Leto VIII. V Celjn, dne 18. decembra 1913. St. 51. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljat ve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati on naslov: „llarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ia Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 6 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Cigan ostane cigan. (Nekoliko odgovora »Slov. Gospodarju«.) Cigan je ukradel kmetu najlepšega konja, ga zajahal in se požuril z njim v daljavo. Kmet je tatvino kmalu opazil, tudi zajahal konja ter ga pognal za ciganom. Ko mu je blizu, potegne cigan samokres ter odda strel za strelom na kmeta. Cigan je bil dober tat, a slab strelec. Ko je oddal zadnji strel, je bil kmet še vedno nezadet. Sedaj je cigan spremenil svojo politiko, stopil s konja ter hitel proti kmetu rekoč: »Za Boga milega kaj sem storil [Streljal sem na svojega najboljšega prijatelja. Nisem te poznal. Odpusti. Hvala Bogu, da te nisem zadel!« Cedil se je same prijaznosti nasproti okradenemu kmetu. Kdo ne spozna takoj v ciganu našega slovenskega klerikalca? Kmetu krade ugled in kjer more, ga tudi gmotno oškoduje. Klerikalec se čuti nad samostojno mislečim kmetom in delavcem silno vzvišenega. Zmerja ga za šmopsarja, za potepuha in lenuha, dasiravno je med napredno mislečimi kmetovalci veliko več dobrih in velikih gospodarjev ko med klerikalci. Pravilno se je na zadnjem občnem zboru narodne stranke v Celju povdarjalo, da je ta stranka prava kmsčka in prava gospodarska stranka. Njeni vodje in pristaši se ne laskajo samo kmetu, da ga bodo rešili pogube, temveč delajo po svojih močeh za kmečki blagor. Ustanovili so prve in še danes največje posojilnice na Spodnjem Štajerskem, da dobi kmet v sili potrebnega denarja. Ako danes te posojilnice ne ustrezajo vsem potrebam, so krivi tega klerikalci, ki so ustanovili že za vsako vas lastno posojilnico, pobrali denar, kar ga je bilo dobiti in ga poslali v Ljubljano, kjer špekulirajo in se bogatijo z njim advokatje in duhovniki. Načelnik klerikalne stranke, advokat dr. Šusteršič si je pridobil s špekulacijami s kmečkim denarjem okrogel milijon, mnogo duhovnikov je neizmerno obogatelo. Treba nam je dobre prodaje mleka in vina. Zopet šo se tu lotili organizacije kmetovalcev le naprednjaki, klerikalni cigani se le smešijo neumnim in predobrim »liberalcem«, ki se za počen groš trudijo vprid ljudstva samo zato. ker so mnenja, da mu je treba pomagati. V kmetijskih podružnicah delajo zopet skoro sami naprednjaki, redki so duhovniki, ki bi se za nje zanimali. Kaplani so bolj vneti za gospodarstvo pri Marijinih devicah in župniki po navadi za gospodarstvo cerkvenega premoženja, ki se skoro pri vseh cerkvah tali kot sneg na spomladanskem soln-cu. Nočemo reči, da kradejo, pravimo samo, da mnogi župniki ne ločijo prav svojih denarjev od cerkvenih. Koliko cekmeštrov je že doživelo, da so tirali župniki proti njim ravno isto politiko kot cigan ■apram kmetu, ko mu je ukradel konja. Res je, da se klerikalci ogibajo vsakega dela, ki bi ljudstvu koristilo in ga vzdignilo. Pravo izobraževalno delo so prepustili docela naprednjakom. Kar imajo duhovniki izobraževalnih društev, služijo ista le za politiziranje, hujskanje in ščuvanje enega dela kmetov na drugega. Brigajo se tudi za »organizacijo« mladine, pa le za to, da nauče fante pri volitvah agitirati, se na shodih prepirati in pretepati, dekleta pa nauče nepokornosti proti starišem in pa slabih »gledaliških« iger, v katerih igra pred ali za kulisami ulogo prvega ljubimca podjeten kaplan. Odkar se vrši tako »izobraževanje« mladine v velikem obsegu, se polnijo naše ječe fantov, ki so po »izobraževalnem« delu v kaplaniji ali katoliškem domu pretepajo, in deklet, ki raje otroke morijo ko da bi izdale duhovne očete. Klerikalci so zares kakor cigan, ki ukrade kmetu konja, pa še strelja nanj. Duhovniški^ proiesorski in advokatski poslanci klerikalne stranke smatrajo kmeta le za lestvo, po kateri splezajo do zaslužkov in slave. Imajo po deset tisoče kron dohodkov, zato da nič ne delajo in še s slovenskim denarjem rede dunajske Židinje in lačne Nemke. V državnem zboru vleečjo z vlado in jim je malo mar kmet in delavec. Sklepajo nove davke in kadar je treba kmetu dreti kožo s hrbta, najglasneje ploskajo. Zato pa tudi dobijo visoke darove za škofe in plemenitaštvo za vodje. Seveda, drugače je, če pridejo volitve. Takrat skrije klerikalni cigan svoj samokres, stopi s konja, se približa kmetu in je njegov najboljši prijatelj. Če kandidirata na pr. proti dr. Korošcu in dr. Verstov-šku kmeta Roblek in Verdnik, sta to navečja kmečka sovražnika. In najdejo se ljudje, ki to radi verujejo. Na Kranjskem se je ravnokar odigrala igra o kmetu in klerikalcu ciganu. Skozi 6 let so klerikalci zapravljali deželni denar in se vozili na kmetove stroške z avtomobili. Proti vsaki stvari, ki bi kmetu koristila, so se borili kot razdivjani levi. Toda naenkrat so prišle deželnozborske volitve. Z vso silo so se vrgli na kmečke mandate in jih na znan način tudi ujeli. Kako »pošteno« so delali klerikalci, kaže slučaj iz kamniškega okraja, kjer so dobili nekega duhovnika, da je kradel glasovnice iz posode in nadomeščal napredne s klerikalnimi. Dr. Pegan in dr. Šusteršič sta postala z drugimi podobnimi škrici vred navdušena »kmeta«. Vkljub temu je bilo oddanih za napredne kmečke kandidate, ki so bili res kmeti, ^a tisoče glasov. In tako dalje... Če želite, gg. duhovniki pri »Slov. Sleparju«, da se tako govori med nami, mi smo radi na razpolago, saj govorimo bridko resnico. Saj res ne kaže s takimi hudobneži in ljudskimi za-peljivci drugače govoriti. O škrlatici. »Šolo so zaprli zavoljo kužne bolezni med otroci« beremo večkrat. Naj si bo ta kužna bolezen davica, oslovski kašelj, škrlatica, ošpice, bleki itd., vselej pobere ona več ali manj otrok, potemtakem, kakšna je bila bolezen, hujša ali blažja. Kadar razsaja doma nevolja ali nadloga nalezljivih bolezni, zadene vselej to šolo; po nji se lahko bolezen razširi med ljudi vseh ušolanih krajev; zato jo politična oblast za primeren čas zapre. S tem je nevarnost hitrega širjenja odstranjena. Težje pa je bojevati se proti nevednosti ljudi, tu navadno oblastvene naredbe malo ali nič ne izdajo. Proti nevednosti in neumnosti so se — kakor pravijo — celo grški bogovi zaman bojevali, zato je velik dobrotnik ljudstva oni, ki ga primerno poučuje. Tu mislimo v prvi vrsti šolo, ki bi naj učence seznanila z vzroki nalezljivih bolezni. Ker ljudje značaja nalezljivih bolezni, recimo v tem slučaju, škrlatice, ne poznajo, ne pazijo na njene prikazni, oni ne osamevajo bolnih otrok, temveč celo dovoljujejo, da pridejo zdravi otroci z njimi v dotiko, tako oni bolezni ne ovirajo, temveč jo nevede in nehote širijo in pospešujejo. Škrlatica in tudi druge nalezljive bolezni se prenesejo z otroka na otroka z dotikanjem oziroma Oglasi se raSnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah »naten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. dihanjem, da, celo po obleki; zato je neobhodno potrebno, da ne zahajamo v hiše, v katerih so bolni otroci; kajti tudi zdrav odrasel človek zanese bolezen po svoji obleki med druge otroke, četudi sam ne zboli. S tem se nikakor ne pregrešimo zoper dejansko ljubezen do bližnjega: »Obiskovati bolnike«, temveč ustrezamo resnici: ■>Previdnost je mati modrosti«. Škrlatica se razvija tako: V prvo nastopi vročina ali tudi mrzlica, glava boli več ali mani, kar navadno starši prezrejo, češ, otroku hitro kaj pride, pa ga tudi hitro mine. Otrok je razpoložen k bljuvanju ali bljuva v resnici ztlene sline, k temu se pridružijo večje ali manjše bolečine v grlu, jed se težko požira. Znotraj v grlu je videti vnetico, jezik postane na koncu in ob robeh rudeč kot maline. Če je škrlatica lahkega značaja, se otrok pri tem ne počuti posebno slabo, ne veseli ga sicer ne igra ne delo, je medel, a hodi vendar okrog in staršem to ne dela mnogo skrbi, saj ne vedo, da se škrlatica polagoma