★
OR
VOJNE UPRAVE J A, JUGOSLOVANSKE ZONE STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto II.	Koper, 30. novembra 1948		Štev. 6
ODLOKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA 87.	Odlok o javnih uslužbencih 88.	Odlok o začasni razširitvi Istrskega okrožnega ljudskega odbora.		ZAPISNIK V. REDNEGA ZASEDANJA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA Zapisnik V. rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo 29. junija 1948 v Piranu.	
AD
I LIST
Odloki Istrskega okrožnega ljudskega odbora
87.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda J A od
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO - a za Slovensko Primorje in Oblastnega NO - a za Istro od 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o javnih uslužbencih.
I.
Splošne določbe.
1.	člen
Javni uslužbenci so upravni in strokovni sodelavci predstavniških organov oblasti in njim odgovornih organov, ki lem organom služijo in pomagajo s tem, da izpolnjujejo zaupane jim naloge.
2.	člen
Uslužbensko razmerje med javnimi uslužbenci in organi ljudske oblasti temelji na pravicah in dolžnostih določenih v odlokih in drugih zakonitih piedpisih.
5.	člen
Ob enakih pogojih so vsakomur enako dostopni vsi uslužbenski poklici v javni službi.
Sprejem v javno' službo in napredovanje v njej sta odvisna [od uslužbenčeve osebne vrednosti in od drugih predpisanih pogojev.
4.	člen
Pri opravljanju službe se morajo uslužbenci držati odlokov in ostalih veljavnih zakonitih predpisov, vestno opravljati zaupane dolžnosti in pri svojem delu uporabiti vse svoje znanje, kazati in razvijati polno osebno delavnost in pobudo ter pri tem paziti na delovno disciplino in službene predpise.
Uslužbenci morajo ne samo izpolnjevati poverjene naloge in uveljavljati koristi službe, v kateri delajo, ampak morajo imeti vedno pred očmi tudi splošne koristi ljudske oblasti ter varovati pri tem koristi in zlasti demokratične pravice ljudstva.
Javni uslužbenci so za svoje delo v polni meri osebno odgovorni.
5.	člen
Uslužbenci morajo biti do strank ustrežljivi in prijazni, zavedajoč se vedno, da je javna služba, v kateri delajo, služba ljudstva.
Uslužbenci se morajo enako vesti nasproti vsem strankam in jim pomagati s potrebnimi nasveti.
6^ člen
Uslužbenci imajo pravico združevati se v sindikate in "sodelovati pri ustanavljanju in delu družbenih organizacij.
7.	člen
Po naravi službe in strokovne usposobljenosti pripadajo uslužbenci raznim strokam, v okviru vsake stroke pa so zvanja glede na različnost cela.
Posebni predpisi določajo, kateri poklici so v vsaki stroki.
8.	člen
Zvanja v posameznih strokah se razporejajo po naravi, pomenu in važnosti dela v javni službi ter po odgovornosti v štiri vrste :
V prvo, drugo, tretjo in četrto vrsto.
9.	člen
Uslužbenec je lahko č'an ljudskega odbora in za svoje delo pri njem lahko prejema plačilo.
Uslužbenci izvršilnih odborov, izvoljeni za člane teh odborov pa ne smejo hkrati opravljati svoje uslužbenske dolžnosti. Po prenehanju take funkcije se zopet vrnejo v službo. Dokler opravljajo tako funkcijo, se obvezno nadaljuje njihovo socialno zavarovanje.
10.	člen
O nastavitvi, napredovanju in prenehanju usluž-benskega razmerja se uslužbencu izda dekret.
11.	člen
Zoper odločbo o uslužbenskem razmerju se lahko uslužbenec pritoži in sicer pri izvršilnem odboru, če je odločbo izdalo njegovo predsedstvo, če pa je odločbo izdal izvršilni odbor, rešuje pritožbe Komisija za prošnje in pritožbe pri LO-u.
Pri KLO-ih in MLO-ih, ki nimajo izvršilnega odbora rešuje pritožbe celotni odbor.
12.	člen
Da se strokovni kadri pravilno razdelijo, lahko predsedstvo Izvršilnega odbora IOLO - a v sporazumu s predsedstvom Izvršilnega odbora okrajnega LO - a premesti uslužbence od okrožnih organov k okrajnim in narobe.
