L., V., Št. 19 („Jutro" XII,, *t. 107 a)
Upravništvo: Ljubljana, Knailjeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št ^ — Telefon št 190.
Podn*žnieC Jesenice: pri kolodvor« št. 1O0.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta it. 42.
Podružnica Trbovlje: T hiši dr. Baum-
garmerja.
Ljubljana, 11. maja 19)1
mma tcZistvd • judluni
©ošio n v. m
-- prilog,
Cena 2 Dir
Ponedeljska izdaja
Ponedeljeka izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Teleta« št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. T*, lefon št 2440 (ponoči 2562).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu.
MLAČEN ODGOVOR BERLINA
Odgovor dr. Curtiusa na Briandova izvajanja v zbornici - Nemčija in Avstrija se bosta izjavili šele v ženevi
Berlin, 10. maja. d. Na banketu zastopnikov inozemskega tiska je iinel sinoči zunanji minister dr. Curtius velik političen govor, v katerem je še enkrat podčrtal nemško stališče glede avstrijsko - nemške unije.
V	uvodu je poudarjal, da si pridržuje stvaren odgovor na izvajanja francoskega in češkoslovaškega zunanjega ministra za ženevska posvetovanja. Zavrnil je očitke glede postopanja nemške in avstrijske vlade pri objavi tega načrta ter je ponovno poudarjal, da sta obe vladi neposredno po doseženem sporazumu opozorile ostale vlade v polnem obsegu o njegovih smernicah. Izrazil je upanje, da se bo prepir zaradi taktike prenehal, da bodo ostala vprašanja prestiža izven debate in da se bo zadeva sama obravnavala s potrebno stvarnostjo.
V	nadaljnjem govoru je dr. Curtius pozdravil Briandovo opozorilo na popolnoma gospodarski značaj avstrijsko - nemškega načrta. Gospodarske stiske Avstrije, je izjavil, ki so jo silile k temu sporazumu, je avstrijski pod-kancelar v zadnjih dneh podrobno obrazložil. Nemčija je pod jarmom silne brezposelnosti in pod pritiskom težkih reparacij. Cilj Nemčije je doseči možnost oddaje proizvodov dela ter povečati delo. Naziranje, da zasleduje Nemčija s tem načrtom prestižno politiko,
kaže popolnoma nerazumevanje za položaj narodnega gospodarstva obeh držav. Neodvisnost Avstrije ni prizadeta v smernicah označenega osnutka carinske unije. V katerih točkah obstoja kršitev pogodb in ženevskega protokola od oktobra 1. 1922, doslej nasprotniki še niso ugotovili.
Avstrijska in nemška vlada pričakujeta mirno razprave sveta Društva narodov. Ne gre, da bi se skušalo za-temniti pravno vprašanje s presojanjem gospodarske umestnosti in s politični-
mi željami. Nemška delegacija bo, kakor tudi avstrijska, v Ženevi pozdravila vse druge predloge in vse obsežne načrte za sanacijo evropskega gospodarstva ter se bo pri tem delu intenzivno udeleževala. Ponovno sem izrazil svoje prepričanje, da bi bili potrebni poleg regionalnih sporazumov skupni načrti za centralne naloge. Obžalujem samo, da tako zvani francoski protinačrt ni bil tudi že sporočen nemški^ vladi, kakor je bil očividno vladam držav, ki žive s Francijo v posebno prijateljskem razmerju.
Naposled je minister dr. Curtius apeliral na objektivnost inozemskega tiska in prosil, naj pouči svet o prizadevanju in pravih namenih nemške vlade za omiljenje strašne bede v Nemčiji in za omiljenje evropske krize. Nemčija je najbolj zainteresirana na mirni poravnavi vseh napetosti, na izboljšanju gospodarskega položaja vsega sveta in na napredku in enakopravnem razvoju vseh narodov.
Nemški listi komentirajo Curtiusov govor in naglašajo, da je pokazal dr. Curtius nenavadno rezerviranost. iJo sodbi listov dr. Curtius očividno ni hotel poslabšati položaja za ženevska pogajanja. V ostalem pa sodijo, da smatra dr. Curtius Briandov načrt ne kot nadomestilo, marveč kot izpopolnitev avstrijsko - nemške carinske pogodbe.
Francija bo vztrajala
na svoji poti
Pomemben govor francoskega trgovinskega ministra o bodoči politiki Francije
Pariz, 10. maja d. Trgovinski minister Rollin se je v svojem govoru ob priliki otvoritve pariške kolonijalne razstave bavi! tudi z evropskimi gospodarskim načrtom za gospodarsko sanacijo Evrope.
Brez kričečih manifestacij, je izjavil, toda vztrajno bomo izvajali naš protinačrt proti avstrijsko - nemški carinski uniji. To ni načrt enega samega človeka, marveč izraz dinamične sile, ki sloni na evropskih odnošajih in bomo skušali to silo spraviti v sklad in harmonijo. Izgraditev mednarodnih kartelov, uveljavljenje kontingentskega
sistema v zvezi z znižanjem odnosno ukinitvijo carinskih zidov, to so zahteve, ki jih nujno narekuje sodobni položaj Evrope. K temu pride še velikopotezno sodelovanje med državami, izključujoč pri tem vsak slab političen namen. Države se ne smejo hujskati druga proti drugi, marveč medsebojno zbliževati. Kreditne podpore in carinske olajšave naj služijo v prvi vrsti temu namenu. To so smernice bodoče francoske politike in te smernice bo Francija zastopala tudi na bodočem zasedanju v Ženevi.
Revolucijonarni pokret na Bolgarskem?
Pariz, 10. maja. d. Dopisnik »Escel-siora« poroča iz Sofije, da se opozicional-no gibanje proti Ljapčevu in-Burovu na Bolgarskem^paglo šb.r. Opozicija očita kralju, da je pustil Ljapčeva, ki mu splošno pripisujejo diktatorska stremljenja, na krmilu. Dopisnik dodaje:
Značilno je, da se upor proti diktaturi ne le splošno širi, marveč da se v Bolgariji od takrat, ko je bila proklamirana republika na španskem, vedno bolj pojavlja pokret v enaki smeri.
Skupščina Glavnega zadružnega saveza
Veliko zadovoljstvo zaradi stabilizacije dinarja
Split, 10. maja č. Dopoldne se je vršila glavna letna skupščina Glavnega zadružnega saveza kraljevine Jugoslavije. Kot zastopnik bana je prisostvoval načelnik kmetijskega oddelka primorske banovine Zo-ričič, navzoč je bil tudi podnačelnik, predsedoval pa je zborovanju dr. Korošec, ki je predlagal, da se odpošljejo pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade ter ministrom za kmetijstvo, za trgovino in za socialno politiko.
V svojem otvoritvenem govoru je predsednik dr. Korošec naglašal, da je zadružništvo po vojni preživljalo zelo težke čase, ker valuta ni bila ustaljena. Stabilizacija dinarja je bila dosežena že pred več leti in danes moremo izraziti veselje, ker so bih storjeni prvi uspešni koraki, ki bodo do-vedli po zakonskem potu do stabilizacije dinarja. Sedaj moremo gledati v bodočnost mirno, ker vemo, da imamo teren, ki se ne
more več porušiti. Poudarjal je nadalje dejstvo, da je zadružna organizacija v Jugoslaviji prva in izraža svoje veselje nad tem dejstvom, s katerim je bila ustvarjena možnost za zakonito stabilizacijo dinarske valute. Nato je dr. Korošec govoril o kmetijskih šolah in kmetijskih kreditih, ki so potrebni za povzdigo našega kmetijstva.