razvija. V prav hudih slučajih pa otrok blede ali celo omedli. Vse te prej naštete prikazni trajajo eden do tri dni, na kar se prikažejo majhni mozolci najprej pod vratom potem po obrazu in po prsih. Ti mozolci imajo spočetka obliko majhnih svetlordečih blekov, ki se vedno večajo in širijo, končno se združijo drug z drugim, in koža se po vsem telesu pokrije s škrlatovo rudečico, odtod ime škrlatica. Vse to traja zopet le kake tri do štiri dni in rudečica z mozolci zgine, a ti misliš, da je otrok zdrav. Pošlješ ga med druge otroke. Ravno sedaj, ko ni ničesar več videti, je nevarnost največja. V drugem in tretjem tednu se namreč začne koža lušiti, ona odpade v majhnih luskinah, katerih je po obleki in drugod vse polno. Te luskine pridejo na druge otroke; zato zbolijo tudi ti in bolezen se širi, da niti ne slutiš kako. Dokler se otrokom koža lupi, naj bodo osamljeni in naj se večkrat skopajo in z milom (žajfo) po vsem telesu umijejo. Pogosto postane škrlatica morilka, posebno tedaj če je bila v grlu huda, podobna davici ali gini, če je bila vročina velika, podobna legarju (tifusu), če je vnetica prešla na obisti itd. Tak otrok umre ali hitro ali pa boleha več mesecev na posledicah škrlatice, dokler končno ne umre. Za posledico škrlatice se smatra vnetica in gnojenje v ušesih, vnetje pljuč, sapnika, mrenice, tudi hromost in občna slabost itd. Škrlatica je torej po svojem značaju različna, a vselej je treba na njo paziti in druge pred okuže-njem varovati. Prvi pogoj, da se bolezen ne razširi, je osam-ljenje bolnika. Tu navadno nespametni reče: »To je vse nič, kje pa jo potem prvi dobi?« Tu se ne gre za to, kako je bolezen pri prvem bolniku nastala, temveč zato, da se ona ne zanese med druge, kar se le s tem doseže, da k takemu bolniku nikdo drug ne zahaja, nego samo tisti, ki mu streže, a tudi ta naj ne hodi med druge ljudi. To je sicer težavno a neobhodno potrebno. Tistim pa, ki navadno zdravniku pod brk zabrusijo: »Kje pa prvi bolezen dobi?« bodi povedano, da je več vzrokov, ki povzročijo take bolezni, največ pa je temu kriva nesnaga po hišah. V Slovenskih goricah, v ljutomerskem, v mariborskem, ptujskem in radgonskem okraju so nalezljive bolezni jako redke; kajti ti ljudje gojijo snago, sobe si vsako leto belijo z apnom, ki uničuje in zamori vse Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju = r. Delniška glavnica 8 mlljonov kron. ttezervni zaman i mujon Kron. j] Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5%, večje vloge proti odpovedi po 51/27o. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 68 so-46 Rezervni zaklad 1 mlljon kron. ti .rV NARODNI : DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 oll dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. . 192 f glivice po stenah, iz katerih se bolezen izciinj,, Po mnogih hišah laškega, šmarskega in IPMeč drugih okrajev pa ne vedo ničesar o vsakoletnem belenju stanovanj. Pujsek, kokoš in piščeta prihajajo pogosto v sobo iskat drobtin in odpadkov pod mizo in po koteh. Okna se redko odpirajo, po sobah je zaprt zaduhli nečisti zrak, slama v posteljah se redko menja, za stenami škrabljajo miši, po koteh predejo pajki, po tleh se sprehajajo ščurki. Ni torej čudo, če se v stenah narede mičkene glivice, ki so nositeljice in roditeljice mnogih bolezni. V minuli zimi je razsajala davica, ker se niso sobe zračile, Sedva je ta minula, se je pojavila že v večjem številu škrlatica. Tudi druga leta se je vrstila griža, davica, ošpice, bleki itd. druga za drugo. Prvi in glavni pogoj zdravja je snažnost in zračnost v stanovanjih. Pridna gospodinja ne more strpeti nereda in nesnage v hiši. Kakor je grd in ostuden tvoj obraz, če nisi umit, enako je grda in ostudna tvoja soba, če ni v nji redu in snažnosti. Snažna soba je všečna vsakomur; ona je pravo ogledalo pridnega dekleta, skrbne gospodinje. Skrbni in pametni stariši goje doma v svojih otrocih v dejanju čut redu, snažnosti in lepote. Kar je redno in snažno, to je našim očem lepo, a zdravju in življenju koristno. Staršem priskoči na pomoč šola* ki vzbuja in goji ta čut v vseh učencih, ona kaže to tudi v dejanju. V šoli je vsaka reč na svojem mestu, je vse redno in snažno. Ona pa tudi neprenehoma uči učence snažnosti in redu. Njen nauk obrodi le tedaj dober sad, če dom šolo podpira. Čut snažnosti se mora tako rekoč od staršev podedovati, šola pa ta čut povišuje in množi, kar se ne godi skokoma, temveč korakoma, od roda do roda. Ko bodo vsi ljudje prešinjeni s čutom snažnosti, tedaj ne bodo mogle nalezljive bolezni najti všečne svoje zalege, zamorjen bode glavni njihov vzrok. Na Nizozemskem imajo snažne hiše in sobe, podobnih nalezljivih bolezni tam ne poznajo. V šolah se vedno naglaša snažnost in se opozarja na zle posledice nesnažnosti. Seme sejalčevo pada navadno na rodovitna tla, to seme vskali, a nered in nesnažnost doma pa zaduše nežno klico v otrokovem srcu. Navada in razvada ste močnejši, nego lepe besede. Otrok j mora doma v dejanju izvrševati, česar se v šoli uči. Doma se nauku postavi trdno dno, v šoli pa čeden stan. Gojimo in cenimo torej snažnost bolj nego doslej in spoznavajmo, da ie šola tudi iz tega stališča velika dobrotnica človeštva. Podpirajmo jo in gojimo z njo vred v svojih otrocih čut snažnosti! Nalezljive bolezni nadzoruje politična oblast. Vsakdo je dolžan nalezljivo bolezen v svoji hiši naznaniti svoji občini, katera potrebno ukrene in naznani vso zadevo c. kr. okrajnemu glavarstvu. A tudi župnijski uradi, Šolska vodstva, zdravniki, mrliški ogledniki in žandarji so dolžni take bolezni nemudoma naznaniti. Med preprostim ljudstvom se navadno sliši: »Glavarstvo ne more bolezni zabra-niti, ker jo je Bog dal!« Takim odgovarjamo: »Bog je dal človeku pamet, da si sam iznajde pota in sredstva, kako se nesreče varovati, oziroma jo omejiti.« Dobro se-spominjamo zgodovinskih poročil, ki nam popisujejo, kako so po Evropi v prejšnjih časih morile kužne bolezni, kakor kolera itd., da stf izumrle cele vasi, kako se je bolezen naglo širila od dežele do dežele, ker politične oblasti niso imele moči jo zadušiti v kraju, kjer je nastala, kajti med prebivalstvom ni bilo redu. Dandanes se skrbno zapirajo meje, se ustavljajo ladje in se razkužijo vsi potniki, predno stopijo iz sumljive ladje na suho, da ne zanesejo kužne bolezni iz kraja v kraj; zato pa tudi kuga dandanes po deželah trumoma razsajati ne more. Enako se omejijo manjše kužne bolezni, kakor: davica, škrlatica, griža itd., če store ljudje svojo dolžnost s podpiranjem in izvrševanjem oblastvenih naredb. Nalezljive bolezni se lahko močno razširijo in postanejo za človeštvo veliko zlo, če se jim pravočasno ne zapre pot. Izpolnujmo torej vsak svojo dolžnost ter podučujmo nevedne, s tem zabranimo in omejimo mnogo zla ter postajamo v malem podobni Bogu, ki je sam največja in neskončna dobrota. Pozor, čč. naročniki »Narodnega lista". Med stavci in gospodarji naših tiskarn poteče z Novim letom pogodba, ki jo imajo zaradi plač med seboj. Dosedaj še ni prišlo do sporazuma. Na. Dunaju, v Pragi, Trstu in drugod stavci ne delajo več in časopisi izhajajo le v malem obsegu ali pa sploh ne. Na Kranjskem prenehajo stavci to soboto z delom, v Celju pa po dosedanjih izjavah v soboto 11 do danes nismo prejeli niti pol, niti denarja, Ormož (g. Otorepec) 27 K 90 v; Sv. Jurij na Ščavnici (g«dr. L. Kreft) 20 K; Polenšak-Juršinci (g. Gorup) VK 30 v, Ljutomer (g. Mnršec) 92 K 10 v; Grobelno (g. Vuga) 10 K; Rogatec (g. Ivan Glnšič) 26 K, skupaj 222 K 50 v. Zadnjič izkar žabo 1014 K 35 v, torej skupaj 1236 K 85 t. Ker še iz polovice krajev, kamor smo pole poslali, BetcžKe. Božična številka »Narodnega Lfsta« izide zaradi praznikov že v torek popoldne. Opozarjamo na to gg. dopisnike in inserente. Pozor, čč. naročniki ..Narodnega lista". Te dni razpošiljamo račune za zaostalo naročnino. Ker moramo tudi mi ob Novem letu skleniti račune s tiskarno in iih poravnati, prosimo, da se nam zaostala naročnina poplava. po