Prav tako lahko predsedstvo Izvršilnega odbora okrajnega LO - a v sporazumu s predsednikom mestnega oz. krajevnega LO-a premesti uslužbence od okrajnih organov k mestnim oz. krajevnim in narobe.
Zoper odločbe o premestitvi oziroma o začasnem pošiljanju na delo v drugo organizacijsko enoto uslužbenec nima pravice pritožbe.
II.
Ustanovitev uslužbenskega razmerja.
15.	člen
Uslužbence prve in druge vrste nastavljajo izvršilni odbori ljudskih odborov, uslužbence tretje in četrte vrste pa predsedstva ljudskih odborov.
Uslužbence KLO-a in MLO-a, ki nimajo izvršilnih odborov, nastavljata predsednik in tajnik.
14.	člen
Uslužbensko razmerje se začne z dnem nastopa službe na podlagi pristojno izdane odločbe o nastavitvi.
15.	člen
Za uslužbenca sme biti postavljen samo tisti, ki ima naslednje pogoje :
1.	da je izpolnil 18 let starosti,
2.	da ni prekoračil 50 let starosti, telesno sposobne osebe z izredno strokovno usposobljenostjo pa, da niso prekoračile 60 let starosti,
5.	da je duševno zdrav in telesno sposoben za opravljanje službe,
4.	da ima politične in državljanske pravice,
5.	da mu ni s sodbo odvzeta pravica imeti javne službe, dokler po sodbi traja ta ovira,
6.	da mu prejšnja služba ni prenehala z disciplinskim odpustom iz službe za vedno ali dokler ne preteče rok disciplinske prepovedi vrnitve v službo,
7.	da ima vse druge pogoje za stroko, v katero namerava vstopiti.
16.	člen
Kdor je nastavljen za javnega uslužbenca, se mora zglasiti v službo v 10 dneh od dneva sporočitve odločbe o nastavitvi, če mu neposredni starešina tega roka iz opravičenih razlogov ne podaljša. V nasprotnem primeru se šteje, kakor da ni bil nastavljen.
III.
Dolžnosti in pravice uslužbencev.
17.	člen
Po vstopu v službo mora uslužbenec pred svojim starešino opraviti in podpisati-prisego. Prisega se glasi :
jaz (ime in priimek) prisegam pri časti svojega ljudstva in pri svoji časti, da bom zvesto služi! ljudstvu, da se bom držal zakonitih predpisov, da bom varoval in branil demokratske pridobitve osvobodilne borbe, uresničene v ljudski oblasti v Istrskem okrožju in da bom svojo službo vestno opravljal.
18.	člen
Delovni čas uslužbencev je praviloma 8 ur dnevno.
Uslužbenec mora biti v službi ves čas, ki je za to določen.
Kadar zahtevajo koristi službe, sme neposredni starešina odrediti, da delajo uslužbenci tudi izven rednega delovnega časa in jim dodeli tudi drugo delo, ki ne spada v okvir njihovega rednega dela.
19.	člen
Uslužbenec mora natančno in skrbno izvrševati ukaze svojih s'arešin.
Če uslužbenec misli, da je dani ukaz nezakonit ali da škoduje javnim koristim, opozori nato starešino. Po taki opozoritvi mu ukaza ni treba izvršiti. Ponovni pismeni ukaz mora izvršiti. Uslužbenec tudi po ponovnem pismenem ukazu ne sme izvršiti ukaza v primeru hude kršitve javnih koristi ali, če bi izvršitev ukaza pomenila kaznivo dejanje. To sporoči starešini, neposredno višjemu od tistega, ki je dal ukaz.
Če uslužbenec ne opozori na očitno nezakoniti ukaz, ampak ga izpolni, je odgovoren skupaj s starešino, ki je dal ukaz.
20.	čien
Uslužbenec mora varovati uradno tajnost ne glede na to, ali je v aktivni službi ali ne.
Za uradno tajnost se šteje vse tis'o, kar je uslužbenec zvedel v službi in kar bi utegnilo, če bi se razkrilo, škoditi koristim službe ali opravičenim koristim posameznih prebivalcev.
V izjemnih primerih sme organ, ki je uslužbenca nastavil, tega odvezati od dolžnosti varovanja uradne tajnosti.
