VEČJE STANOVANJE v Velenju, kupim. Telefon 857-694.
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGI-
JEM in mešalec za gostilne in slaščičarne (z večim ipriključki), ugodno prodam. Telefon 856-837.
MALO VEČJI KINTA KUNTE PRODAMO. Telefon 855-242.
OMARO Z VGRADNO POSTEUO
ter mizo za otroka, prodam. Telefon 885-216.
V trgovinah ERA za vas:
■kljuke za žlebove •PVC cevi 0 75x80 -drenažne cevi 0 80 -vinotekar-opečni ■opeka l/l luknjičasta ■porolit 8 (m
kom	252.83	•siporei 60x25x12.5	kg	171.69
kom	81.36	•betonsko železo 0 12	kom	49.39
m	76.32	■vetrne obrobe 2m "Al"	kg	935.10
kom	140.50	-črne cevi 1"	kom	63.25
kom	33.56	■tera<o plošče 25x25	m	73.60
kom	46.86	•parket hrast panelni III. ki.		1445.90
E
A
Cene so s prometnim davkom, za takojšnje plačilo!
Gradbeni material, Koroška 2a. tel.: 063/853-448
I€H!!il«i$TWe KOZJAK
Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000
UGODNA PONUDBA:
• nagrobni spomeniki > izdelava in obnova nagrobnih napisov i montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov
Del. čas: vsakdan od8. -12. in od 15. -19. ure.
VELENJE
107,8 MHz
®
Hrastovec 24, Velenje tel.: 893-884, fax: 893-715
RAZPIS
Razpisujemo prosto delovno mesto vodje avtosalona Mercedes. POGOJI:
•	IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri
•	vozniški izpit B kategorije
•	lasten prevoz
•	moški
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 11a (pri Veliki Pirešicij, tel.: 119-220
MOKA T500 50/1 KG	33.90
MOKA T 850 25/1 KG	29.90
OLJE ZVEZDA 11	127.90
SLADKOR 50/1 KG	55.90
RIŽ ITALIJA 1KG	89.00
KAVA BAR 1KG	539.00
VEGETA 1 KG	640.00
ČOKOUNO 200 GR	109.90
KIS ZA VLAGANJE 51	485.00 KOZARCI ZA VLAGANJE 38.00
PIV01 ZABOJ	1
RADENSKA 1 ZABOJ GRAJSKI RIZLING 11 JERUZALEMČAN11 DUS FRUCTAL 11 SIRUP POMARANČA 31 CET TOČEN111 MEHČALEC TOČEN111 PRAŠEKAVA 3 KG PRAŠEK J0LY 3 KG
.095.00 480.00 93.00 198.00 89.90 473.00 85.00 80.00 449.90 375.00
ZELO UGODNE CENE VSEH VRST KRMIL, ŽIVINSKE KRME, UMETNO GNOJILO KAN, UREJA IN NPK 15-15-15.
Za večje nakupe brezplačna dostava na dom. Obiščete nas ali nas pokličite! Tel.: 779-220
Gl

KRT
d.d.
$
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVTOTEHNIKA
Bežigrajska ulica 13, 6300 CELJE
PRODAJA VOZIL RENAULT, CITROEN IN ŠKODA
•	NOVOST NA TRŽIŠČU: CITROEN XANTIA
•	RENAULT CLIO - SLOVENJSKI EVROPSKI AVTO -
ZA LAŽJO ODLOČITEV PRI NAKUPU VAM PONUJAMO MOŽNOST PREIZKUSNE VOŽNJE S TESTNIM VOZILOM CLIO
•	MOŽNOST NAKUPA STARO ZA • ZA VSA VOZILA POOBLAŠČEN NOVO
•	MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT -1 DO 3 LETA
SERVIS IN ORIGINALNI NADOMESTNI DELI • VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV
TEL: 063/37-131, 38 - 845, 38 - 511
RAZPIS JA X Z. VEDNO Z VAMI... za kandidate ^F^^Jg«! flVTP CELJE
za pridobitev poddealerske pogodbe za programa FORD in PEUGEOT.
servisna delavnica in salon za vozila izključno za program FORD ali izključno za program
PEUGEOT sedež delavnice in salona v občinah Laško, Mozirje, Slovenjske Konjice in Šmarje pri Jelšah (samo za FORD).
Vloge in dokazila pošljite v roku 15 dni na naslov: Trgovsko in servisno remontno podjetje AVTO CEDE, d.o.o. Celje, Ljubljanska 11.