Štefanovem. Ako se tačas obe stranki ne po^ botata, bo izostal enkrat a|i dvakrat tudi ,.Narodni list*'. Naj torej nikdo ne misli, da smo izdajanje lista ustavili, a naj tudi nikdo ne reklamira iz-ostalih številk, ker bi to bilo brezuspešno. Novoletno zasedanje štajerskega deželnega zbora. Deželni glavar je privabi! minulo sredo načelnike vseh strank, ki so zastopane v deželnem zboru, k posvetovanju glede novoletnega zasedanja štajerskega deželnega zbora. Slovenski raprednjaki so bili zastopani po dr. Kukovcu, dočim slovenski klerikalci niso poslali svojega zastopnika. To se razlaga tako, da klerikalcem ni za redno deželno gospodarstvo temveč za večno zgago, od katere pa imajo volilci jako malo dobička kakor je pokazala baš zadnja obstrukcija. Deželnozborske volitve na Kranjskem. V tor^k so volila mesta in trgi. Bili so izvoljeni v slovenskih mestih in trgi|h sami naprednjaki izvzemši dr. Gre-goriča, ki je bil v skupini Kamnik-Radovljica-Trži&dr zopet izvoljen, dasi z veliko manjšo večino. V Ljub- r ljani so bili izvoljeni za deželne poslance dr. Tavčar, Adolf Ribnikar, dr. Franjo Novak in Josep Reisneri, v Kranju dr. Karel Triller, v Postojni Josip Lav-renči&ž- v Novem mestu Julij Mazelle, v Idriji je treba ožje volitve, v kateri bo pa prodrl naprecjijjak, učitelj Gangl.'?V trgovsko-obrtni zbornici sta bila izvoljena za deželna poslanca dr. Vladimir Rav-nihar in Milan pl. Šuklje, oba naprednjaka. Napred-njakovje torej v kranjskem deželnem zboru vsega skupaj 11. Velika nesreča v premogokopu. V premogokopu Vremski Britof blizu Divače je udrla voda v velikanskih množinah. Trajala je več dni, predno so jo mogli s parnimi sesalkami odstraniti. Tačas pa j 3 od 13 rudarjev, ki so ostali v jami, 11 že umrlo, le 2, enega Slovenca in enega Ogra so spravili napol živa iz jame. "IJ Deželnozborske volitve na Hrvaškem so se vr-fl šile v torek in sredo. Hrvaško-srbska koalicija si je priborila 47 poslancev, obe starčevičanski stranki pa skupaj 24 poslancev. Poleg tega so bili izvoljeni 3 poslanci kmečke stranke in 15 madžaronov. Na vladi bo torej hrvaško-srbska koalicija, v kateri so združeni vsi narodnonapredni Hrvati in Srbi. Umrl je v Rimu kardinal Rampolla. Ako ne bi Avstro-Ogrska ugovarjala, bi bil ta kardinal 1. 1903 napiesto Pija X. izvoljen za napeža. Imel pa je Rampolla na sedanjega papeža velik upli^ i • ••.M Soeljalna Matica v Gorici naznanja vsem članom in poverjenikom, da se je radi tiskarske stavke razpošilianje letošnje naklade knjig nekoliko zakasnilo. Knjige so že vse dotiskane, manjkai še samo pri eni vezava; v par dneh bo dovršen tudi to, nakar dob- poverjeniki knjige, da jŠJi porazdele med svoje člane. Tem potnm prosimo vse naše gg. poverjenike, da nam člane, katere so morda v zadnjem času dobili, pa jih nje še prijavili, takoj sporoče, da moremo vsakemu poverjeniku poslati primerno število knjig in da se izognemo naknadnemu pošiljanju. Ker smo v zadnjem času dobili več vprašanj, ali je še mogoče pristopiti k Socijalni Matici in dobiti letošnje knjige, sporočamo tem potom vsem. ki se za društvo zanimajo, da je mogoče dobiti letošnje knjige še do konca leta 1913. Vsem člauom, ki pristopijo do konca leta 1913, bomo poslali tndi letošnje izdanje. Kdor želi, da se mu dopošlje knjige neposredno na njegov naslov, nai vpošlje poleg članarine še za poštnino 30 h. Članarina znaša 5 K letno, za dijake in učitelje 3 K letno, za pravne osebe dvojni znesek. Člane, kateri nam članarine še niso plačali, prosimo, da to nemudoma store. Člani, ki so izpremenili bivališče, paj to takoj sporoče društvu. Božični darovi družbi sv, Cirila In Metoda. Ob odhodnici g. dr. L. Brnnčka iz Ptuja je nabrala gdč. Olga Zupančičeva K 6'—. Gospa Milka Pirnat, soproga c. kr. višie^a živinozdravnika v Slovenjerradcu je poslala K 3 02. ki jih je nabrala ob godovanjn šolskega ravnatelja g. Fr. Vrečka. Pisarna dr. Karlovška v Celja je poslala K 10—. VI« narodna zbirka. Nadalje so poslali prispevke ; Št. Peter pol Sv. Gorami (°rdč. Olga Cernolč) 10 K; Kn/ja (vin. za osebo. Pogovor med žalskim Sehrelnerjem In šentpetersklm Jančičem. Sehrelner: Serbus, brat v Kristdsu! Kaj pa novega? Jančič: Zopet nekaj o Čepnrjn. Veš, 100 kron je razdelil revežem. Sch^oZa vraga! Kaj pa ga nisi priškrnil raje za dru?tv%ni dom ali za Slovensko stražo? Tudi tebi bi tate?edar dobro teknil. Saj veš da — J.: Ja, Čepui^jih je dal, razdelil pa Jelen. Seh.: Kako pa j^ prišlo do tega? J.: Saj veš, kako je s Čepufjtfm! Padel je prav pošteno v ajmoht. Ko je p?id leti revež pogorel — prosim te, Schreiner, da še ne smejiš — ga je vzel Jelen brezplačno pod streho. Zadnjič enkrat pa sta se skregala in Jeloh je očital Čepnrjn, da ga je imel zastonj pod streho. Čepur se je napravil nobel in je poslal Jelenu 100 K — prav vse, kar je ob zadnjem deželnozborskem zasedanju na dijetah prišparal, misleč, da Jelen kot ponižen njegov somišlienik denarja ne bo vzel. Pa — ga je vzel! In v nedeljo je dal pri cerkvi oznaniti, da razdeli ta denar revežem. Terglav — Čepur je bil ves besen, pa kaj si je hotel. Smeji se mu povrh cela fara, še jaz — Seh.: S tem Čepnrjem je pač veliki križ! Iz Laškega trga. Začetkom decembra se je otvorila ta šolarska knhinja pod vodstvom požrtvovalnih gospa Elsbacherjeve in Č^tinove. Kako potrebna je bila ta naprava, kaže to, da se vsak idan p^ora nasititi do 2b0 lačnih in premraženih otrok. Omogočilo je šolarsko kuhinjo, tik pred lanskim božičem ustanovljeno slovensko šolsko podporno društvo, ki so ga razni dobrotniki bogato obdarili. V prvi vrsti gre pač zahvala g. dr. Kolšku, ki 1e daroval 500 K in še štiri n^tanovnice po 2Q"K. potem na g-orka hvala vsem dmsrim. ki so \irolin"Roche olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, naliod, illfllienco, astma. Originalni zavnjpo 4 K se dobi v vseh lekarnah. w Trgo^o-pbrtna Kreditna zadruga 4 . registrovaua zadruga z omejenim jamstvom i 9j' sprejema hranilne vloge od vsakega, je li f član zadrnge ali ne in jih obfestuje po « $005 registrovaua zadruga z omejenim jamstvom O/ Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račone v ii ' /O in iztirjanje. daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih. 529 "nonls -rtrr istotako rade volje žrtvovali vsak po svojih močeh t denarju ali blaga. Iz Hljeronlma pri Vranskem. Županom aaŠe obsežne občine je bil izvoljen vrl pristaš napredne stranke, graščak g. Franc Schaur. Kaplan rranski je ves besen, ker se mn navzlic štirinajstdnevni strastni agitaciji ni posrečilo, da bi bil postal župan neki farški podrepnik visako gori s« Čreto. Iz Savinjske doline. Na več krajih Savinjske doline je imel trebnšnati Korošec shode, S seboj vlači t resnici piškavega poslanca splošijp knrije Pišeka. Govorita na shodu 1 nro. Najprej govori Korošec, potem pa začne čenčiti Pišek; Ko se lačne bližati potek shoda po 1 nri, vzame Korošec iro iz žepa ter jo jame kazati Pišeku^Ta hitro pograbi to priliko, da konča svoj piškav govor in shod je zaključen z izgovorom, da se poslancema mudi na — vlak. In vtisk teh shodov je pri nas kmetih ta: poslanca še hvalita v svojem govora, kaj sta vse dosegla, daslravno vsi'. vemo, da prav, pa res prav ničesar. Shod pa zafto s tako hitrostjo končata, ker se bojita nas kmetov vpra-Sanja, kako pravzaprav mislijo klerikalci o povišanja plač učiteljem ? Dosedaj so nas po shodih ter po časopisih vedno le pro*i temn povišanju hajskali, sedaj pa se s tem povišanjem^hvalijo, češ, da ga je dosegel Terglav, Benkovič, Pišek i. dr. Hi kmetje, sicer privoščimo učiteljem tisto dra-ginjsko doklado, ali čemu so nas pa duhovniki ▼edno poprej ščuvali proti učiteljem? To bi radi vedeli od Korošca. Enkrat je za učitelje, enkrat proti nčiteljem — in si misli, da smo kmetje tako cabiti, da tega ne vidimo. BJters; Iz Marije Reke. Tukajšnji šolovo je dobil trimesečni dopust. Nadomestuje ga okrajni pom. lčitelj g. Martin Stante. Iz Petrovč. Nogo si je zlomila tukajšpja nplentinja gdč. Pepca Ahtikova. Iz Vranskega. Pri volitvah