21.	člen
Uslužbenec se mora v službi in tudi v zasebnem življenju ogibati vsega, kar bi utegnilo oslabiti zaupanje v javno službo ali kar bi škodovalo časti in ugledu javnega uslužbenca.
22.	člen
Uslužbenec ima pravico do plače in drugih ugodnosti v javni službi.
Oblike prejemkov so: temeljna plača, dodatek po delovnem učinku, funkcijski (položajni dodatek), posebni dodatek, premijski dodatek, izredna nagrada in dodatek za otroke.
Natančnejše določbe o prejemkih predpiše Izvršilni odbor lOLO-a s posebno odredbo, s katero lahko uvede nove oblike prejemkov.
25.	člen
Redni prejemki uslužbencev se izplačujejo v mesečnih zneskih. Vendar se lahko za posamezna zvanja plača in dodatki določijo v dnevnih zneskih in izplačujejo tedensko.
24.	člen
Plača teče od dneva nastopa službe, zvišanje plače pa od prvega dneva prihodnjega meseca po izdaji odločbe o napredovanju.
25.	člen
Za službena potovanja izven službenega kraja pripada uslužbencem povračilo stroškov, za premestitev v drugi službeni kraj pa povračilo selitvenih stroškov.
Natančnejše predpise o potnih in selitvenih stroških določa Izvršilni odbor IOLO-a na predlog poverjenika za finance.
26.	člen
Uslužbenec mora imeti v tednu en dan počitka in sicer praviloma v nedeljo.
Uslužbencu pripada plačan redni letni dopust, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 50 dni. Trajanje rednega dopusta v tem okviru se določi s posobnimi predpisi izvršilnega odbora IOLO-a, čas pa, kedaj naj se ta dopust izrabi, določi neposredni starešina, ki mora skrbeti, da zaradi odsotnosti uslužbencev ne bo trpel pravilen in reden potek službe.
27.	člen
V opravičenih primerih sme dati neposredni starišina uslužbencu piačan izredni dopust za zasebne opravke.
Izredni dopust do 7 dni v enem koledarskem letu se ne računa v redni letni dopust.
Izredni dopust nad 7 dni daje organ, ki je pristojen za nastavitev uslužbenca, kolikor ni te pravice prenesel na starešine podrejenih uradov, ustanov in podjetij.
Uslužbencu se lahko da v tem primeru plačan dopust samo, če je koristen za službo.
28.	člen
Uslužbenec, ki zaradi bolezni ne more priti v službo, mora sporočiti to najpozneje v 24 urah svojemu neposrednemu starešini. Ce traja tak izostanek do 5 dni, se mora pristojni organ personalne službe prepričati, ali je izostanek opravičen. Izostanek za radi bolezni, daljši od 5 dni, se mora opravičiti z zdravniškim spričevalom zdravnika pristojne ustanove za socialno zavarovanje.
Dopust za zdravljenje in okrevanje da uslužbencu pristojni personalni organ na podlagi pismenega mnenja zdravnika pristojne ustanove za socialno zavarovanje.
29.	člen
Javna uslužbenka ima zaradi poroda pravico do 12 tednov plačanega dopusta, od tega 6 tednov pred porodom in 6 tednov po porodu.
Mati, ki doji, eno leto po porodu ne sme biti zaposlena izven rednega delovnega časa in v nočnem delu.
50.	člen
Uslužbenci imajo pravico do socialnega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt (pokojninskega zavarovanja), kakor tudi za primer bolezni, nosečnosti in poroda ter delovne nezgode.
51.	člen
Za terjatve nasproti javnemu uslužbencu se lahko zarubi tretjina, za alimentacije pa polovica uslužbenčevih čistih prejemkov. Dodatek za otroke se ne sme odbiti ali zarubiti.
Javni uslužbenci so oproščeni vseh taks za sve vloge in akte v zvezi z uslužbenskim razmerjem.
52.	člen
Po uslužbenčevi smrti se izplača tistemu, ki je oskrbel pogreb, pogrebnina po posebnih predpisih.
IV.
Potek službe.
55.	člen
Kdor prvič vstopi v javno službo, pa nima strokovne prakse, se sprejme v službo kot pripravnik.
Pripravniška služba se ureja po z va n j ih in traja od 1 do 5 let po predpisih za vsako stroko.
Za zvanja, ki so razporejena v četrto vrsto, ni pripravniške službe.