ZASEBNA DELNIŠKA DRUŽBA VELETRGOVSKE IN DROBNOPRODAJNE DEJAVNOSTI, KI SI JE PO DVEH LETIH ŽE UTRDILA POLOŽAJ NA TRŽIŠČU IN OBVLADUJE GOSPODARSKE TEŽAVE SEDANJEGA ČASA, POTREBUJE OB SVOJIH IZKUŠENIH SODELAVCIH VEČ NOVEGA ZNANJA, IDEJ IN AMBICIJ MLADEGA PODJETNIŠTVA. UPRVNI ODBOR ZATO RAZPISUJE DELOVNO MESTO
DIREKTORJA DRUŽBE
VABIMO VAS, DA SE PRIJAVITE NA RAZPIS, ČE IZPOLNJUJETE SLEDEČE POGOJE:
■	VISOKA ALI VIŠJA STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZ-VE EKONOMSKE OZ. KOMERCIALNE SMERI
■	AKTIVNO ZNANJE NEMŠKEGA ALI ANGLEŠKEGA JEZIKA
■	4 LETNE IZKUŠNJE PRI VODENJU PODJETJA ALI VODENJU KOMERCIALE PODJETJA
■	ŽELJENA STAROST OKOLI 40 LET (NI PA POGOJ). PONUDILI VAM BOMO:
■	KREATIVNO, DINAMIČNO IN RAZNOVRSTNO DELO
■	SOLIDNO - POGODBENO ZAGOTOVLJENO PLAČO
■	PARTICIPACIJO NA DOBIČKU DRUŽBE PRED IZPLAČILOM DIVIDEND
■	DRUGE UGODNOSTI OB SKLENITVI INDIVIDUALNO POGODBE.
DELOVNO MESTO JE V VELENJU.
VAŠE VLOGE NASLOVITE NA SEDEŽ DRUŽBE: GLOBAL KRT d.d., Podsmreka 5 a, 61356 Dobrova pri Ljubljani,
UPRAVNEMU ODBORU - RAZPIS ZA DIREKTORJA. Dodatne telefonske informacije vam bo nudil predsednik UO na tel. 061 271-361. Vaše vloge bomo sprejemali do 15.8.1993.
VSLOVO
Dragemu možu, očetu, bratu, tastu, staremu očetu, pradedu in stricu
RUDIJU NOVINŠKU st.
Žalujoči žena Cilka, sin Rudi z ženo, hči Cirila in Irena z možmi,
vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.
m
M
ZAHVALA
Skrb, delo in veselje, bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina.
Ob izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre in tete
JOŽEFE ŠTOBER
rojene Rajšp 20.2.1955-28.6.1993
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem od blizu in daleč, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebej hvala RLV - jama Pesje in stanovalcem Kardeljev trg 4,6,8 za darovano pomoč.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Silvu za poslovilni govor in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči mož otroci, mama in ostali sorodniki
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (no-Izhaja ob četrtkih.	vinarP). Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: MIHIIIl>IMnilW/V.I in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Pri tabornikih v Ribnem pri Bledu
Živahnost v naravi
in z naravo
Ribno. Slikovita vasica, le dva kilometra oddaljena od Bleda, je v Velenju prav gotovo dobro poznana. V 27 letih, kolikor je že minilo, odkar so taborniki iz. Šaleške doline tu prvič razpeli šotore in zaživeli z naravo, so iz Kajuhovega tabora prišle številne generacije - vse z dobrimi spomini. V zadnjih letih paje taborništvo v občini Velenje tako zaživelo, da je tudi v Slovenskem merilu najmočnejši rod in to ne le v kvantiteti, temveč tudi po znanju, saj so lani starejši taborniki dobili prvi naziv državnih prvakov v mnogoboju - to je preverjanje znanja taborniških veščin.