v okrajni »zasltop ▼renski je izvoljena v skupini veleposesfcv« napredna lista. Tej listi, (8) se še pridružijo trije izvoljenci naprednega Vranskega trga ter dva iz skupine veleindustrije. Braslovče ter kmetske občine so volile listo, ki jo je sestavitvžentjurski iupnik Zdolšek. Kmetje 1 Ali res nimatf med sabo moža, da se obešate temn strastnežu aa suknjo? V lice se vam seveda hinavsko hlini^ %vzadi se Tam pa debelo v pest smeji, da plešete po njegovi lajni. ?v Prostovoljno gasilno društvo mi Žalen, •bhaja tudi letos na Štefanovo svojo božičnico. Sedemnajstokrat vabi vse svoje prijateljemin dobrotnike k bogato obdarjenemu božičnemu drevesca. Med skoro tristo dobitki nahajajo se velika slika, težka konjska odeja, kos platna, štor sladkorja in drugi za gospodinjstvo potrebni predmeti. Kfcr ae ta prireditev vrši v krasni Rob ej|oyi dvorani in na njenem novem odra, in ker s« je vodstvu posrečilo dobiti za ta večer prav dob/o rudniško godbo iz Škal, vabimo prav vljudno vse prijatelje gasilstva in neprisiljene zabave na to našo prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja, s katerim bodemo kakor dosedaj tadi v bodoče, vsaki dan ia< vsako noč bližnjemu v pomoč! t. Telovadno društvo Sokol v Žalen priredi ▼ dvorani g. Franja Robleka Silvestrov Večer, na kar si dovoljujemo cenj. tržane in okoličane že danes opozarjati. Iz Št. Lovrenca pod Prožlnom. V nedeljo 30. novembra je imel potovalni učitelj ^Goričan poučno predavanje o kmetijstvu. Navzočih je bilo kakih 70 kmetov in kmetskih sinov, ki so poslušali predavanje z velikim zanimanjem. Navzoči g. nadučitelj Jezovšek se jo prisrčno zahvalil gd-spodu predavatelju za tako poljudno in vrlo predavanje, proseč ga za drugo predavanje o priložnosti ; kajti pouka je treba kmetu še veliko, da si zamore umno gospodariti. Ž = rt IVI Za božične praznike In novo leto se po* šebno priporoča najboljša vsakovrstna dalmatinska vina katera se dobe edino*le pri dalmatinski zalogi J. Matkovič Glavni trg 8 [gijfS Glavni trg 8 5=5 p= -rt O CJ" trt m m poved dandanašnjega krščanstva: lažejo in ob-reknjejo vsakega, ki se ne plazi po trebuhu za dnhovniki in ki ne misli, da so farovške kuharice najodličnejše ženske v državi! Svoj sedež pa ima ta »kmečki strah" bojda na Trboljci in se imenujemo s čednostnim imenom „piiščavnik". No, puščavnik to ni, kajti puščavniki so bili v starih časih pobožni možje, ki so se odtegnili hrupnemu življenju in so kakor je pač zapisano — delali se svojo molitvijo pokoro. Kako pa »Stražin" puščavnik?--- V napadanju in obrekovanju dobi rekord! Torej v prej omenjenem brlogu — ali kakor sem ta brlog v zadnjem dopisu označil, brlog .Bukovje' se zadržujejo zveri v človeški podobi, ki jim vsem sicer ne morem priti na sled, a z vso gotovostjo lahko trdim, da se po »Straži" in »Slovenskemu Gospodarju" same opisujejo kot krvoločna zverina prve vrste. Zatrjuje se mi, da je ta podivjana tolpa všla iz kat. bralnega in izobraževalnega društva pri sv. Frančišku Ksaveriju (žalostno!) ter se zadnji čas spravila na spoštovane može, ki so si vsled svojega narodnega dela pridobili veliko zaslug. Kedo ne pozna imen Terčak, Koleoc p. d. Jerman, Strmecki i. t. d. Ko je zverjad — oprostite nimam drugega izraza — še po ksaverijanski župniji v kratkih, zadi prerezanih hlačicah platno prodajala — so storili ravnokar imenovani možje toliko za narod in sploh za tukajšno prebivalstvo, da nimajo ,Stražini' in .Gospodarjevi' krvoločneži iz brloga »Bukovje" prav nič blebetati. To boste potrdili menda tudi vi, »spoštovani" Skok. Kakor po drug„d se bode tudi v ksaverijanski cerkvi v kratkim glasilo: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje" in takrat bi trebalo marsikateremu izmed vas odpreti ušesa ter si dobro zapomniti ta pomenljiv klic. Če pa bi le še — vi katoličani žalostne podobe — glodali po časnikih na ravno poprej omenjenih poštenih možeh, bodem pa okrcal vsa-cega posebej, kakor pač zasluži. »Klin s klinom" ali pa mir! Iz Slivnice pri Celjn. Ker se naš župnik menda ne čuti več dovolj zmožnega za politično hujskarijo, poklical je misijonarje iz Ljubljane, da naj bi nadaljevali tam, kjer je njemu moči zmanjkalo. Ne najdem primernih izrazov, da bi vsaj površno opisal, kaj so ti »božji namestniki" v celem tednu na Slivnici uprizarjali. Verno ljudstvo, misleč, da bode slišalo nauke primerne za v cerkev, da bode slišalo v teh mukopolnih časih besede utehe, besede, ki jih je Kristus govoril na »Gori blagorov," pa je moralo poslušati izbruhe najgrših psovk, nečuveno agitacijo proti „brezverskim" časnikom, posebno proti »Nar. Listu." Z jezuitsko zvijačnostjo so misijonarji hoteli dokazati, kolika »poguba" je »Nar. List" za ljudstvo, kako ga »moralno" in »versko" ubija, pišoč ateistične članke. »Ne-le," pravi pater, »je greh brati »Nar. List", temveč bo večno prokiet vsak, kdor ga trpi pod svoio streho". . . Ni li iz teh besed razvidno, da bi gg. patri, dobivši moč, zopet upeljali inkvizicijo? In potem gorje ti »Nar. List!" Dokazovalo se je, zakaj mora duhovnik politizirati: »da ne izgubi še tiste moči, katero ima, s katero brani »liberalcem" da ne vržejo križa iz šol kot na Francoskem i. t. d." Naravnost se nam je nkazovalo, da moramo duhovnike brez premisleka ubogati ne le v cerkvenih, temveč veliko bolj v političnih rečeh. Poslušalci so se glasno zgražali, celo neki tercijalki je kri zavrela, da je s klopi glasno ugovarjala proti »pridigarju" Ko jo je župnik hotel s silo iz klopi vreči, v kateri ima sedež plačan, bilo je ljudstvo do skrajnosti ogorčeno in ko se je še »pridiga" nadaljevala o »liberalcih", »brezvercih", "framazonib," "socijal demokratih", so se tudi največjim kalinom oči odprle. Seveda škofova rudeča brošura odgovarja vsem zahtevam morale. Tudi župnik Šorn je vzor čistosti. Dr. Jan Ev. Krek je »širitelj ljubezni" do bližnjega, ki jo »liberalci zatiramo." In mi narodnjaki rabimo narodnost le kot »obleko, v katero zavijemo svojo pogubonosno, brezversko politiko". Seveda dr. Korošec politizuje v duhu vere, in dr. Krek istotako, kadar pisari ljubavna pisma? Sad misijona je, da je po fari zavladalo zanimanje za napredno idejo opoznavši, da ga kruti kleri-kalizem uklepa v duševno verigo, ne da bi mu dal pogojev za bodočnost iu napredek. Farani, s tem, da boste v največjem številu si naročili »Nar. List", boste najbolje odgovorili na grde napade nestrpnih duhovniških hujskačev, ki sejejo med mirne farane namesto miru in ljubezni le sovraštvo, prepir in zlobo. tfaribor;!;! ofcraj. Iz Maribor«. (Veliki trgovski ples.) Kakor smo že zadniič poročali, priredi Slovensko trgovsko društvo v Mariboru po dolgem času enKrat veliki p 1 e s in sicer na soboto 10 prosinca 1914. — Kdor je posetil plese Slov trgovskega društva v Mariboru, ve, da so bile take prireditve vedno zanimive in vesele, ter je vsakdo zapustil z največjim zadovoljstvom in navdušenjem plesno dvorano. Upam toraj, da bode tudi tokrat poset velikanski posebno ker je to edina večja plesna prireditev v Narodnem domu. pri koji bode svirala vojaška godba in sicer 53. pešpolka iz Zagreba. Opozarjamo še. da bode toaleta le p;o-menadna. občinski zdravnik dr. Zirngast pri peku Kajetanu Heiter-jn neke nedostatke, katere je moral karati. Taka predrznost sobojevnika bila je Heiterjn preveč. Ko je čez nekaj časa poslal dr. Zirngast k imenovanemu peku po žemlje, mu jih Heiter ni hotel prodati in to s kratko motivacijo: »Za dr. Zirngasta nimam žemelj". Dr. Zirngast pritožil se je radi tega postopanja na c. kr. okrajno glavarstvo, katero je zopet odstopilo vso zadevo okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu radi obravnavanja prestopka po § 472 k. z. Prvi sodnik dr. Toplak pa je oprostil obdolženca in to z motivacijo, da je od glavarstva citirani paragraf zastarel in da velja očividno le za slučaj lakote. Proti tej sodbi vložilo je državno pravdništvo priziv. Vprašanje samo na sebi je jako zanimivo in to kakor za občinstvo tako za obrtnika. Po končanem postopanju bodemo poročali o izidu. Od Sv. Lenartu v Slov. gor. (Bo žični ca.) Tukajšna petrazredna ljudska šola priredi v nedeljo dne 21. t. m. v dvorani g. Arnuž svojo običajno božičnico s sledečim vsporedom. 