54.	člen
Med pripravniško službo prejema pripravnik pripravniško plačo. V tem času se lahko služba obojestransko odpove samo prvega v mesecu z enomesečnim rokom brez pravice do odpravnine.
Za vse drugo veljajo za pripravnike določbe tega odloka.
Podrobnejše predpise glede opravljanja izpitov pripravnikov, njihove nastavitve in razporeditve v posamezne stroke bo izdal Izvršilni odbor IOLO-a.
55.	člen
Napredovanje v javni službi je mogoče z dosego višjega zvanja ali z zvišanjem plače v istem zvanju.
57.	člen
Uslužbenec, ki je disciplinsko kaznovan po prvi ali tretji točki 5. člena odloka o disciplinski odgovornosi javnih uslužbencev ali ki je odstranjen iz službe, ne more napredovati dokler trajajo te ovire.
58.	člen
Uslužbenec sme biti premeščen oziroma nastavljen v drugo službo po službeni potrebi ali po prošnji.
Če je uslužbenec premeščen oziroma nastavljen v drugo službo po prednjem odstavku, finora biti razrešen službe najpozneje v 15 dneh. V novo službo se mora zglasiti v 24 urah po razrešitvi, če je premeščen oz. nastavljen v istem kraju, a najpozneje v 5 dneh po razrešitvi, če je premeščen oziroma nastavljen v drugi kraj V ta rok se ne šteje čas, ki je£potreben za potovanje.
Starešina ki je izdal odločbo o premestitvi, sme v opravičenih primerih, zlasti pri uslužbencih, ki izročajo blagajno in inventar ali dajejo račune, podaljšati rok iz prednjega odstavka do trideset dni.
59.	člen
Pri prehodu iz ene stroke v drugo je potrebno, da prebije uslužbenec vsaj tri mesece pri delu v zvanju nove stroke in da napravi ob koncu tega roka strokovni izpit, če je tak izpit predpisan. Ko napravi strokovni izpit, se sprejme v določeno zvanje. Do takrat^obdrži svojo prejšnjo plačo.
Določba prednjega" odstavka ne velja^za'uslužbence prve vrste in tudi ne za uslužbence, ki zaradi posebne sposobnosti in službenejhpotrebe preidejo v drugo službo.
V.
Odgovornost uslužbencev.
40.	člen
Za svoje delo v službi je uslužbenec odgovoren disciplinsko, kazensko in materijalno.
Disciplinska odgovornost uslužbencev je urejena v odloku o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev z dne 8 februarjaj;1948.
56.	člen
Izjemoma se lahko postavi uslužbenec nazaj v neposredno nižje zvanje oz. na neposredno nižjo plačo, če v višjem poklicu oziroma ob višji plači ni pokazal potrebne strokovnosti in sposobnosti.
Zoper odločbo o postavitvi nazaj v nižje zvanje oziroma na nižjo plačo ima uslužbenec pravico pritožbe po 11 členu tega odloka.
41.	'člen
Kazenska odgovornost ne izključuje*:disciplin-skega kaznovanja za isto dejanje, ki je bilo stvar kazenskega postopka, ne glede na to ali je bil uslužbenec oproščenTkazenske odgovornosti ali ne.
Sodišča7 in vsi drugi javni organi morajo o začetku kazenskega postopka in o izrečeni sodni kazni obvestitijuslužbenčevega neposrednega starešino.
42.	člen
Uslužbenec, ki pri opravljanju svoje službene dolžnosti napravi prebivalcem škodo, je zanjo osebno odgovoren po načelih civilnega prava.
Za povračilo škode jamči oblast samo tedaj, če je obenem tožena za povračilo škode.
Povračilo škode se na podlagi sodbe lahko zahteva od oblasti samo tedaj, če ga ni mogoče izterjati od uslužbenca in se to ugotovi z določbo pristojnega sodnega izvršilnega'organa. Za plačano škodo ima oblast povračilno ¡pravico'[zoper'uslužbenca.
V posebno upravičenih primerih lahko oblast prevzame nase obveznost, da povrne škodo, ki jo je uslužbenec storil prebivalcem. O tem odloči sporazumno s poverjenikom oddelka za finance pri Istrskem OLO - u organ, ki je pristojen za nastavitev uslužbence.