Po odobrenih poročilih o poslovanju v preteklem letu je govoril inž. Vojan Gjorg-jevič o uspehih žitne konference lanskega leta v Rimu.
Sprejeta resolucija naglaša, da se more težka gospodarska kriza rešiti le z organizacijo produkcije žita, zaradi česar naproša vlado, naj organizacijo za promet z žitom poveri zadružnim organom. Resolucija tudi govori o potrebi podpiranja producento? vinogradništva, o zadružni propagandi itd Skupščina je bila zaključena ob 1. Dopoldne.

Važni predlogi konference mednarodne trgovinske zbornice
Mednarodne pogodbe morajo biti nedotakljive - Predlogi za omiljenje gospodarske krize
Washington, 10. maja d. Konferenca mednarodne trgovinske zbornice, ki se je je udeležilo nad tisoč evropskih in ameriških gospodarskih predstavnikov, je sprejela včeraj važen sklep glede med-zavezniških vojnih dolgov. Resolucija, ki je bila o tem vprašanju sprejeta, ugotavlja, da so prekomerni izdatki za oboroževanje glavni vzrok prevelike davčne obremenitve in vladajoče gospodarske krize in to krizo še povečujejo. Mednarodne obveznosti so bile določene po pogodbah med posameznimi narodi in državami. Nedotakljivost takih pogodb je že od nekdaj osnova za mednarodni kredit m za napredek in razvoj trgovine in industrije. Upoštevanje tega načela pa nikakor ne izključuje nepristranskega proučevanja vpliva teh obveznosti na svetovno trgovino, če to opravičuje spremenjeni gospodarski položaj.
Glavna resolucija mednarodne trgovinske zbornice, ki bo sprejeta ob zaključku zasedanja, bo vsebovala naslednje glavne točke:
1.	Protest proti omejevanju uvoza in izvoza, kakor sploh proti uvoznim in izvoznim prepovedim.
2.	Priporočilo skupnih pogajanj v svrho ukinitve carin na razne vrste blaga.
3.	Priporočilo za olajšanje mednarodnega kredita.
4.	Resolucija bo r vsem poudarkom opozorila na nadprodukcijo v poljedelstvu in priporočila mednarodno pogodbo o or^ ganizaciji poljedelskih pridelkov, da bi se izognilo zmešnjavam na svetovnem žitnem trgu.
5.	Končno bo resolucija zahtevala ukinitev prepovedi o priseljevanju.
»-'M- J""""1' » CIUMI1 31UC1I.	■
Rumunski narodni praznik usoda intelektualcev v sovjetskem raju
Briandova kandidatura za predsednika republike zasigurana
Drevi bodo zastopniki vseh socialističnih skupin ofi-cijelino ponudili Briandu kandidaturo — S tem je njegova izvolitev zasigurana
Pariz, 10. maja. p. Levičarske skuoine raznih socialistov so včeraj hotele pose-titi Brianda in mu ponuditi kandidaturo za predsednika republike. Da bi se -- nudila možnost radikalni stranki in senatu proučiti to vprašanje, bo Brianda posetila določena delegacija šele jutri zvečer. V delegaciji. ki bo ponudila Briandu kandida-
turo za predsednika republike, bodo Chauptemps. Malvy in Taladier (radika i), Loucheur (radikalna levica), Painl^ve («0-cialni radikal), od radikalne frakcije pa senator Steeg in Albin Sareaux. G. Herriot je izjavil, da bo podpiral Briandovo kand'-daturo. V političnih krogih sma trajo. da je s tem Briandova izvolitev zasigurana.
17, majnik - dan revizijonistov
*ega dne se bodo vršili v Bolgariji, Madžarski Avstriji, Nemčiji in celo v Italiji manifestacijski shodi za revizijo mirovnih pogodb
Sofija, 10. maja. č. Bolgarski tisk obširno piše o akciji za zaščito narodnih manjšin in reviziji mirovnih pogodb, ki do je započela organizacija »Otac Pajsije«. Vladni tisk pripisuje največjo pozornost tej akciji, ki ji stoji na čelu Nemčija, Madžarska, Avstrija in Bolgarska. Listi povdar-jajo, da bo uživala ta akcija tudi polno podporo fašistične Italije.
Velika protestna zborovanja za revizijo mirovnih pogodb se bodo vršila tudi v Italiji 17. t. m. in sicer v Rimu, Genovi, Pa-v.iji, Tur:nu, Bologni in Bolcanu. Na teh protestnih shodih bodo govorili ugledni italijanski javni delavci o neobhodni potrebi zaščite narodnih manjšin in o reviziji mirovnih pogodb. Bolgarski listi pripisujejo posebno važnost protestnim shodom, ki se bodo istega dne vršili v Budimpešti. Napovedujejo, da se jih bo udeležilo nad 100.000 ljudi. Prav tako se bo Izven Budimpešte po vsej Madžarski vršilo okoli 1000 protestnih shodov. Bolgarsko društvo ^Otac Pajsije« poziiva v zvezi s to akcijo ves bolgarski narod, zlasti kulturna, prosvetna., športna in druga društva, naj delajo za čim uspešnejšo organizacijo protestnih shodov proti nhirovnim pogodbam. V posebnem proglasu poziva vodilne ljudi v vseh mestih in vaseh, naj -ukrenejo že sedaj vse potrebno za prireditev; teh sho-
I dov na dan 17. maja. Domneva se, da izvira ta akcija v Bolgariji na pobudo iz inozemstva z namenom, da bi se z zahtevo po reviziji mirovnih pogodb podprla sedanja vlada Ljapčeva v njenem težkem položaju v volilni kampanji. Na ta način stopa Ljapčev s prirejanjem teh protestnih zborovanj v volilno borbo z geslom za revizijo mirovnih pogodb.
Protivojna konvencija
Ženeva, 10. maja. A A. Na sestanku odbora za izenačenje sredstev za prepreči-
LVnrn^čb0S/a, kraljevino Jugoslavijo zastopala nas stalni delegat dr. ŠumenkoviC m general Nenadovič. Ta komisiia se ie ustanovila meseca marca leta 1928 o prl-
-arbitraži ^ varnosti. Leta 1928. in 19o0 n, prišlo do popolnega sporazuma. _ Gre za konvencijo, ki bi io morale sprejeti vse države in po kateri bi se morale obvezati države - podpisnice ua zahtevo Društva narodov, da bodo Mkoi proglasile premirje in umaknile svoje čete s tujega ozemlja, če bi se začele sovražnosti. Pri oboroženem snopadu bi ni0_ rale brezpogojno podvreči sUp-u Društva narodov. Konvencija bi veljala samo ob obojestranskem pristanku. Č> bo ta konvencija sprejeta, bo najzanesljivejše jamstvo za preprečitev spopadov,
Bukarešta. 10. maja. M. Današnji državni praznik v Rumuniji so obhaiali posebno svečano v prestolnici, kjer je bila proslava združena s tradicionalno revijo čet. Reviji čet je prisostvovala ogromna množica naroda, vsa kraljevska rodbina in celokupna vlada. Posebno pozornost je vzbujalo dejstvo, da so bili skupno s kraljem Karolom navzoči tudi prestolonaslednik Mihajlo in kraljeva soproga princesa Jelena, ki se je sinoči vrnila iz Beograda. To je prvi primer po povratku kralia Ka-rola na rumunski prestol, da sta se kraljevska soproga skupno udeležila javne svečanosti. .