1. Petje in deklamacije. 2. Ubožec, dramatičen prizor. 3. Razdelitev daril. Dragi bralci, ki ne bivate v krajih, kjer lovijo naši sovražniki ubogo slovensko deeo v svoje mreže, a čutite z nami, spominjajte se naše božičnice ! Nad 40 let nadučitelj. Gospod Simon Je-šovnik, nadučitelj v Sv. Rupertu v Slov. gor., je slavil v sredini svojih tovarišev 40 letnico nadu-čiteljevanja in sicer edino le v Sv. Rupertu. Od vseh svojih 5L službujočih let deluje že nad 45 v tem kraju v blagor mladine, spoštovan od vseh, mladih in starih. Domačini mu pravijo le : »To so rekli naš Šimek, naš Šimek so zelo delavni, skrbni i. t. d." To je zelo lepo in laskavo, da se goji ta domača ljubav do učiteljstva. Gospod slav-ijenec je časten ud učiteljskega društva za Šent-lenartski okraj, častni občan domačih občin itd., vživa in se razveseljuje svojega plodonosnega delovanja med svojimi dragimi. Zelo zanimivo je njegovo življenje na vse strani, ob višjih oblasti ima mnogo pohvalnih priznanj, tako tudi sedaj za 40 letnico, deležen je bil tudi gmotnih podpor za izborne šolske drevesnice: z ljudstvom je mnogo občeval, posebno pa ket odličen vinogradnik in posestnik, pa celo življenje 69 let ni bil niti enkrat pri sodniji, še celo za kakšno pričo ne. Kakor je mirno in tiho njegovo obilno delovanje v občni blagor in za svoje, tako ljubi on lepo petje, kjer je ta gospod, tam je petje. K njegovi slavnosti mu vsi srčno čestitamo z zeljo: Bog nam ga še ohrani mnoga leta! Iz Studenic pri Poljčanah. »Maria Gaaden-brunn, bitt' fiir uns." Tako čitamo pod vratarnico pri cerkvi. Pa se res ne najde človek, ki bi pri nunah povzročil, da se nemški napis nadomesti s slovenskim? SloVenjegrafti okraj. Iz Šoštanja. Šaleška čitalnica je uprizorila minulo nedeljo velezabavno veseloigro »Nebesa na zemlji". Skrbna uprizoritev je nad vse ugajala. Bil je užitek videti izvrstno zadet tip tete Klare M halič (gdč. Trobejeva, ki nam iz svojegu bogatega talenta vedno ustvari kaj popolnoma svojega) in »prijaznega" očeta Balona (g. Vrečko), ki je bil vseskozi izboreu. Vedno je skrbel za dobro voljo dr. Vesel (g. Koropec) s svojimi zadregami, kateremu je bila ljubka žena Otilija (gdč. Vera Kolšek) res nebesa na zemlji. — Pl. Wippritz (g. Pokržcik) je bil glede organa kakor igre imeniten. Podržaj (g. Tajnik) bi s svojo komiko delal čast vsakemu večjemu odru. Ostale vloge: Erna (gdč. Goršekova), brhka Italijanka Flora Floretti (gdč. Jurkovičeva), Minka (gdč. Volkova), Janez (g. Zdravko France) in Jože v svojem dobrem razpoloženju — so bile prav srečno zasedene, tako da je bila celotna slika prav ubrana. Kakor vedno, je tudi tokrat g. Marovt izvrstno pogodil maske. Nekoliko dolge pavze (česar pa je krivo postavljanje kulis) je krajšal »orkester" na lok. Občinstva je bilo mnogo, zlasti gostov, ki umevajo smotreuo delo Čitalnice na polju ljudske prosvete. Pod vodstvom marljivega predsednika g. Koropca se uprizarjajo večje veseloigre kakor tudi drame globoko vzgojne vsebine in ta pot mora privesti do uspehov! — Ker so nam igralci pričarali nebesa na zemljo, seveda tudi ni manjkalo nebeške muzike na večernem koncertu, k er so se v klavirskih in pt vskih solo-uastopih odlikovale gdč. Jurkovičeva, Vera Kol-šekova in Faači Pristovšek. Veseli smo tega svežega življenia v Š Stanju in le želimo, da pridejo po pekla in vicah v narodnem ozira tudi enkrat svetla nebesa na ta vzljubljeni kos slovenske zemlje. Šaleška Čit Inica v Šoštanju je imela dne 14. decembra svoi 22 redni občni zbor. Delovanje je bilo v pretekli sezoni precej živahno kljnb raznim zaprekam in malomarno-sti nekaterih članov. Uprizorile so se sledeče igre; D >men, I/.posojena soproga, Veharjevo letovišče, L"gijonarji, Stari iu mladi ter N> besa ua zemlji. Razun teh več dejaok se je igralo še več eoodejauk, priredil se je običajen Miklavžev in Silvestrov večer. Pod okriljem Čitalnice se je oživela Ciril - Metodova podružnica, ki je poslla glavni družbi že lep znesek Čitalnica je pristopila k ,.Zve/.i narodnih društev" in »Zvezi dramatičnih društev. V odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik: g. Koropec Ivan, učitelj; podpredsednik: g. dr. Mayer Fran, odvetnik; odborniki gg.: Senica Ivan, trgovec, Tajnik Miloš, Trobej Alojz, nadučitelj, Vrečko Franc, trgovec (blagajnik), Vrečko Tine, učitelj (tajnik) in Zalar Matko, lesni trgovec. Iz Tnzeniee. V nedeljo so zapazili naši okoličani iz Dravč iu Št. Janža v Vuzenici nekaj posebnega. Blizu gostilne HOlbl pd. Kifer je bila prislonjena ob cesti dolga deska z okornim velikim napisom : »Kifer" je oče vseh vuzeniškik volilnih petlarjev ; je dal vsakemu en kos. da vihajo vsak svoj nos.' Boljše označenega položaja v Vuzenici, si ne moremo misliti. Že pred tremi leti so izprevideli Nemci, da jim je Vuzenica pretrd oreh. Takoj po občinskih volitvah so ga začeli mehčati z zvijačo. Imenovani Kifer jim je meuda navidez ali pa v resnici predal dve njivi. Iz tistih par kosov so napravili čujte 67 parcel ter jih napisali raznim nemcem in nemčurjem t Vuzenici, Marbegu in Mati. Sevedu bi na tak način nastalo 67 novih volilcev, kateri še svojih novih »flik" niti ne poznaio še manj jih pa morejo izkoriščati. Namen je prozoren. Preglasovati resničnega davkoplačevalca ter si prideliti gospodarstvo v občini. Zadeva se vleče že par let Ia nemški rešitelj Denk se je že sam naveličal tozadevnih potov ter je izjavil pri c. kr. glavarstva, da bode odslej zahteval plačilo potov. Kakor vsa znamenja kažejo, je c. kr. geometer Caudolini jake naklonjen Nemcem. Slovenci precej mirno presojajo cel položaj. Naj se zgodi, kar hoče. Toliko pa povemo c. kr. okr. glavarstvu javno, da takih zvijač in slamnatih volilcev ne bomo trpeli. Če hočejo Nemcem dati 67 slamnatih volilcev, jih bodo nam dali v Vuzenici in drugod na stotine. Z našim premoženjem pa ne bobo gospodarili taki slamnati volilci. Naš kmet preveč trpi in plačuje in si hoče tudi sam gospodariti. Iz Vuzenice. Naši ljubi Nemci so zopet začeli dvigati glave. Velika blamaža, ki so jo dosegli s pritožbami proti občinskim volitvam, je za enkrat pozabljena in zalita menda z najboljšo kapljico, ki jo premore nova Germutova oštarija. Prijatelja Denk in Stopar koračita ponosno kakor bi se cel svet klanjal mogočni materi GermanijL Saj so dosegli edino nemško gostilno v Vuzenici, kakor pravijo, katere so bile tako potrebni kakor žaba laže. Gostilne Pachernig, HOlbl, Pašnik, Stalzer itd. so postale kar črez noč slovenske. Zdaj je Germutova oštarija »trumf" to in onstran Drave. Slava c. kr. okrajnemu glavarstvu v Slo-venjgradcu, ki tako izborno pozna potrebe občine! Nemci HOlbl, Pahernig, Pušnik in Stalzer pa se naj gredo poklonit Denku, ker jim je preskrbel novega tovariša kouKurenta. Sicer se pa lahko potolažijo. Če pojde tako nazaj z nemško šolo, kakor je šlo do sedaj, jo bo moral Denk zapreti in potem lahko pristopi s prijateljem Stoparjem kot kompanjon h Gerautu in ni hudirja, da bi ne šlo vse skupaj rakom žvižgat. KonjiiKi okraj. Občni zbor Čitalniee v Konjicah ln po-drnžniee družbe sv. Cirila in Metoda se vrši t soboto, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Konjicah. Brtfifti oHraj. Iz Rajhenbnrga. G. nadučitelju Jamšku potrjujemo, da ni ou piseč članka o nesrečah raj-henbarških klerikalcev, ki smo ga priobčili v zadnji številki »Narodnega Lista". Za uredništvo: Lešničar Janko. Iz Dobja pri Planini. V nedeljo, dne 7. decembra 1913 je bil tu po večernicah za šolsko mladino in odrasle dan veselja. Vkljub slabemn vremenu in jako slabim potom je prišel v prostrano, natlačeno šolsko sobo veličastni sv. Miklavž t spremstvu dveh angeljev, zlobnega škrata in dveh dvornih strežnikov s polnimi košaricami. Sv. Miklavž je izpraševal šolsko mladino veronauk, računanje, deklamacije, petje in najvažnejše