43.	člen
Uslužbenec je po načelih civilnega prava osebno odgovoren tudi za škodo, ki jo stori oblasti pri opravljanju svoje službe.
44.	člen
Če uslužbenec v zvezi z disciplinskim prestopkom stori oblasti materijalno škodo, ga lahko obsodi disciplinsko sodišče, tudi na povračilo škode.
Če se višina škode ne .da takoj ugotoviti ali če bi se z razpravo o škodi oviral hiter potek disciplinskega postopka, dovrši disciplinsko sodišče postopek o disciplinskem kaznivem dejanju in pošlje zadevo pristojnemu starešini v nadaljnji postopek zaradi povračila škode.
45.	člen
Odločbo o povračilu škode izda'za nastavitev pristojni organ. Ta sme pravico izdajanja takih odločb prenesti tudi na podrejene starešine, če ne presega škoda 20.000.- lir.
Iz upravičenih razlogov se lahko!uslužbenec oprosti povračila škode oblasti v celoti ali deloma. Odločbo o tem izda organ pristojen*za nastavitev.
VI.
Odstranitev uslužbenca iz službe.
46.	člen
Uslužbenec se mora odstraniti iz službe (suspendirati), če je v priporu, v preiskovalnem zaporu, ali če je obtožen zaradi težjega kaznivega dejanja. Odločbo o odstranitvi iz službe izda neposredni ali višji starešina. Zoper to odločbo uslužbenec nima pravice pritožbe.
Pred dokončnoodločbo sodišča oziroma javnega organa pristojni starešina ne sme preklicati odstranitve iz službe, po izdaji te odločbe pa jo sme podaljšati, če so še nadalje podani razlogi zanjo po
47.	členu tega odloka.
47.	člen
Uslužbenec se sme odstraniti iz službe, če je zoper njega uveden kazenski ali disciplinski postopek ali če je njegove dejanje tako, da bi škodovalo službenim koristim, čefbi še nadalje ostal v službi.
Odločbo o odstranitvi iz službe izda starešina ali pristojni kontrolni organ, ki pa morata to odločbo takoj poslati višjemu starešini oz. organu pristojnemu za nastavitev uslužbenca. Ta lahko odstranitev iz službe potrdi ali razveljavi. Zoper to odločbo se lahko pritožijo disciplinski tožilec, kontrolni organ in uslužbenec v osmih dneh na pristojno prvostopno disciplinsko sodišče. Odločba disciplinskega sodišča o taki pritožbi je dokončna.
48.	člen
Za čas odstranitve iz službe po členu 46. in 47. tega odloka se uslužbencu, začenši s prvim prihodnjega meseca po izdaji odločbe o odstranitvi, izplačuje tretjina čistih prejemkov. Če mora iz službe odstranjeni uslužbenec vzdrževati družino, se mu izplačuje polovica čistih prejemkov in dodatek za otroke.
O prenehanju razlogov odstranitve po členu 46 in 47 tega odloka se mora izdati odločbe, izplačevanje polnih prejemkov pa teče od onega dneva po izdaji te odločbe, ko uslužbenec nastopi službo.
Uslužbencu se vrnejo odtegnjeni prejemki po prenehanju odstranitve: če je s pravomoćno odločbo sodišča oproščen, oziroma če je izpuščen iz pripora ali preiskovalnega zapora, ali če je zoper njega ustavljen kazenski oz. disciplinski postopek, kakor tudi, če izda disciplinsko sodišče, ko odloči o pritožbi po drugem odstavku 47. člena, odločbo s katero razveljavi odločbo o odstranitvi iz službe.
Dokler prestaja uslužbenec kazen odvzema prostosti, mu ne pripadajajo prejemki.
Kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno, veljajo glede odstranitve sodnikov iz službe določbe tega odloka.
VII.
Prenehanje uslužbenskega razmerja.
49.	člen
Uslužbensko razmerje med uslužbencem in oblats-jo preneha :
1.	zaradi odpovedi,
2.	samo po sebi,
3.	po~sodbi rednega’ali disciplinskega sodišča.
50.	člen
Uslužbenec in oblast lahko razdereta določeno uslužbensko razmerje po poprejšnji odpovedi. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šestih mesecev, določi pa se s posebnimi predpisi z oziromlna stroko, zvanje in leta službe
V	leta službe za odpovedni rok se šteje samo čas, ki 'ga je uslužbenec dejansko prebil v javni službi nepretrgoma do preteka]odpovednega roka ne glede na to, ali ga je prebil pri istem ali pri raznih javnihruradih,*!oziroma ustanovah in podjetjih.