Zaprisega rekrutov
v Beogradu
Beograd, 10. maja. n. Danes dopoldne se je vršila na velikem vojaškem vežbali-šču na Banjici svečana zapriseea rekrutov beograjske garnizije. Udeležila se je je celokupna beograjska garnizija. navzoč oa ie bil tudi vojni minister general Stojano-vič. ki je imel po cerkvenem obredu re-krute nagovor o pomenu prisege zvestobe kralju in domovini.
Zaradi slabe ocene v smrt
Beograd, 10. maia. p. Snoči se je vrgla v samomorilnem namenu pod vlak maturantka beograjske ženske gimnazi'* Anka Antonovič. Vlak io je popolnoma razmesa-ril. Pri izpitih ie dobila slabo oceno in s! je to tako vzela k srcu, da je šla prostovoljno v smrt.
Nova preganjanja, izgoni in justifikacije intelektualcev v Rusiji
Riga, 10. maja d. Potniki, ki prihajajo iz Moskve, pripovedujejo, da je bilo 45 odličnih gospodarskih strokovnjakov, profesorjev in drugih intelektualcev zaradi protirevolucionarne zarote in sabotaže prognanih v razne pokrajine sovjetske unije. Deset drugih intelektualcev je bilo ustreljenih. Med izgnanimi je tudi 61 letni Rjaza-
nov, eden najstarejših še živečih boljše-vikov, ki je bil meseca februarja odstavljen kot direktor Marksovega zavoda. Rjazanov je bil izgnan v Suzdal, 300 km severno od Moskve. Med pregnanci sta nadalje prof. Kondrijatev, star revolucionar ter profesor čajanov, ki je imel preteklo poletje predavanja v Ameriki.
Nova odkritja o smrti Rudolfa Habsburškega
Senzacijonalna razkritja nemškega profesorja — Rudolfa Habsburškega je umoril ljubimec baronice Vetsera
Koln, 10. maja. g. »Kolner Zeitung« objavlja v svoji nedeljski jutraiji izdaji senzacionalne informacije dr. Marxa, profesorja na univerzi v Bonnu, o pravih vzrokih smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega v
švedski kapital za Poljsko
Stockholm, 10. maja. d. Snoči je prispel
semkai noljski finančni minister Matuszew-sky. Na kolodvoru ga je med drugimi sprejel znani finančnik Kreuger. Zatrjuie se, da je poset poljskega finančnega ministra v Stockholmu v zvezi s pogajanji med Poljsko in švedskim vžigaličnim trustom v svrho finančne podpore za osnovanje poljske hipotekarne banke.
Mednarodna sladkorna konvencija
Bruselj, 10. maja. d. Včeraj Je bila tukaj podpisana mednarodna sladkorna konvencija med Nemčijo. Madžarsko. Češkoslovaško Poljsko. Belgijo. Kubo in Javo.
Volilni dogovor rumunske vlade z Nemci
Bukarešta, 10. maja. g. Snoči je bil podpisan volilni dogovor med nemško stranko in Jorgovo vlado. Nemci dobe po tem dogovoru 15 mandatov. 3 več kakor jim jih ie svoječasno zagotovila Maniuova vlada v volilnem kompromisu.
ca baronice Vetsere, ki je bil ljubosumen na prestolonaslednika in ni mogel gledati svoje 181etne ljubice v objemih Rudolfa Habsburškega. Umora pa ni izvršil sam, marveč je imel pomočnika. Ime morilca do danes ni znano, pač pa je znano njegovega morilskega pomočnika. Po trditvah prof. dr. Marxa je to brat matere baronice Vetsere, Aristide Baltacy. Rimska cerkev je najprej zabranila pogreb in sam cesar Franc Jožef je moral osebno informirati papeža, da ne gre za samomor in da je bil prestolonaslednik Rudolf umorjen, šela nato je Vatikan dovolil cerkveni pogreb. Dovoljenje je sporočil avstrijskemu dvoru kardinal Rampolla, ki je na ta način izvedel za tajnost smrti Rudolfa Habsburškp-ga. Prihodnjo nedeljo bo »Kblnische Zei-tung« objavila sodni zapisnik o preiskavi v Mayerlingu in o takratnih ugotovitvah državnega pravdnika v. Langerja.
))Do x(( zopet ponesrečil
Lizbona, 10. maja. AA. Po poročilih is Bolame je zadela danes nemško veleletalo »Do X« pri startu za polet preko Atlantskega oceana nova nesreča. Ko se je letalo dvignilo, se je pokvaril nos in je morala pristati. Menijo, da bodo popravila trajala tri tedne.
Mayerlingu. Prof. Marx je bil v letih 1896 do 1899 profesor klasične filologije na dunajski univerzi. V svojem članku o pravih vzrokih smrti Rudolfa Habsburškega se sklicuje na zapisnik, ki ga je takoj po odkritju umora v Mayerlingu sestavil takratni državni pravdnik v. Langer ter na avtentične izjave rimskega kardinala Rampolla. Po teh dokumentih je bil Rudolf Habsburški 29. januarja 1889 zvečer v Mayerlingu umorjen in sicer od ljubim-
Smrt ameriškega
znanstvenika
San Francisco, 10. maja g. Znani ameriški fizik Albert Nickelsohn, ki je bil odlikovan tudi z Noblovo nagrado, je nenadoma umrl. Bavil se je pravkar v svojem laboratoriju s proučevanjem hitrosti svetlobe, ko mu je postalo slabo in se je zgrudil nezavesten. Ko se je zbudil, je hotel narekovati rezultate svojih najnovejših odkritij, toda pri tem ga je zadela kap in je bil takoj mrtev.
Praznik naših
vinogradnikov
Prva banovinska razstava vin in vinski sejem v Mariboru — Vinogradniške težnje
Maribor, 10. maja.
V današnji splošni gospodarski krizi, ki tlači vse sloje našega naroda, prirejajo pravkar vinogradniki dravske banovine manifestacije uspehov svojega dela. Mod kmetovalci nedvomno vinogradniki najbolj občutijo sedanjo svetovno gospodarsko krizo. Nadprodukcija, dovažanje vina od drugod v naše kraje, prevelika razlika med nakupovalnimi cenami in prodajo na malo pri gostilničarjih, visoka trošarina na vino in način plačevanja trošarine in carine na razne potrebščine dušijo razvoj našega vinogradništva, ki je v dravski banovini važna panoga našega narodnega gospodarstva. Vinogradništvo preživlja sedaj izredno hudo krizo in prav zato je treba prav sedaj posvečati težnjam naših vinogradnikov največjo pozornost.