Na prve tabornike sem naletela že ob Savi, ki je letos topla in neverjetno nizka. Pa vendarle se najde kakšen prostorček, kjer so si najmlajši, medvedki in čebelice, hladili razgreta telesa. To je le ena od stvari, ki sojo počeli v desetih dneh, preživetih pod šotori, ki so še vedno na "starem" mestu, le iz leta v leto večjih je. V taboru ni bilo
nikoli čisto mimo. Eni so nabirali suhljice za večerni taborni ogenj, drugi so počivali, tisti, kijih ni bilo v njem, so se skratka razkropili po različnih taborniških opravkih. Med njimi je bila ves čas Herma Groznik, ki ji pravijo kar taborniška mamica, sicer paje bila v prvi izmeni mentor. Povedala mi je, daje v taboru preko 200 tabornikov iz OŠ Antona Aškerca, Gustava Šiliha in Škal, saj so morali zaradi vedno večjega števila tabornikov šole razdeliti v 3 izmene. Vse v taboru so prilagodili temu - pozidali so kuhinjo, Saloon pri črnem pesu je dobil bolj zares-no podobo, sredi gozda pa najdete tudi toaletne prostore v ploščicah. "To je število, ki ga vodstvo tabora, kuharice, medicinska sestra, šankist, predvsem pa vodniki, obvladujemo. Letos je velika zanimivost v tem, da je več kot tretjina taborečih prvič na taborjenju. Vsi imamo polne roke dela, vendar moram posebej izpostaviti taborovodjo in vse vod-
Taborovodja Sebastjan v "akciji", ki Jo očitno, vse dokler ni zatulil rog, niso resno "vzeli". Le kaj si misli zamišljen popotnik
in komu žuga nasmejana popotnica?

s;;
IMIHO VBLEK.IE
Pesem poletja 93
V želji, da bi kar najbolj razgibali letošnje polletje, ko velika večina zaradi vse bolj plitkih žepov ostaja doma, in da bi dali več
»enim skupinam, smo se velen-ili, da izberemo Pesem poletja lestvico poletnih trinajst
Poletnih trinajst
1. Na morju vse lepše je • mja Mlinar irado Buzeti
S. Gledam doli v,
nike, kajti brez njih taborjenja ne bi bilo."
Taborovodja Sebastjan Zaverla mi je na kratko opisal, kaj so počeli: "Predelujemo panoge za mnogoboj, ker na vodovih sestankih med letom zmanjka časa, dvodnevno bivakiranje nam je tokrat zamočil dež, sicer pa so si vsi vodi uredili svoje kotičke. Veliko časa posvečamo športu in družabnim stvarem -najmlajši vsak večer plešejo kolo, organizirali smo miss Rib-na, imeli taborniško poroko, indijanski dan in seveda krst." Res je to le kratko naštevanje, vendar je bila vsaka od teh stvari skrbno pripravljena in je zato na povsem taborniški način polepšala večere v taboru, ki so se za rrajrmarrše končali okoli 23. ure, starejši pa so še potegnili dolgo v noč.
Tone De Costa, ki mu v taboru vsi pravijo Sine, je mit taborništva v dolini in v Ribnem. Vsi se strinjajo, da brez njega ne bi bilo nobeno taborjenje takšno, kot je. Čeprav seje v zadnjih letih pri nas marsikaj spremenilo, se v taborništvu ni. "Okoli 1000 tabornikov bo letos taborilo v Ribnem. Taborniške veščine ohranjamo, vsebinsko ostajajo enake, spreminajajo se le nazivi, ki so še bolj taborniško obarvani. Krona dela čez leto je še vedno taborjenje - oboje je tesno povezano med sabo. Te dni preživimo z naravo, kot so to delali Indijanski narodi, ki so to prvi razvili. Smo pa predstavniki laičnega skavtizma."
Kmečki fantje, Špeglaste dude, Trikotniki, Gorski sokoli, Nočemo na telovadbo, Pips, Rockeiji...so v soboto zjutraj polni spominov zapustili Ribno in dali prostor novi izmeni. Kakšna imena bodo imeli njihovi vodi ne vem, prav gotovo pa tudi njih čaka 10 razburljivih taborniških dni...
■ Bojana Špegel
Čigav je bil najdaljši skok?
Srečnež Igor Rezman iz Gaberk
Ob koncu velike revije smučarskih skokov v Velenju so izžrebali tudi vstopnice z lep-imi nagradami. Vstopnica modre barve, številka 661 paje najbolj bogata, saj je srečnemu lastniku prinesla avtomobil lada samara, ki gaje prispeval glavni pokrovitelj Avto lada Ljubljana.
Po žrebanju se lastnik ni oglasil in v naslednjih dneh smo
tu in tam že slišali besede nejevernih Tomažev, češ saj je sploh niso izžrebali. V četrtek pa je poštar prinesel Naš čas tudi k Rez-manovim v Gaberke. 24 - letni Igor Rezman je najprej pogledal zadnjo stran, kjer je bila reportaža z revije in tudi številke izžrebanih vstopnic. Ta glavna številka je bila njegova. Sprva ni verjel, zato je iskal potrditev pri mami: "Mama poglej, če se ujemal" Pa seje in
samara je bila Igotjeva.