o Slovencih in Slovanih. Hudobni škrat je ponujal mladini sval-čice, Kvarte in žganje. Sv. Miklavž ga je mogočno zavrnil ter je podučil pričujoče, kako so te vražje ponudbe mladini, a često tudi odraslim škodljive. Sv. Miklavž je obdaroval s šolskimi potrebščinami in slaščicami krog 280 otrok, odraslim pa je dal na pot šibe za male domače nagajivce, nekojim je dal tudi knjižice »Roditeljsko pismo". Ob tej priložnosti se je izkazal novo ustanovljeni kou-certni orkester pod vodstvom učitelja g. Ličarja kot imenitno glasbeno sredstvo za take prireditve. Žal je bilo vsem, da radi nastalega mraka ni mogel nastopiti pevski zbor. Zaradi velike oddaljenosti otrok se je morala prireditev Drej končati, mgo je bil dokončan lep spored. Razšli smo se z željo, naj bi nas prihodnjo leto veličastni sv. Miklavž s svojim spremstvom zopet počastil. Iz Dobove pri Brežicah. V predzadnji številki »Slov. Gospodarja" se zagovarja naš kaplan s tem. da so vsi dopisi o njem podle nesramnosti, obrekovanja in laži. Vprašam vas torej: Ali ni res, da ste imeli z gospodom župnikom strašne nastope v farovžo, da večkrat ni mogel v mira pojesti svojega kosila, dalje, da so vam morali odpovedati v farožu hrauo, ker ste tolikrat razbijali v jedilni sobi, dalje, ali ni res, da ste se nekoč do dveh zjutraj prepirali v privatne« stanovanju ter metali svoj kolare po sobi ter razsajali kakor bi bili najpopolnejše priznanj • občinst- \ % va? Ker jo izdeluje že skoro 50 let obstoječa in svetovno nana LieMg-ova družba. Liebig-ova dmžba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, izključno v lastnih tovarnah, ki delu-ejo pod znanstveno kontroio in more zato prevzeti za dobro kakovost i \ OXO kock za govejo juho J m vsakeršno mogoče jamstvo. obsedeni, da ni mogel nikdo radi vas zatisniti očesa; naprej, alt ni res, da ste ravno v istem stanovanju neko noč med prepirom udrihali tako po mizi, da se je mizna plošča razklala, dalje kakšne prepire ste imeli z g. Katičem, spomnite se samo žegnanske nedelje, skoro bi bilo popevalo po hrbtu, dalje z g. Antoličem, ko ste isti večer rohneli nad njim, da je župnikov »Angendiener". To so najbolj zabeljeni dogodki. Povedo nam dovolj, koliko je v vaši duUi značaja, takta in izobraženosti, zadnjo lastnost bi najraje popolnoma izpustil. Sram vas pa naj bo v dno dnše, da se predrznete kot duhovnik taka gola dejstva nazi-vati za laži. Radi bi se seveda jako ceno oprali pred ljudstvom, pa kaj, zamorček ostane zamorček. Izjavim torej še enkrat, da je vse, kar je bilo pisano o našem kaplanu v „Narodnem Listu", gola resnica. Iz Kozjega. V zadnjem „Nar. Lista" je bilo čitati, da je prišel trgovec Pleterski kot nemškutar v občinski odbor. Seveda smo s tem hudo zadeli njegove ožje somišljenike, notarja in drnge, ki so se na vse pretege za njega potegnili, in mu s svojimi glasovi pomagali do odborništva. Sedaj ga skušajo na različne načine prati, češ da je narodnjak in da se mu hoče samo škodovati. Tem gospodom kličemo v spomin sledeče: Pred nedolgim časom se je Pleterski v neki tukajšnji gostilni izrazil proti takratnim gostom: »Sram me je, da sem rojen Slovenec!"; na vprašanje, zakaj nima v službi slovenskega trgovskega pomočnika ampak nemškutarja, je odgovoril: „Slovenski komi ji vsi kradejo!" Imamo priče za to na razpolago. Nadalje se shaja s tukajšnimi nemškutarji kakor Doxatom in večnim jnristom Sartoryjem pri zloglasnem Zissellnu, kjer se čpz Slovence zabavlja in poje izzivajoče nemške pesmi. Mislim, da je s tem narodnjaštvo Pleterskega dovolj razločno ilastro-vano. Notar Barle in dr. Jankovič, kako se počutita v tej častni družbi? Iz Rajhenburga. V zadnji številki »Narodnega Lista« smo poročali, da so zaprli Senico, Cvirna in Peniča, ker se jih je osumilo, da so ponarejali denar. Sedaj se je vse tri zopet izpustilo. Najbrž bodo govorice, da so ponarejali denar, neresnične. PtujsKi oHraj. Iz Ptnja. (Slovensko gledališče) V nedeljo, dne 21. t. m. se uprizori na našem odru velezanimiva burka: »Veharjevo letovišče" v treh dejanjih. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to predstavo. Kdor se hoče v tem letu še enkrat pošteno nasmejati, ta si naj pride ogledat to igro. Začetek točno ob pol 8 uri zvečer. Cene navadne. Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor Pridite vsi! Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi dne 21. decembra v Pcuju v dvorani gospe Zupančič predavanje o sadjarstvu in 28. decembra istotam pouk o zavarovanju kmetijskih poslov in delavcev proti nezgodam. Začetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne. Iz ormoškega okraja. Pri nas živi letos vse v znamenju stekliue. Če se pojavi kak sumljiv kužek v Rogatcu, pri Ptnju, Radgoni ali na Hrvatskem, že imamo uradno zaukazan zapor psov, dasiravno veleva zakon varnostne odredbe le v obmejnih občinah. Naši ubogi psički vzdihujejo že zopet 58 dni v verigah, postavno pa traja zapoi le 40 dni, v spomladi so bili pa 3 mesece priklenjeni, čeravno v okraju te kuge ni bilo. Se je h čuditi, če se steklina tako pogosto pojavlja, ker morajo živali v mrazu in zimi dostikrat brez pitne vode biti. Naši ljudje zagovarjajo odredbe živinozdravnikov, trdeč, da isti upoštevajo razen pesje stekline tudi človeško. Ob času volitev v okrajni zastop so klerikalci po okraju grozno stekleli in zaradi teh volitev „Slov. Gospodar" in „Straža" še sedaj kakor stekla psa grizeta naprednjake vse povprek, krivo in pravo. Mero-dajni krogi so zato mnenja, da je steklina v okraju še zmiraj nevarna. Zato se zapor psov opustiti ne more. Toraj proč s »Slovenskim Gospodarjem" in »Stražo" iz okraja in knžna bolezen neha. Od Sv. Bolfenka blizu Središča. V predzadnji številki »Slov. Gospodarja" piše nekdo z Vodranec novosti od Sv. Bolfenka pri Središču. Res je, da se je Sv. Bolfenk zunajno jako olepšal in da so vsi »liberalci" ostali stari, samo to je dopisnik »Slov. Gosp." poz&bil pripomniti, da je med klerikalnimi vodji en tat več. Zdaj pa le, gospod župnik, z »Narodnim Listom" na prižnico. Bolfenčan. Od Sv. Andraža v Slov. goricah smo dobili dopis, ki se bavi s »Čiičkovo Lujzo in tistim kaplanom, ki je pri špeharih doma". Naj nam gospod dopisnik to stvar pojasni, potem jo priobčimo v božični številki, da bodo gosp. kaplanu cigare, ki si jih lahko kupuje od preobile nabe-račene zbirce, ob praznikih bolj dišale. Če ga bo kje kaj bolelo, pa si naj misli, da so se tudi »liberalci" enkrat domislili gesla »klin s klinom". Zakaj bi pa bili bolj krščanski kot so dandanašnji duhovniki? Iz Ormoža. Naša ženska Ciril - Metodova podružnica je priredila 7. t. m. pri Gomziju smeha in zabave poln »Miklavžev večer". Sv. Miklavž je letos zahteval za vsaka darilo poštno pristojbino v znesku 10 v ter tako nabral za našo družbo C.-M. 9 K 88 v; koji znesek se je odposlal glavnemu vodstvu. Narodni Ormožani bodite tudi v bodoče tako pridni, da se Vas sv. Miklavž tudi prihodnje leto z darili spomni in da bo naša družba prihodnje leto še bogatejše obdarovana. Razne noVosti. V Bezovici nad Vojnikom so se vršile 16. dec. občinske volitve, pri kateri je zmagala takozvana »spodnja« stranka. Več o teh zanimivih volitvah prihodnjič. Kanada — raj na zemlji! Tudi rajhovsko-nemški časopisi svare pred izseljevanjem v Kanado, o kateri so agenti razširili vest, da je pravi raj na zemlji. Dr. R. Heindel, ki je tam dolgo časa živel, piše zdaj v berolinskem »Tagu", da se tam kmetsko kakor tudi mestno prebivalstvo nahaja v strašni bedi. V večjih mestih je slabejše življenje, nego v starih industrijskih mestih evropskih. Večji del evropskih priseljencev, med katerimi je umrljivost velika, ni sposobna za poljedelsko delo in tako ostaja v pristaniščnih mestih, kjer razmnožuje vrste ljudi, ki iščejo dela in od katerih mnogi so pobegnili s kanadskih farem. Niso se mogli tam prilagoditi. Ne ugaja jim podnebje in nedostaja jim potrebni kapital za intenzivno gospodarstvo. Vsled tega je v pristaniščnih mestih pomanjkanje stanovanj in draginja. V Ka nado se dovaža volovsko meso, maslo in jajca iz Avstralije in Nove Zelandije. Proces za milijonsko dedščino. Iz Pariza poročajo: Civilno sodišče se peča z zelo intere-santno tožbo. Gre za dedščino 80 milijonov frankov, ki jih je neki Jean Thierrj pred 230. leti zapustil v Monte Carlo. Ker je prišlo do sporov zaradi dedščine, so nakazali denar Zecca-banki v Benetkah, kjer ga je 1. 