Iz vseh vinorodnih krajev naše dravske banovine in iz sosedne savske banovine so prihiteli vinogradniki že v soboto v Maribor, da prisostvujejo vinarskemu kongresu in se udeleže vinske razstave z vinskim sejmom, prve tovrstne večje prireditve v naši državi. Ogromno delo in požrtvovalnost sta združena v tej razstavi. Vinarsko društvo v Mariboru pod predsedstvom zaslužnega našega vinogradniškega prvoboritelja g. Lovra Petovarja in agilnega in skromnega društvenega tajnika, blagajnika in urednika društvenega glasila »Naše gorice«, kletarskega nadzornika v pokoju g. Josipa Zabavnika se ni strašilo nobenega truda, samo da čim dostojneje manifestira delo in uspehe, obenem pa tudi hude žrtve našega vinogradništva.
Tridnevna (do vštetega 12 .t. m. trajajoča) vinska razstava bo zaradi različnosti najboljših vinskih pridelkov in vinogradniških tehničnih in drugih pripomočkov nedvomno privabila ne samo mnogo domačega prebivalstva, temveč tudi mnogo interesentov iz inozemstva. Vina prav vseh vrst v naši banovini so na poizkuš-njo in na vpogled. Zanimive moderne vi-nc uradniške in kletarske potrebščine, vinske posode, škropilkr;, vinske stiskalnice, f diJniki, umetna gnojila, kmetijski stroji in drugo, krasno izpopolnjujejo razstavo.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani je hvaleviedno pokazala pravo razumevanje za težnje naših v krizi se -lahajajo-čih vinogradnikov. Nakazala je za razstavo 25.000 Din podpore in g. ban dr. Ma-rušič je osebno prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo in je ob velikem navdušenju in ub prisotnosti zastopnikov vseh naših gospodarskih krogov osebno otvoril razstavo.
Kot uvod v tridnevni praznik n-ših vinogradnikov se je vršil v soboto populcme
i občni zbor Vinarskega društva 7-a dravsko
banovino v Mariboru,
ki ga je vodil predsednik g. I.ovro Peto-var ob sijajni udeležbi vinogradnikov iz vseh vinorodnih krajev naše banovine Prisotni sc bili tudi delegati bratske organizacije savske banovine, načelnik v ministrstvu za kmetijstvo g. Rankovič iz Beograda in c':rektor vinske sekcije Privilegirane akcijske družbe za izvoz v Beogradu g. Niko Petrič. Podban g. dr. Pirk-majer in šef kmetijskega oddelka v Ljubljani g inž. Zidanšek sta zaradi zadržanosti brzojavno upravičila svojo odsotnost. Vsa poročila odbornikov so bila sprejeta z velikim odobravanjem in je pričakovati, da se bo pri naših vinogradnikih vzbudil sedaj pravi smisel za organizacijo.
Dosedanje društveno glasilo »Naše Go-Tice« prenehajo z decembersko številko izhajati, zato pa bo potem ^Kmetovalec« prinašal redno po tri strani vinarskega in kletarskega materijala.
Dopoldne se je vršil v nabito polni dvorani Zadružne gospodarske banke
III. vinarski kongres,
ki je imel slavnostno obeležje. Prisotni so bili med drugimi načelnik v ministrstvu
za kmetijstvo g. Rankovič, direktor vinske sekcije Privilegirane akcijske družbe za izvoz v Beogradu g. Niko Petrič, tajnik Saveza vinogradara i stočara v Zagrebu g. dr. Buči, načelnik kmetijskega oddelka dravske banovine g. inž. Podgor nik, zastopniki Zbornice za TOI gg. ravnatelj Krejči, inž. Jelenec in Brudermann, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani g. inž. Lah in tajnik Kafol in zastopniki mnogoštevilnih drugih gospodarskih orga nizacij.
Predsednik kongresa g. Lovro Petovar je podal v kratkem predavanju zanimivo sliko položaja vinogradništva v dravski banovini v zadnjih treh letih. Splošna svetovna gospodarska kriza zmanjšuje kupno moč, s čimer je v zvezi padanje kon-zuma. Država je sicer znižala trošarino in pokazala s tem dobro voljo, da priskoči vinogradnikom v njihovem težavnem položaju na pomoč, zato pa so potem trošarine zvišale občine, čeprav so cene domačih vin zelo padle, vendar še vedno preplavljajo naše tržišče vina iz drugih krajev naše države, česar drugje ni opažati. Po drugih banovinah znajo pač bolje ceniti domače vino, pri naših konzume<ntih pa se opaža pomanjkanje lokalnega patriotizma. Ob koncu svojega govora je predsednik sporočil, da je Vinarsko društvo ukrenilo vse potrebno, da zadostno zaščiti interese naših vinogradnikov. Njegovo predavanje so prejeli zborovalci z viharnim ploskanjem.
Izredno zanimivo je bilo predavanje c:i-rektorja g. Nika Petriča iz Beograda o izvozu naših vin v inozomstvo. Nadprodukcija vina v posameznih državah, ruski dumping, protialkoholno gibanje, redukcija naših izvoznih premij za vino, pomanjkanje tipiziranih vin, vse to silno ovira izvoz našega vina. Pričakovati je, da bo finančno ministrstvo že v kratkem pr'volilo v gotove ukrepe, ki bodo pospešili izvoz vina v inozemstvo. Pred vsem je seveda potrebna organizacija domačega konzuma. Zborovalci so ves čas z napetim zanimanjem poslušali izvajanja govornika kateremu so priredili iskrene ovacije.
Izredno stvarno in poučno je bilo nato predavanje g. inž. Ivana Zupančiča o racionalizaciji obnove vinogradov. Predavatelj je poudarjal potrebo modernizacije vinogradov s stališča praktičnosti.
Predsednik g. Petovar se je vsem predavateljem iskreno zahvalil za zanimiva poročila. Nato so bile soglasno sprejete
obširne resolucije o željah in zahtevah naših vinogradnikov,
ki jih bomo še priobčili.
Točno ob 11.30 dopoldne se je zbrala v veliki dvorani »Uniona« elita naših gospodarskih krogov, da prisostvuje
otvoritvi prve banovinske vinske razstave in s"jma.
Predsednik pripravljalnega odbora za razstavo, minister v p. prof. Vesenjak je s toplimi besedami pozdravil pokrovitelje bana g dr. Marušiča, namestnika divizij-skega generala g. Iliča v Ljubljani in bri-gadnega generala g. Pavloviča v Mariboru polkovnika g. Radovanoviča, okrožnega inšpektorja g. dr. Schaubacha, župana g. dr. Juvana, sreska načelnika gg. dr. Ipavca in dr. Hacina, načelnika v ministrstvu za kmetijstvo g. Rankoviča, načelnika kmetijskega oddelka v Ljubljani g. inž. Podgornika, ptujskega župana g. Brenči-ča, deputacijo iz savske banovine in prisotne interesente iz naše banovine in sosedne Avstrije, nakar je ban g. dr. Ma-rušič otvoril vinsko razstavo in sejem s kratkim nagovorom, čestitajoč društvu h krasnemu uspehu. Ooljubil je obenem, da bo banska uprava tudi v naprej podpirala težnje naših vinogradnikov. Razstava je bila vse popoldne polna občinstva. Za jutri in torek se pričakuje prihod kupcev iz naših krajev in iz inozemstva.