Igorje še povedal, daje navdušen nad smučarskimi skoki, žal pa v nedeljo ni mogel priti ob velenjsko skakalnico.
Sreča paje opoteča. Hrbet je obrnila enemu izmed gledalcev. Prišel je po avto z izžrebano številko 661, žal, paje spregledal, da je njegova vstopnica zelene barve.
■ vos
Podpredsednik organizacijskega odbora Drago Bizjak izroča ključe Igorju Rezmanu, kije srečno vstopnico kupil na nedavni gasilski veselici v Gaberkah.
Gornji Grad
Bogato pred srebrnim jubilejem
Od minule sobote do te nedelje je v Gornjem Gradu še kako pestro in zanimivo. Nekdanji čebelarski praznik je pred leti prerasel v "gornjegrajski praznik", združili so ga s praznikom krajevne skupnosti in mu dali novo, bogato vsebino. Letos v Gornjem Gradu slavijo in se veselijo že 24.po vrsti, recimo, daje to več kot uspešna "generalka" na srebrni jubilej prihodnje leto.
13. julij - Dan šoferjev in avtomehanikov
Velenjčani osvojiii vsa tri prva mesta
Pričeli so v soboto z množičnim pohodom na Rogatec in večernim koncertom v znameniti katedrali, v nedeljo pa so prazniku v čast opravili še mašo s procesijo. V ponedeljek so odprli stalni razstavni prostor v zgodovinskem središču kraja, v torek pa pričeli z likovno kolonijo, ki jo bodo z. razstavo del sklenili jutri, v petek. Za včeraj, v sredo, so v sodelovanju z obrtno zbornico občine Mozirje sklicali okroglo mizo z delovnim naslovom "razvojne perspektive doline", danes (četrtek) pa bo na vrsti še prikaz športnega plezanja v Gradišču in otvoritev razstave ob 100- letnici planinstva. Kulturi bo namenjen petkov večer, ko se bosta
na prireditvi z naslovom "od rojstva do smrti" predstavila pisatelj Aleksander Videčnik in pesnik Edi Mavrič, sobota bo športno in zabavno obarvana, višek pa pride v nedeljo. Z gorskimi kolesi se bodo popeljali po obronkih Me-nine planine, predstavili se bodo lokostrelci in jadralni padalci, popoldne bo pa sploh zanimivo. "V petek in svetek" je ime predstavitvi starih kmečkih in rokodelskih opravil, čebelarskemu tekmovanju, zabavnemu tekmovanju amaterskih plesalcev, predstavitvi akrobatskega plesa z državnimi prvaki vred in še čemu. Skratka, Gornji Grad vabi.
mip
julija ob 19. uri v
V Rogaški Slatini je bila v soboto, 10. julija, v počastitev praznika šoferjev in avtomehanikov, ki ga praznujejo 13. julija, svečana proslava s parado uniformiranih članov ZŠAM-a in podelitvijo pokalov ter priznanj najboljšim ekipam celjske regije.
' Ekipe ZŠAM-a so se teden pred tem pomerile v spretnostni vožnji v vseh
kategorijah in v reševanju cestno prometnih predpisov.
Velenjačni so se odlično odrezali, saj so osvojili prva tri mesta in prejeli tri pokale in priznanje. Parado v Rogaški Slatini uniformiranih članiv iz Velenja, je tokrat vodil njihov poveljnik Miha Valenci.
■ B.M.
Velenjčani, ki so sodelovali v paradi, v Rogaški Slatini.
m foto:L.Ojsteršek
iili i gHy
i k , ■ $r>	i*?
|f\ ...	
m ■ "	
	
Pizza velikanka
Ob zaključku šolskega leta so si učenci (ob pomoči in sodelovanju učiteljev) privoščili zanimiva tekmovanja ob predaji ključev. Na sliki vidimo zmagovalko, pizzo velikanko 8.d., ki so jo ustvarili v kuhinji znane velenjske restavracije Milan, Andreja in Franci (desno), Stane Vičar paje vse skupaj odpeljal na šolo, kjer ima svoje "življenske" interese.
Če ste kje v Velenju ali okolici spekli večjo in okusnejšo pizzo velikanko, nam brž javite v uredništvo. Čakamo na konkurenco!
Jože Mlklavc