1797. Napoleon konfisciral. Zdaj zahteva neka gospa Cotton, potomka imenovanega Thierryia, to dedščino, ki je narasla na 480 milijonov. Toži francosko državo in mesto Pariz. Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah. purfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-31 LIST K K. Mary E. Wilkins: Dolga roka. Detektivna novela. — Prevel —a. (Ta povest je dobila I. ceno 400 L (8000 K) prf konkurzu, ki ga je razpisal 1. 1894. newjorški „Bacheller Syndicat" za najboljšo detektivno povest.) (Dalje.) Prepričana sem, da je popolnoma nemogoče, da bi človeško bitje prišlo v hišo, izvršilo v nji podoben čin in ne pustilo za seboj sledov, ki so znani členi v jednačbi, znani za one, ki znajo z njimi operirati. Imam tudi nado v pomoč. Henry se je zavezal, da me ne bo obiskal, dokler ga ne pokličem, toda poslal mi bo iz Bostona detektiva, enega izmed svojih znancev. Ta je njegov bratranec, drugače ne bi nama ponudil pomoči, tudi če bi mu ponudila še tako veliko svoto denarja. Ta človek je dosegel čudovite uspehe v nekaterih slučajih, toda zdravje njegovo ni čvrsto; ta poklic grozno napenja njegove živce, in ker ima precej premoženja, ni prisiljen, da bi si nalagal to težko opravilo. Razun tega so mu tudi zdravniki prepovedali, naj vsaj eno leto ne prevzame nobenega novega slučaja, Toda Henry upa, da ne presliši najine prošnje. Sedaj to pustim in pojdem spat. Jutri imamo sredo, sedem tednov bo od tega, kar je oče mrtev. Jutri se lotim dela, ki se mi mora posrečiti, če je to sploh v človeški moči. Četrto poglavje. Škatlja najdenih predmetov. (Nastopne vrstice so vzete iz dnevnika Miss Fairbanksove po zapisnikih, katere smo čitatelja že podali.) V sredo zvečer. — Sklenila sem, da bom skrbno zapisovala vsak dan uspehe, ki jih bom imela pri pregledovanju hiše. Začela sem danes doli v pritličju s sobo, ki mi more nuditi najbrže najmanj luči, s sobo za goste. Vzela sem vrvico, s kredo odrgnjeno in laker. Razdelila sem tla na same kvadratne lakti in sem preiskovala drsajoč se po kolenih in rokah posamezne kvadrate. Pravzaprav nisem našla ničesar na preprogi razun prahu, dveh navadnih bucik in treh nitek modre šivalne svile. Nato sem vzela lopatico in kartačo ter sem pometla kvadrat za kvadratom. S smetmi v škatlji iz bele lepenke sem šla dvorišče n* svetlo in sem jo pregledala. V nji ni bilo druzega kakor prah, nitke in kosec pet palcev dolge, rujave bomba-ževine, najbrže odpadek. Svilene nitke in kosec bombaževine so edini možni »ključi", ki sem jih daDes našla, toda tndi to je zelo dvomljivo. Najbrže jih je raztresla tam Rnfova žena. Pisala sem ji glede tega. Celi dan ni bil nihče pri meni. Popoludne sem šla v vas k trgovcu, da nakupim potrebnih stvari; ko so me ljudje videli prihajati, so se me izognili. Trgovec pa je vzel od mene denar, kakor bi ga pekel. V četrtek zvečer. — Danes sem pregledala očetovo delavnico, odkoder držijo vrata v njegovo spalnico. Na preprogi sem zasledila dvoje krvavih stopinj, za katere se ni nihče pred tem zmenil, morda zato, ker je bila preproga sama rdeče bela. Pri pregledu sem rabila svojo šolsko lupo. Ti dve stopinji, ki sta se nahajali blizu vrat spalnice in ki sta držali v delavnico, prihajata obe od desne noge, ena je malo bolj široka nego druga, toda obe je malo videti. Gotovo je bila noga, ki jih je pustila, bodisi bosa, ali pa je tičala v nogavici — stopinji sta zelo razpolzli, širji pa od podplatov očetovih čevljev. Zmerila sem ju. Drngače nisem našla nič novega v delavnici. Krvavi madeži na vratih, o katerih sem že omenila, so še vedno tam. Niso bili izmiti, ker je prepovedal to najprej šerif in potem jaz. Ti madeži so dvojne oblike: nekateri izgledajo, kakor bi nsstali, če bi udaril po vratih z okrvavljeno obleko, drugi, bi rekla, so prvotno nastali vsled prijema okrvavljene roke, potem pa so bili s cnnjo razmazani. Na vratih, ki držijo v spalnico, ni aobenega izmed teh znamenj, ta so le na vratih, skozi katera se pride v pročeljni hodnik in v čumnato. Ta čumnata je služila za shrambo jedil, v nji sem imela boljša jedila. V petek zvečer. — Danes sem pregledala čumnato za jedila. Ena izmed polic, ki se nahaja prilično v višini moje rame, je bila oškropljena s krvjo. Zdelo so mi je, kakor bi se bil morilec oprijel, da ne bi padel. Ali se ga je lotila omedlevica po tem groznem dejanju ? Nekoliko steklenic s sadnim sokom je stalo na tej polici, toda bile so nedotaknjene. Le na robu police je bil oni krvavi prijem. Na tleh čumnate, pod policami, sem našla gumb, kakor bi sunila malomarna noga; ta gumb je bil očividno z moške obleke. Čisto navaden., črn, meden gumb od hlač: na prvi pogled se je videlo, da je padel proč in da je bil vnovič prišit na svoje mesto z nerodno roko; še vedno namreč visi na njem konec bele niti. Ta gumb je posedoval bodisi neoženjen mož bodisi mož, ki je imel zelo neredno ženo. Ako je bil eden črn gumb prišit z belo nitjo, je zelo verjetno, da ostali ne bodo drugače priširi. M trda se motim, toda jaz se oziram na ta gnmb, kakor na nov »ključ" k razrešitvi ugank?. Čumnato je pometla in očislila Rufova žena dan ^.red odhodom od nas. Niti m\>j oče niti Rufas nista mogla izgubiti tam gumba, zakaj nikdar nista imela pr ložnosti, da bi tja pogledala. Le morilec je izgubil tam ta gumb! Imam belo škatljicn, na kateri sem zapisala „najdeue stvari"; v njo sem dala najdeni gumb. To popoludne me je prišla obiskat Phoebe Dolejeva. Zelo prijazna je. Prešila mi je prebarvano svileno obleko in mi jo je prinesla pomerit. Škripanje njenih velikih škarij me je napravila nervozno. Hočeš nočeš, morala sem pomisliti na >Tb i tele je in ostane glavna stvar. Kdor pa nima veselja do jedi, naj poskusi Scottovo ribjeoljnato emulzijo, ker ista se je že desetletja izkazala kot tek pospešujoče krepilno sredstvo. Proti navadnemu ribjemu olju je Scottova emulzija tako * blagega okusa in lahko prebavljiva, da se to krepilno sredstvo prav lahko uživa. Scottova ribjeoljnata emulzija krepi telo ter zajedno vpliva na naravno potrebno hrano na ta način, da se uživa navadno hrano z dobrim tekom ter se s tem pridobi nov pogum in veselje do življenja. Za odrasle in otrokei je Scottova emulzija, »estavljena iz najčistejših in 'najučinkovitejših sestavin, po zimi in po leti najizhornejše krepilno sredstvo. Cena originalni steklenici 2 K 50 t. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, 6. m. b. H., Dnnaj VIL, in se sklicuje na ta Časopis, se mu pošlje za poskušnjo 1 steklenica potom lekarne. 