Lepa kmetska nedelja v Laškem
Dobro uspelo zborovanje Kmetske prosvete
Laško, 10. maja.
Nad 200 kmetskih mož in fantov se je zbralo danes v Laškem, da obogatijo svoje znanje na zborovanju Kmetske prosvete. Ne le trg Laško in okolica sta poslala svoje gospodarje, iz Loke, Jurkloštra, št. Lenarta in Sv. Krištofa so prišli župani in občinski odborniki in celo oddaljeni Hrastnik in Dol sta bila častno zastopana. Zborovanje je otvoril g. Alojz šmid iz Jurkloštra in je pozdravil navzoče ter opravičil dr. Bohinjca ,ki je bil službeno zadržan.
Prvi je govoril g. France Goričan, znani kmetijski strokovnjak in posestnik iz Višnje vasi pri Vojniku, o sadjarstvu in naših kmetijskih razmerah. Vse življenje je posvetil ta naš odlični rojak sadjarstvu in danes žanje vsa dežela od njegovih naukov bogato žetev. Pestra je zakladnica njegovih izkustev, ki si jih je nabral na svojih potovanjih po inozemstvu in jih preizkusil na svoji lastni grudi z lastnimi rokami. Obilo je delil danes poslušalcem pouka in nasvetov v svoji živahni besedi, žel je veliko odobravanje in zahvalo.
Drugi je razpravljal in poučeval bivši minister g. Ivan Pucelj o današnji gospodarski krizi in splošnih težavah, ki morijo našega kmeta. Poudarjal je zlasti, da so <'o-bra stanovska organizacija in širjenje prosvete in državnostnega čuta tisti temelji, na katerih se zida srečna bodočnost kmet-skega stanu.
Tretji je govoril vneti organizator kmetske prosvete g. dr. Janže Novak o pomenu in smernicah kmetskega prosvetnega dela, ki dobiva čedalje več razmaha med narodom. Prosveta je tisti nevenljivi zaklad, ki je največ vreden in prinaša najlepše obresti. Kmetska prosveta pa je edina pot, ki vodi k povzdigi ugleda naše države v svetu.
Predsednik zborovanja g. Alojz šmid se je ob koncu iskreno zahvalil gg. predavateljem za poučne besede in jih je prosil, naj ge pridejo, da jih bodo čuli tudi drugi, ki
so bili danes žal zadržani, živahno pritrjevanje in vzklikanje stanovskim učiteljem je napolnilo dvorano. Zborovalci so se razhajali z enim skupnim prepričanjem: Lepe ure smo doživeli. Kadar spet pozovejo naši voditelji, pa pripeljemo vse svoje sosede, da tudi ti čujejo kje je izhod iz slepe ulice kmetovanja.
Huda nesreča kolesarja
Videm pri Krškem, 10. maja.
V petek se je peljal trgovski pomočnik g. Maks Buršič z Rake proti postaji Videm-Krško. Na cesti se je privozil proti njemu neki drugi kolesar, ki se pa ni pravilno umaknil. Kolesarja sta zadela drug v drugega .pri čemer je Buršič padel in zadel z vso silo v obcestno škarpo. Buršič je dobil hude poškodbe po telesu in si zlomil tudi desno roko. G. Franc Konec je ponesrečenca takoj prepeljal v bolnico. Kolo, ki je bilo last trgovca g, Brliča v Stari vasi, je popolnoma razbito.
Po krivem osumljen požiga
Moravče, 10. maja.
Skoro vsak dan čitamo v listih o po« žarnih nesrečah, ki se dogajajo po naših krajih. Listi pri tem mnogokrat naglaša« šajo, da so prišli gospodarji na kant, ker niso imeli svojih domovanj zavarovanih ali pa za prenizke zneske. Tak poziv v 6a= sopisju napoti mnogokrat naše ljudi, da zavarujejo svoja posestva primerno seda« njim cenam, kar je seveda edino prav. Tako je storil tudi naš domačin posestnik Jemec, ki se je pred nedavnim preselil k nam na svoj novi grunt s svetomiklavžke« ga hriba. Prejšnje hribovsko posestvo jc imel zavarovano le za neznatno vsoto, pred preselitvijo na je dvignil zavaroval« nino na preko 100000 Dnn. Poslopja pri Sv. Miklavžu so bila lesena in so ob s to«
- jaia iz hiše, hlevov m ostalih gospodar« skih poslopij.
Prejšnji teden pa jc ogenj nenadno za» jel Jemčevo leseno domačijo. Od doma« čih ni bilo ob času požara nikogar na stari domačiji. Gasit so prišli sosedje, toda ogenj je prehitro segal.po lesenih stavbah, tako da je bila vsaka pomoč za« man. Žar ognja je privabil tudi mnoge Moravčane na kraj nesreče. Tudi Jemče« va družina je s svojim očetom na čelu prihitela v hrib. Prišli so prav v času, ko je ogenj ugonabljfcl zadnje ostanke nji« hovega starega domovanja. Ta se je našel hudoben jezik, ki jc trdil, da je Jemec sam zažgal zaradi za varoval lin o. To je prišlo na uho tudi orožnikom, ki so Jem« ca aretirali in izročili v sodne zapore.
»Kako bom zažgal sam, ko imam priče, da sem bil takrat daleč od svojega po« sestva na Katariji,« se je branil pred sod« nikom osumljeni posestnik. »Zavarovalni« no pa sem zvišal le. če bi me zadela ne« sreča. Da me bo poiskala tako v krat« kem času, nisem mislil nikoli. Prav nikdar ne bi zvišal zavarovalnine niti za dinar, če bi le malo mislil, da me bo ta zadeva privedla v ječo...« Pa se jc sodišče pre pričalo o dosedanji neoporečnosti pogo« relca Jemca in so ga izpustili iz zaporov.
»Še hujši kakor ogenj jc hudoben jezik, ki hoče spraviti človeka ob dobro ime in 'ja stara leta v zapor.« jc menil Jcmec, ko so mu odklenili jetniška vrata.
Slevens/ca mati
(Epilog k materinskemu dnevu.)
Revna si, naša delavna mati. Malo da kruha plitva nam brazda. Prav zai to pa je tečen in daje moči in poguma. Le revna mati je prava mati, ki sebi pritrga, da lačne otroke nasiti. Njej materinstvo je zadnji smisel živijen j a.
Lahko je ženam v belih hišah, kjer je vsega preveč, da so pomije boljše pri njih, kakor v bajti pustno kosilo. Matere pa niso to, ki skrivajo deci svojo polno grud, da so lepše in mlaj' še. Dom, mož in otrok so njim le vsakdanje igrače.
Videl sem mater nosečo, pri vlaku sredi pomladi. Dvoje otrok se ji je držalo za krilo. Kako se je treslo v krču skaženo telo, ko je odhajal mož v tujino za kruhom! Denarja ni bilo ne kruha. Ko je vstajala sredi noči vsa zbita — spati je hotelo telo — k otroku, da podoji zadnje kaplje iz ovelih prs, je bila prava mati.