51.	člen
Odpovedati je mogoče samo prvega v mesecu.
Ce odpove uslužbensko razmerje oblast, opravi odpoved organ pristojen za nastavitev iz lastne pobude ali po predlogu uslužbenčevega neposrednega starešine.
Ce odpove uslužbenec, ga pristojni starešina po njegovi prošnji lahko razreši službe tudi pred potekom odpovednega roka, če to dovoljuje korist službe. V tem primeru tečejo uslužbencu prejemki do konca meseca, v katerem je bil razrešen.
Ce odpove uslužbensko razmerje oblast, lahko pristojni starešina prav tako razreši uslužbenca iz službe tudi pred potekom odpovednega roka, če je to v korist službe ; prejemki pa pripadajo uslužbencu do konca roka.
Uslužbenec ne more odpovedati službe če, je v disciplinski preiskavi ali v materijalni obveznosti nasproti oblasti.
Dokler je uslužbenec na dopustu zaradi bolezni oziroma zaradi okrevanja, se mu ne sme odpovedati službe.
52.	člen
Uslužbenec, ki mu je odpovedana služba, ima pravico do odpravnine, če je prebil v javni službi najmanj tri leta.
Odpravnina je do šestih let službe enkratna, od šestih do desetih dvakratna, po desetih letih pa štiri-kratna^mesečna plača, ki jo je uslužbenec prejel v zadnjem mesecu službe.
V	leta službe za odpravnino se šteje samo čas, ki ga je uslužbenec dejansko prebil v javni službi nepretrgoma, ne glede na to, ali ga je prebil pri istem ali pri raznih javnih uradih, ustanovah ali podjetjih.
Ta odpravnina ne pripada uslužbencu, če ima ob odpovedi pogoje za pokojnino ali če dobi neposredno ali v štirih mesecih po odpovedi kako drugo javno službo. V tem primeru se odbije ves ali sorazmeren del odpravnine.
Določbe prednjih odstavkov veljajo tudi za uslužbence, imenovane na podlagi izvolitve, če jim služba ni prenehala po njihovi prošnji.
55. člen
Kot čas dejanske javne službe se po tem odloku šteje javnim uslužbencem tudi čas, ki so ga do konca vojne prebili v partizanskih odredih, osvobodilni vojski, na delu v osvobodilnih odborih ali v drugih političnih funkcijah, ali poslih ali pa na ilegalnem delu za osvobodilno gibanje, kakor tudi čas, ki so ga prebili v zaporu, taborišču, internaciji, na prisilnem delu in v ujetništvu, če se s svojim vedenjem niso pregrešili zoper osvobodilno gibanje.
54.	člen
Samo po sebi preneha uslužbensko razmerje:
1.	če je uslužbenec dal lažne podatke ob vstopu v javno službo,
2.	če je s sodbo sodišča obsojen na kazen odvzema prostosti, daljšo od šestih mesecev,
5.	če po dvanajstih mesecih nepretrganega bolezenskega dopusta spozna zdravniška komisija uslužbenca za nesposobnega za službo najmanj še za nadaljnih dvanajst mesecev, v kolikor ta rok ne bi bil podaljšan z dovoljenjem oddel ka za delo pri IOLO-u
4.	če us>užbenec samovoljno zapusti službo za dalj kakor deset dni,
5.	če izgubi politične in državljanske pravice,
6.	če postane duševno ali telesno nesposoben za opravljanje službe,
7.	če doseže starostno mero določeno s predpisi njegove stroke.
55.	člen
Po sodbi rednega sodišča preneha služba, če je uslužbenec obsojen na kazen, ki ima za posledico izgubo javne službe ali če je sama kazen izguba javne službe.
Po sodbi disciplinskega sodišča preneha služba, če je uslužbenec obsojen na kazen izgube službe, ki je določena v četrti in peti točki 3. člena odloka o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev z dne
8.	februarja 1948.