676 madeže, ki so bili na nji. Vendar upam, sem se obnašala napram nji sposobno, saj ona je edina duša poleg Henryja, ki ni spremenila svojega obnašanja napram meni. Phoebe me je vprašala, kaj vedno delam, na kar sem ji odgovorila: „Zasledujem očetovega morilca." Vprašala me je, če upam najti kak *ključ" in jaz sem ji rekla, da „upam." Ravno ker sem namreč našla oni gumb, toda nisem ji o njem omenila. Povedala mi je, da Marija ni nič kaj zdrava. Opazila sem, da upira oči na madeže na vratih, in rekla sem ji, da jih nisem izmila, ker mislim, da mi bodo pomagali pri zasledovanju morilca. Pogledala jih je od blizu in sicer one najjasnejše, in mi je rekla, da ne razume, kako mi morejo pomagiti pri tem, ko vendar niso prsti či to utisnjeni, prej bi verjela, da me ti madeži napravijo nervozno. „Nervoznosti sem se že davno odkrižala", sem odgovorila. V soboto. — Danes sem nekaj našla, česar ne razumem. Delala sem v sobi, v kateri je zadela nojega očeta tako grozna smrt. Ni treba praviti, da so bili vsi največji dokazi groznega dejanja odstranjeni. Postelja je čista, preproga umita, le groza počiva v tej sobi. Zdi se mi, da straši v njem morilčev duh. Sprva se mi je zdelo, da ne bom mogla vstopiti v to sobo, toda ravnokar sem našla v njej nekaj posebnega. Moj oče, čeprav je nosil s seboj le malo denarja, je imel navado shranjevati večje svote doma; deset milj od nas ni nobene banke. Toda bil je previden, imel je skrit kraj, o katerem ni povedal nikomur, razun meni. V svoji sobi, pri nogah postelje je imel postavljen majhen regal. In pod tem regalom, ali bolje povedano, pod desko, ki je bila najbolj na vrhu je imel pribito široko, kožnato torbo. In v tej torbi je shranjeval ves svoj prihranjeni denar. Spominjam se, kako je mežikal z očmi, ko mi je pokazal to mesto. „Navadni ljudje mislijo, da morajo biti vse stvari bodisi gori ali pa v nečem", je pravil oče. „Ne pride jim na misel, da se lahko shaja z gravitacijo in špekulacijo." Ko sem pregledala očetovo spalnico, sem se spomnila na te očetove besede in na njegov posebni sistem skrivanja, in tako sem nekaj odkrila. Sodila sem, da pri takem raziskavanju, kakršno je bilo moje, se mora skrbno iskati ne samo skrite sledove zločina, ampak sploh vse, kar je skritega. Kaka stvar, ki jo je moj oče sam skril, kak spomin iz njegovega preteklega življenja tudi nudi malo luči za objasnilo njegove zagonetne smrti. Denar v torbi pod regalom je bil dvignjen in v banki naložen; okoli 500 dolarjev je bilo tega. Ničesar nisem našla tam. Pregledala sem spodnjo stran njegove pisalne mize in stola razun naslanjača z blazinico, dva zeleno pobarvana, lesena stola z nizkim sedežem. Pod stoloma nisem našla ničesar. Tu sem eden izmed teh stolov popolnoma obrnila z nogami na kvišku in sem začela pregledovati njegove noge, Srce mi je poskoči'o v prsih, ko sem na eni nogi našla pribit kosec kože. Vzela sem klešče, izpulila žeblje in nogo odvila. Iz glejte 1 Noga je bila izdolbena in luknja v nji je bila za prst zamašena z bombaževino. Začela sem puliti bombaževino in kmalu sem Otipala nekaj trdega. Pokazal se mi je starinski, zlat prstan, zelo širok in težak; bil je kakor poročni prstan. Šla sem z njim k oknu in tn sem zagledala na notranji strani tale napis: „Ljubezen nikdar ne izgine." Razun tega sta bila tam dva datnma: — eden od meseca srpana štiri leta star, in drugri od tekočega leta istega meseca. Mislim, da tega prstana nihče ni nosil, zakaj prvi del napisa je bil popolnoma čist, čeprav je kakor bi bil že davno izrezan, dočim je poslednji datum novo delo. To ni mogel biti prstan moje matere. Imela je samo svoj poročni prstan in s tem je bila pokopana. Mislim, da je mogoče več let ta prstan hranil; teda čemu? Kaj to pomeni? To bo težko kak „ključ"; to bo težko peljao k zasleditvi morilca; vendar ga bom položila k ostalim najdenim predmetom. V nedeljo zvečer. — Danes seveda nisem nadaljevala svoje raziskavanje. Nisem šla v cerkev. Vendar ne bom hodila pred oči svojim starim prijateljem, ki se me izogibajo. Včasi se mi zdi, da morda vsak v moji rojstni vasi veruje v mojo krivdo. Kaj sem se jim zdela celo svoje življenje s svojim nastopom in obnašanjem? Dolgo sem se ogledovala v zrcalu in sem skušala zaslediti znamenja zlobe, katero so oni gotovo brali na mojem obrazu. "'i *' ' *t ' Popoldne, tako okoli treh, Ob uri, ko so ljudje pokosili, je bilo potrkano na severna vrata. Odprla sem vrata, in pred menoj se je pojavil neznan, mlad mož z debelo knjigo pod pazduho. Bil je suh in gladko obrit, bil je kakor kak duhovnik. „Imam tu delo, na katero bi rad obrnil vašo pozornost", je začel. Jaz sem ga gledala vsa začudena; čemu bi hodil agent v nedeljo s knjigo po hišah? Zganil je lahno z ustnicami. „To je svetopisemska Ciklopedija", je rekel. „Ne mislim, da bi jo menila kupiti", sem odvrnila na to. „Vi ste Miss Sara Fairbanksova, če se ne motim ?" „Tako se imenujem", sem odgovorila samozavestno. „Mr. Henry Ellis iz Dieby me je poslal sem, je nadaljeval. „Moje ime je Diks-Francis Diks. Tu sem spoznala, da to Henryjev bratranec iz Bostona — detektiv, ki mu je prišel podati svojo roko v pomoč. Čutila sem, da mi stopajo solze v oči. „Zelo ljubeznjivi ste, ker ste prišli", sem mu rekla. „Sebičen sem in ne ljubeznjiv". je odvrnil, „toda najboljše napravite, če me pustite noter, sicer bo zaman moj trud za kak uspeh knjižne kolportaže, ako bodo sosedje opazili, da sem hcjt^l tudi v nedeljo nekaj pridobiti. In, Miss Fairbanksova, to je agentnra, ki sem jo sprejel bona f| t Peitler Josip preparater v Šmiklavžn pri Slovenj Gradcu kupuje bele podlasičje kože k 1 K in zimske veverične kože k 10 vinarjev. 667 Vsakdo fotograf Kot najboljšo zabavo in najlepše darilo ponujamo vam fotografične aparate ie od 1 K 60 h naprej kakor tudi vsakovrstne fotografične potrebščine. — Posebno vas opozarjamo na takozvane „ferotip" aparate g kojim se lahko naprafi v 1 minuti vsaka fotografija. Zahtevajte cenik od Zinauer k Co., Sv. Jakob v Slov. goricah, telefon 181.645 4-4 Posestvo s« proda v Ojstriški vesi pri Št. Jurja ob Taboru (Ocvirkovo). — Obsega 13 oralov njiv, gozda, travnikov, dalje je zraven mlin in Zaga. Hiša ]e zidana, zraven so vsa gospodarska poslopja. Sadnega vrta so 3 orali, hmelja čez 2000 štang. Cena 30.000 K z vsemi premičninami in pohištvom vred, 8.000 K lahko obleži. 665 3-2 Viktorinova luč je najlepša žareča špiritova luč. Zahtevajte cenik od Zinnuer & Co., Sv. Jakob t Slov. gor., telefon 181 647 4-4 Luks-luč je najlepša žareča in najcenejša petrol^jeva luč; svetilna za 100 sveč stane samo 1 K. Zahtevajte cenik od Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor., telefon 181 646 4-4 Prodajalka se sprejme v trgovino Kriechbaum, Oplotnica pri Konjicah. 670 i Jabolka od 10 kg naprej po 16 — 40 vin. kg razpošilja »c* i po povzetja ; Andrej Oset, posestnik, Tolsti vrh . ii 0 pošta Guštanj, Koroško. —TT Nekaj za kovače in ključavničarji'. Do 700 meceljnev dobro žganega bukovega in smrekovega oglja dobi se v Zaloki pri Belih vodah, mecelj po 40 vinarjev na licu mesta, — Odjemalci naj se zglasijo pri' g. Matiji Goričarju, stavbenemu podjetniku v Mozirju.; 672 3-1 J Y najem se oddajo takoj krasni m prostori za trgovino: Trgovina je v dotičnem kraju nujno potrebna. Pogoji zelo ugodni. — Več pove upravništvo ^Narodnega Lista". 677 i 0 9 aU m eventuelno prodajalko se sprejme v manufakturni trgovini 669 2-1 R. Stermecki, Celje. Namesto 12 K le 5 K. Moram prodati 25.000 parov Čevljev iz Cisto dobrega usnja in meCnimi, otritimi podplati in to v kratkem Času. Dobil s^^rfiih iz neke konkurzne mase. Prodam par j>o 5 K proti povzetja pod izdelovalno ceno. NaroČite takoj, ker bo zaloga kmalu razprodaja. Eksportna trgovina Čevljev Leopold SchSehtje^, Dunaj Xn|2 — 144 - Lerchenfeldgtirtel B. ij 673 , Alojz Lentz v Ljutom da naznanje, da je otVoril sVojo noVo trgo ter priporoča cenjenemu občinstvu svojo/ f| ko zalogo >j ® •• ■'t/* steklenega in porcelanskega blaga Dobi se prosto, najcenejšo, kakor tudi najftnejšo blago v steklu in porcelanu. 671 lj Prodajalec oziroma prodaialku za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče z novim letom; tisti, ki je zmožen trgovino^samo-stojno voditi in bi imel 1000-2000 K, ima pijanost in se sprejme kot, knmnHnjnn. — PoDudofeippd „Novo leto 1914" Maribor, poštno ležeče. Pozor! 100.000 parov čeVliev 4 pari le za E 9—! Ker je veC velikih tovarn ustavilo plaCiia. sje mi je naroČilo veliko množino čevljev prodati pod izdelovalno! ceno Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para žefnskih Čevljev na zavezo, Črne ali rumene, obite, elegantne po novi fasoni. velikost po cm. Vsi širje pari stanejo K 9'-f,!j po povzetju. S. Landau, Krakov, Berka Jost lewicza 3, 1407; Se lahko zamenja, tudi se depar vrne. 610 Pozor! Kdor hoče priti poceni v Ame riko, naj se obrne zaupno na, mene. Vsakomur dam natančn pojasnila 187 -38 I A- Gruden, Geestemunde (Bremerhaveh) promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju oj , 175 -87 Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Dobro znani ostanki ■ p - '