Čudovit blesk je bil v dobrih očeh matere, ko je prvič in zadnjič polju* bila sina, ki je moral v smrt za domovino. V bobnenju vojne je naša slovenska mati sama orala z edinim voličem, ki je ostal rekviziciji, sredi osamelih polj.
Prežalostne oči sem videl matere, ko so šli v svet' sinovi in+hčere. In je vedela, da gredo sinovi po smrt pod zemljo in hčere po sramoto v mesto. Kdo pa je ljubil edini otroka, ko je res legla sramota na hišo? Mati je prva odpustila, če je bilo kaj odpu= stiti in je poljubila otroka tujca, saj je otrok njene hčerke. Mati edina je utrnila solzo, ko je strlo sina v rovu v daljni tujini.
Zadnja greš spat, vstajaš prva in stojiš pred istanjem, da ti lice gori vročine, ko družina počiva sredi pob dneva. Gospodar ljubi zemljo zaradi lastnine. Mati jo ljubi kakor svojo to-varišico, ki nikoli ne jemlje, temveč le daje.
Dolg naš je neizmeren pri tebi, o mati. Komaj pri Bogu je morda večji...
Še umreti ne utegneš! Kdo bo lju* bil namesto tebe polje in vrt, ko ne bo našel ne mož ne otrok nikjer tvo* jega pogleda in ne tvoje dobre bese> de. Videl sem lice matere, ko je umn la. Kakor rodna gruda je bilo pokoj; no, ko jo obseva zarja pomladnega jutra. Ti, o mati, si doumela že tukaj vso resnico in se ti je zato nasmejalo lice, ko si v smrtni uri spoznala, da je resnična zadnja skrivnost tvoje vere.
Tvoja vera pa je: rodovitnost. Kdo bi hotel hvaliti tebe, o mati, s človeško besedo, ko ti hvalo »poje večni ritem življenja!	—k—
Dajmo imena našemu tromostovju
Ljubljana. 10. maja.
Most ie kaj imenitna iznajdba civiliziranega človeka. Neštetokrat se ga pustimo, da premagamo neprijetne ovire, ki nam jih stavj priroda v obliki mokrega elementa tekoče vode. Na vsak most se zaradi tega združujejo številna pota, ki se takoj na obeh bregovih premagane reke razprostrijo kakor dve pahljači dalje :ia vse strani.
V naši beli Ljubljani se godi to v posebno visoki meri na mostu, ki prepenia L:ubi;'ar:'co prav na velikem kolenu r.;ene rtru?" r:ed bivšim rrcščansknn hospitaIr*m, cz.ron.r« nod frančiškansko cer<vijn.
F o teh dveh znamenitih rta-bah n>si most tudi svoje ime. Vendar moram ob te! priliki pripomniti, da je ime »špitalskl most« edino pravo, starinsko. Ker frančiškani na svojem strmem klancu, danes na stopnjicah, so bili že zunaj obzidanega m-.*, sta — ne glede na to, da jih ob graditvi mostu sploh še ni bilo tam — pred dvojnimi mestnima vrati, ki so stale na obeh koncih mostu. Meščanski hospital pa je bila od 14. stoletja do potresa 1895 v »notranjem mestu« najbližja velika javna zgradba, katere ime nas spominja najslavnejših časov ljubljanske zgodovine in prve javne dobrodelnosti v srrVslu današnje dobe socijalnega skrbstva. Ce že nimamo več »Spitalske ulice«, ampak po dolenjskem modernizatorju slovenske pisane besede imenovana Stritarjevo ulico, ohranimo spomin na starodavne čase našega mesta vsaj s tem. da spravimo k novemu življenju ime »-špitalski mo&U.
Imamo torej"TpTfarski most leno zgradbo iz rezanega kamna, ki je leta 1342. zamenjal slavni leseni most. na čigar obeh robovih so ponujali našim očetom svojo drobno robo predniki kramarjev današnje desne strani Prešernove ulice. Ali poleg njega nam gradi mestna občina ob neumorni zvedavosti občinstva po par metrov više. oziroma niže od tega mostu še dva ožja mostova s prozornim namenom, da pomore lažjemu odvajanju prometa te središčne točke ljubljanskega življenja.
Spitalski most nai bo potem v vsej širini posvečen izključno prometu vozil s tramvajem vred. oba gradeča se mostova pa naj bi porabljali pasanti. ki so iz mesta namenjeni v prvi vrsti ali do ulici Idrii-čana. škofa - mecena A A. VVoifa, proti jugu, ali po cesti Štajerca, učenjaka svetovne slave Fr. Miklošiča, proti severu, ali pa po ulici pesnika - prvaka Pr. Prešerna na obe strani.
Kakor vsak most. tako bosta tudi nova mostova igrala svojo znatno vlogo v vsakdanjem življenju našega mesta. Zaradi te-
ga raste že danes vzporedno z njuno graditvijo pereča potreba, da debita vsaš svoje ime
Zastran njunega poimenovanja pač nz bo treba sklicevati nobene seje mestnega gradbenega odbora, saj v tem primeru i.e gre za nobeno naročanje novih nanisnii tabel, ne hišnih tablic Ker pa bo nujnost, da dob:ta mostova kljub temu svoji imen-in to čimprej, občutil sleherni nopotnk ljubljanskega življenja, se ini zdi umestno. da predlagam tem potom plebiscit, čigar rezultat naj bo ustanovitev imen v.h d\el. mostov.
Brc*, tiodrobnejšega razkladanja in ute-melievan;a predlagam tole:
Zgornjega, južnega mostu, naj se r^rime v naši vsakdanji rabi ime »primorski mo^t« ali »soški most«. Spodnji, severni r,wit Da naj dobi od našega zavednega občinstva ime »koroški most« ali »dravski n.v;t«. Kiter' izmed obeh predlagano- parov imen bo zmagal, nai pokaže plebiscit naše vsakdanje late.	Dr. J. R.
Prva prisega jugoslovenski zastavi
Impozantna vojaška svečanost na vežbališču
LJubljana. 10. maja.
Na vojaškem vežbališču pri Devici Mariji v Polju se je vršila danes dop-oldne velika vojaška svečanost: prisega vojakov -rekrutov ljubljanske garnizije.
Čete. okrog 30fl0 mož. so prikorakale na vežbališče že okrog 9. in je trajala pomenljiva svečanost do 10.30. Udeležili so se je poveljnik in oficirji 16. art. polka. 40. pp. Triglavskega. 52. pp.. pekarske, čete, kolesarskega bataljona in bolničarske čete
Mlade fante rekrute so zaprisegli katoliški svečenik, pravoslavni prota Dimitrije Jaukovič in muslimanski imam Mehmed Ahmetaševič. Vojaki so prisegli novi zastavi, ki jo ima 40. pp., nakar so svečeniki imeli pomembne nagovore, v katerih so obrazložili pomen prisege. Naši največji i poborniki za svobodo so zrastli iz naroda 1
in se krepko postavili v bran vsakemu so-vragu. Ko je bila dosežena svoboda, je naš prevzvišeni kralj Aleksander odred 1 ~a državo enotno ime Jugoslavije in jugo-slovensko zastavo, ki ji- prisegaio vojaki. To državo in to zastavo moramo braniti vsi do zadnje kaplje krvi.