56.	člen
O vsakem prenehanju službe, najsi je nastopilo iz kakršnegakoli razloga, mora izdati pristojni organ odločbo, v kateri se mora poleg drugega ugotoviti tudi dan prenehanja službe. Odločbo mora izdati še tisti mesec, v katerem je nastala podlaga oz. razlog za prenehanje službe, najpozneje pa v enem mesecu, potem, ko je nastala ta podlaga oz. razlog.
Pri odpovedi preneha služba s pretekom zadnjega dneva odpovednega roka, če je bil uslužbenec v službi do konca tega roka.
Po drugi in peti točki 54. člena ter po drugem odstavku 55. člena preneha služba z dnem, ko je postala sodba pravomoćna, po ostalih točkah 54. člena preneha služba z dnem izdaje odločbe o prenehanju službe.
Uslužbenec ne sme po prenehanju službe sam zapustiti službe, ampak mora biti pravilno razrešen. Ce preneha njegova služba po sodbi rednega ali disciplinskega sodišča, je treba razrešiti uslužbenca takoj, ko prispe poročilo o pravomoćnosti sodbe. Ce uslužbenec ni v službi in ni mogoče, da bi bil po redni poti razrešen, se šteje za dan razrešitve dan, ko prispe k njegovemu neposrednemu starešini sporočilo o prenehanju službe.
Starešina, ki je izdal odločbo o prenehanju službe, sme iz opravičenih razlogov, zlasti pri uslužbencih, ki izročajo blagajno in inventar ali dajejo račune; podaljšati rok za razrešitev še za mesec dni.
Vili.
Prehodne in končne odredbe.
57.	člen
Javnim uslužbencem se šteje čas za pri Jobitev pravice do pokojnine po predpisih socialnega zavarovanja ves čas, ki jim je priznan kot javna služba.
Ob prevedbi v stroke se ugotovi za vsakega uslužbenca, kateri čas javne službe se mu prizna za pokojnino.
58.	člen
Izvršilni odbor lOLO-a je pooblaščen, da izda predpise za izvedbo tega odloka. Za pripadnike Narodne zaščite veljajo posebni predpisi.
59.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, 14. novembra 1948.
Tajnik	Predsednik
Božič Ivan	Petrič Vladimir
88.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda J A od
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o začasni razširitvi Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
1.	člen
Na podlagi 5. čl. in v smislu 2 čl. odloka o ustanovitvi Istrskega okrožja z dne 20. februarja
1947.	se do novih splošnih volitev v Istrski okrožni ljudski odbor, Istrski okrožni ljudski odbor razširi s člani okrajnega ljudskega odbora v Kopru in okrajnega ljudskega odbora v Bujah.
Istrski okrožni ljudski odbor v novi sestavi izvoli na svojem prvem zasedanju Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Koper, 14. novembra 1948.
Tajnik :	Predsednik :
Božič Ivan	Petrič Vladimir
Zapisnik rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora
Zapisnik
V. rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo 29-VI-1948. v Piranu.
Predsednik Izvršilnega odbora Kralj Franc odpre ob 9 uri zasedanje ter pozdravi navzoče zlasti Komandanta VUJA, polkovnika Lenaca.
Nato predlaga, naj se v delovno predsedstvo izvolijo: Petronio Bartolomeo kot predsednik, Morgan Karel in Milič Angela pa kot člana. Za člane verifikacijske komisije predlaga: Turk-a Viljema, Bonetti-ja
Romana in Jugovac-a Antona. Za overovatelje zapisnika predlaga : Medico Erminija, Fonda Petra in Furlaniča Srečka, Vsi trije predlogi so soglasno sprejeti.
Člani delovnega predsedstva prevzamejo svoje mesto, nakar predlaga predsednik Petronio tale dnevni red :
1.	poročilo Izvršilnega odbora,
2.	investicijska bilanca,
5.	organizacijska vprašanja,
4.	poročilo komisije za reševanje zahtevkov za zaščito zakonitosti,
5.	predložitev odredb s področja gospodarstva
in financ v potrditev,
6.	predlogi novih odlokov,
a)	odlok o vodstvu matičnih knjig,
b)	odlok o enotnem besedilu pravnih predpisov o zatiranju nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže,
c)	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev za Istrsko okrožje
d)	odlok o razvidu kaznovanih oseb,
7.	izvolitev Višjega javnega tožilca,
8.	slučajnosti.
Predlagani dnevni red je soglasno sprejet brez pripomb.
Nato v imenu VUJA pozdravi zasedanje komandant polkovnik Lenac.