Današnja prisega je bila Drva, podana jugoslovensk; zastavi.
Zmisel zaprisege je tolmačil nato vojakom še komandant Dravske divizije div. gen. Bogioijub II i č, ki je naglasi!, da so fantje zdaj šele postali pravi vojaki, k& so prisegli na zastavo, da hočejo braniti kralja in domovino.
Po svečanosti se je vršila pred komandantom divizije in oficirskim zborom krasno uspela revija čet. Vmes je igrala vojaška godba, ki je spremljala vojake tudi uri pohodu nazaj v vojašnice.
Po tednu dni podlegla žrtev noža
V bolnici je umrl France Sotlar, zaboden v trebuh
Ljubljana, 10. maja.
V splošni bolnici je danes ponoči umrla žrtev pretepa, ki se je odigral preteklo nedeljo ponoči v Trnovskem pristanu. Umrl je 261etni hlapec France Sotlar, ki je bil uslužben v Trnovski ulici 1. Sotlar je imel dve veliki rani na spodnjem delu života in je imel trebuh dobesedno razparan. Na vesti ga ima 261etni trgovski potnik Zabukovec, ki je bil aretiran že pretekli ponedeljek in sedi za enkrat še v policijskih zaporih.
Kakor pripovedujejo priče, je prišlo do krvavega dogodka samo zaradi preveč zaužitega alkohola in fantovske objestnosti. Zabukovec je bil zvečer v družbi dekleta, njenega brata in še nekih fantov v gostilni pri »Vitezu« na Bregu. Ker so se zadrževali v gostilni precej časa in odšli ven šele po
policijski uri, so bili vsi precej glasni in veseli. V Trnovskem pristanu na dvorišču neke hiše je bilo takrat zbranih več fantov, ki so peli. Čim so ugledali Zabukovca, njegovo dekle in ostale, so se umaknili ter pričeli peti neko pesern, s katero so hoteli podražiti Zabukovca. Ta je takoj pohitel med nje. za njim so skočili še drugi in pričel se je splošen pretep.
Preganjali so se po temnih ulicah. Ko je Zabukovec dohitel Sotlarja, je potegnil nož in mu ga zasadil v trebuh. Takoj nato je napadel še nekega Jakopina in ga zopet težje ranil v hrbet.
Nato so se vsi razbežali m šele pozno ponoči so odpeljali Sotlarja v splošno bolnico, kjer je po tednu muk podlegel.
Kronika ljubljanske
nedelje
Jurjevanje, gasilska poslava sv. Floijana in druge prireditve — Nesreča zagrebškega športnika — Policija je
imela mir
Ljubljana, 10. maja.
Po pustem tednu nestalnega vremena so si Ljubljančani vendar enkrat želeli prijetne nedelje in reči moramo, da se jim je ta želja izpolnila. V noči od sobote na nedeljo je siccr še deževalo in je moral sijaj ljubljanskega gradu, ki je bil razsvetljen v proslavo današnjega jurijevaDja, nadomestiti svetlobo zvezd, vendar se je zjutraj vreme preokrenilo. V zadoščenje nam je, da lahko beležimo
zelo zadovoljiv uspeh dijaškega koncerta v Unionu.
Dvorana je bila častno zasedena, s čimer si je dalo ljubljansko občinstvo lepo izpričevalo, da ceni idealno prizadevanje naše študirajoče mladine. Koncert so prenašali tudi po radiu in kakor čujemo, so ga z velikim zanimanjem poslušali vsi poslušalci v Sloveniji.
V	nedeljo sta zbudili v ranih urah budil ici dveh godb, katerih trobente in bobni so gromko odmevali po ljubljanskih ulicah, Ljubljančane iz spanja. To je že
tradicionalna proslava jurljevanja v Ljubljani,
obenem pa gasilskega zaščitnika sv. Flori-jana.
Ljubljana je bila v pomladnem solncu. Promenada se je zaradi razkopane šelen-burgove ulice vršila v glavnem po Aleksandrovi cesti, pa tudi po Zvezdi in občinstvo se je radevolje odzivalo
agilnim in požrtvovalnim nabiralkam za materinski dan.
V	kion Ljubljanski dvor se je vršila ob 11. dopoldne zadnja predstava vsesokol-skega zleta v 1. 1930. v Beogradu. Dopoldne se je vršila tudii proslava sv. Florija-na, zaščitnika gasilcev z gasilsko parado im sprevodom gasilcev po mestu.
Danes popoldne ob 17. se je vršil ob številni udeležbi občinstva pogreb popularnega ljubljanskega občinskega in bano-vinskega svetnika in splošno spoštovanega obrtnika
g. Ivana Kregarja
iz hiše žalosti na Zrinjskega cesti 3 k Sv. Križu Poleg številnih predstavnikov občine, stanovskih tovarišev in prijateljev je bil v sprevodu tudi pod/ban g. dr. Ofcmar Pirkmajer, ki je zastopal odsotnega bana g. dr. Marušiča
V	prvih popoldanskih urah se Je vreme nekoliko izpremenilo in so oblaki zasenčili ozračje, toda, kljub temu so ponovni akordi obeh god
izvabili na Ljublj. grad številno občinstvo.
ki se je na ta način oddolžilo tradioijonal-nemu jurijevamju, ki sta ga priredili šent-peterska in šentjakobska podružnica C M D. V poznejših popoldanskih urah je vrenx> postalo zopet solnčno in je Ljubljana proti večeru oživela kakor mravljišče, živahen je postal zlasti avtomatični bife, kjer se je sicer stekalo ves dan mnogoštevilno občinstvo iz mesta in z dežele. Naj poudarimo. da so bili precej dobre žetve deležni tudi kinematografij in posebno še obe gledališči, opera s »Sneguroico« in zvečer z zabavno domačo operetno noviteto »Oj ta prešmentana ljubezen«, drama pa zvečer z izvrstno humoresko i Trije vaški svetniki«.
V celoti pa je današnja nedelja potekla v znamenju športa. Podrobnosti o tem prinašamo v športni rubriki, kot kronistom pa nam pripada samo dolžnost, da zabeležimo
nesrečo zagrebškega športnika,
Haškovega vratarja g. Starca, ki je kolidi-ral z nekim igračem domačega moštva in se poškodoval na glavi. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Kakor nam poročaju zvečer ob 21., je njegovo stanje še zadovoljivo. Druga nesreča se je pripetila okrog 16. S kolesa je namreč padel France Kogovšek in si zlomil nogo. Drugih nezgod ni bilo in tudi na policiji so imeli ves dan blažen mir.
Skupščina zveze čsL-jgsl. lig
Ljubljana. 10. maja.
Danes so s Draškim brzovlakom prispeli v Ljubljano člani orkestra Češke Filharmonije. Ze prej je dopotoval v naše mesto, s katerim ga vežejo rodbinski stiki, slavni dirigent Vaclav T a lic h.