V imenu overovateljev zapisnika prejšnje skupščine poroča Manzin Nicolò, da je zapisnik pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Ad. 1.
Poročilo Izvršilnega odbora poda podpredsednik Beltram Julij. V diskusiji govorijo : Furlanič Srečko glede metrolir, katere morajo polagati delavci zaposleni v Trstu ter se zavzema za izvajanje tega predpisa. Bonetti Romano obravnava razvojne možnosti našega gospodarstva, zlasti na polju kmetijstva, poljedelstva in vinogradništva, Buie Ivo govori o pomenu štedenja in vprašanjih distribucije življenskih sredstev. Gorjan Anton obravnava vprašanje odkupa pšenice, Morgan Karel probleme socialnega skrbstva in zdravstva, Vatovec Ernest govori o ribarstvu, Pusteta Eugenia pa o preskrbi in ukrepih, ki naj se podvzamejo proti spekulantom.
Poročevalec Beltram nato reasumirá ugotovitve diskusije, in nakaže bodočo gospodarsko linijo.
Nato poda poročilo verifikacijska komisija, iz katerega je razvidno, da je od 58. članov IOLO-a navzočih 45, upravičeno odsotnih 5 neopravičeno odsotnih pa 8, vsled česarj se ugotovi sklepčnost zasedanja.
Nato da predsednik Petronio poročilo Izvršilnega odbora na glasovanje. Soglasno sprejeto.
Ad. 2.
Poročilo poda tov. Kralj Franc in podrobno obrazloži investicijefza prihodnjih 6 mesecev. Nato da predsedujoči investicijsko bilanco na glasovanje. Soglasno sprejeto.	*
Ad. 3.
Tajnik Izvršilnega odbora tov. Laurenti Eugenio poroča o organizacijskih izpremembah v organih
ljudske oblasti, nato palpoda^sedanje' stanje razmejitve med krajevnimi ljudskimi odbori. Končno predloži dopis prebivalcev naselja^ Mulini (Sv. Odorik), ki prosijo, naj bi jim IOLO dovolil odcepitev od KLO-a Kaštel okraj Buje ter, priključitev k KLO-u Sičjole, kamor зо vezani^gospodarsko in kulturno. Tej prošnji se soglasno ugodi, odobri se tudi soglasno celotno poročilo Laurenti-ja.
Ad. 4
Laurenti poroča, da so bili komisiji Jza reševanje zahtevkov za zaščito zakonitosti predloženi štirje slučaji, katerim je bilo ; ugoditi. Soglasno odobreno.
Ad. 5
Laurenti predlaga, naj se na osnovi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odredb na področju gospodarstva izda sklep o potrditvi odredb, katere je J izdal Izvršilni odbor. Soglasno sprejeto.
Ad. 6
Laurenti prečita in 'obrazloži^naslednje odloke, katere predlaga Izvršilni odbor zasedanju v sprejetje,
a)	odlok o vodstvu matičnih’knjig,
b)	j odlok o enotnem besedilu pravnih predpisov
o zatiranju nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže,
c)	odlok spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev za Istrsko okrožje.
d)	odlok o razvidu kaznovanih oseb,
Vsi predlaganrodloki so "soglasno sprejeti.
Prav tako je soglasno sprejet poslovnik Istrskega okrožnega LO in njegovega Izvršilnega odbora.
Laurenti poroča, da je tov. dr. Cerkvenič Ivan, dosedanji Višji javni tožilec iz zdravstvenih razlogov podal ostavko. Predlaga, da se ta ostavka sprejme, ker je utemeljena, za višjega javnega tožilca pa da se izvoli dr. Peterin Stanko. Soglasno sprejeto.
Dr. Peterin'se zahvali za izvolitev.
Ker se k slučajnostim nihče ne javi, predsednik ob 16 uri zapre zasedanje.
Piran, dne 29.6.1948
Predsednik zasedanja: Petronio Bartolomeo
Podpisani overovatelji smo ta zapisnik pregledali in ugotovili, dà je pravilen in da so prevodi skladni.
Medica Erminij Fonda Peter Furlanič Srečko
Izdajata Vojna nprava J A in Istrski okrožni L O v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik : Kolenc Črtomir, Koper. Tiskala tiskarna Pecchiari Graf. v Kopru.