Na kolodvoru so praške goste sprcieli g^ konzul inž. Ševčik. ravnatelj Glasbene Matice g. Mahkota, za tukajšnjo češko ko-Jonijo g. prof. dr. Burian in za Jugoslov,-ceskoslovaško ligo urednik B. Borko Navzoči so bili tudi nekateri ljubljanski Cehi in njih prijatelji, skladatelj g. Lajovic m drugi.
Gosp. dirigent Talich je tudi prišel k sprejemu svojih vrlih godbenikov. Po kratkih pozdravnih govorih so gostje krenili v hotele, da se odpočijejo po dolgi poti. Kako veliko zanimanje vlada za njihov koncert. pričuje to. da je bila dvorana že v soboto dopoldne razprodana, kar je v našem koacertnem življenju redek pojav.
TEKME SOKOLSKIH PRVAKOV
Težavna In učinkovita revija vrhovnega sokolskega dela
Prvo mesto je dosegel Tošo Primožič iz Maribora, drugo mesto Peter Šumi in tretje mesto Boris Gregorka od Ljubljanskega Sokola — Uspehi bodrijo k novemu napredku
Ljubljana, 10. maja 1931 Naše Sokolstvo se udeleži letos proslave 50letnice »Mednarodne telovadne zvezen ki se bo vršila 11. in 12. julija v Parizu ob priliki zveznega zleta »Unije francoskih gimnastikov«. Ob tej priliki se bodo vršile posebne tekme
Tošo Primožič
za svetovno prvenstvo med najboljšimi telovadci posameznih, v MTZ včlanjenih evropskih telovadnih zvez. Teh tekem se nikakor ne sme primerjati običajnim mednarodnim, kakor se vrše vsaka štiri leta, ker tamkaj tekmujejo kompaktne vrste, temveč so nekaj, kar se dosedaj še ni prakticiralo pri MTZ. Vsaka telovadna organizacija postavi samo po tri tekmovalce in enega namestnika, vsi pa tekmujejo kot poedinci in ne kot celota. S tem se tekma seveda spremeni v tekmovanje posameznikov za svetovno prvenstvo v posameznih telovadnih disciplinah kakor tudi v celoti iz vseh tekmovalnih panog.
Iz razpisa tekem je razvidno, da se bo tekmovalo razen v prostih vajah, ki so poljubne za vsakega posameznika, na vseh štirih glavnih orodjih (drogu, bradlji, konju na šir z ročaji in krogih) z eno predpisano in eno poljubno vajo, dalje v preskokih čez konja vzdolž, v teku na 100 m, metu krogle, plezanju ob vrvi, skoku v višino, skupno torej v 14 panogah, kar zahteva od vsakega posameznega tekmovalca ne samo vsestranske priprave, izvežbanosti in sile, temveč izredno mnogo trdne volje, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Vsi tekmovalci kot en mož morajo izvesti tekmo v vseh predpisanih panogah, drugače jim rezultati ne štejejo. . Oni, ki doseže najvišje število točk iz vseh disciplin, dobi ponosni naslov svetov-
nega prvaka, najboljši na posameznih orodjih oziroma v predpisanih panogah iz lahke atletike pa naslov prvaka do-tične panoge. Poleg tega so predvidene za vse one, ki dosežejo najboljša mesta, še spominske kolajne, in sicer za svetovnega prvaka velika zlata, za prvake na posameznih orodjih male zlate, za naslednje tekmovalce srebrne in bronaste.
Za to težko tekmo se je priglasilo na-čelništvu saveza SKJ do 3. maja skupno 9 tekmovalcev in sicer iz žup Ljubljana. Maribor in Novi Sad Ljubljan-sk; Sokol je postavil trojico tekmovalcev, brate Šumi, Gregorko in Forte, Sokol I na Taboru br. Porento, Maribor — Matica br. Primožiča, Š.uklja in Lapajneta ter sokol, društvo Novi Sad br. Štepar.oviča ir Žakiča Prvikrat so pristopili k izbirni 'okrni tudi bratjs iz novosadske zs,)t. kar priči, da s; ustvarja polaj.-ma tudi po :«Lta':n ju-goslovenskih župah dober kader mednarodnih tekmovalcev in se druži z ze preizkušenimi borci iz Slovenije.
Izbirna tekma je bila določena za 9. in 10. maj v Ljubljani. Priglašeni bratje so se zbrali v soboto ob pol 15. uri na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola in se prijaviti zboru sodnikov, ki so ga tvorili bratje: Smertnik iz Celja, Mačus iz Maribora, Derganc, Kukec, inž. Poženel, prof. Jeras, Lubej, Pod-gornik, Zupan in Trček iz Ljubljane. Tekmo je vodil namesto obolelega sa-
Štukelj na bradlji
Peter Šumi
veznega načelnika br. Bajželja brat Miroslav Ambrožič, ki mu je požrtvovalno pomagal član saveznega na-čelništva br. Miha Osvald. Toda tudi mnogo občinstva je bilo prisotnega bodisi v soboto kakor tudi v nedeljo tej lepi tekmi med sokolskimi prvaki. Potek je bil prav lep, miren in sokolski vkljub izrednemu zanimanju navzočih. Tekmovalo se je v soboto v prostih vajah, obvezni in poljubni vaji na bradlji rn krogih ter preskokih čez konja vzdolž, v nedeljo pa se je absolviralo vse ostale panoge. Četudi je zlasti v soboto vreme vedno nekoliko nagajalo, se je vkljub temu vse izvršilo prav lepo in v redu.
Glede tekmovalcev moramo omeniti, da so prišli na izbirno tekmo že prav dobro pripravljeni; iz njihovih vaj se je razvidela krepka volja in dobra predpriprava, kar je seveda tekmi dalo še toliko hitrejši potek. Vsi bratje so vzdržali do konca vkljub raznim majhnim nevšečnostim, k] so jih povzročili odrti žulji itd. Brata Šumi in Štukelj sta ne glede na to dovršila tekmo do kraja.
Doseženi rezultati so sledeči: I. mesto je dosegel br. Jože Primožič iz dru-
štva Maribor — Matica s 185, 4 točkami, sledi mu br. Peter Šumi iz Ljubljanskega Sokola na II. mestu s 179, 1 točke; III. mesto ima br. Boris Gregorka iz Ljubljanskega Sokola s 176, 5 točke. Nadaljnji vrstni red pa je: br. Forte iz Ljubljanskega Sokola 165.2 točk, br. Leo Štukelj iz Maribora — Matica 158, 7 točk. br .Lapajne iz Maribora 153, 1 točke. br. Ivan Porenta od Sokola I. na Taboru 152. 5 točk. br. Štepanovič iz Novega Sada 128. 05 t., in br. Žakič iz Novega Sada 123. 5 t. Iz posameznih disciplin poročamo sledeče rezultate:
1.	Proste vaje:
Primožič 14. 9 točk.
Šumi 14, 0 točk.
Forte 13, 9 točk.
Porenta 13, 8 točk.
Gregorka 13, 7 točk.
Lapajne 13, 7 točk.
Žakič 13, 1 točka.
Štukelj 11. 4 točke.
Štepanovič 9.8 točke.
2.	Predpisana vaja na drogu: Primožič 14, 4; Šumi 14, 3; Štepanovič 14, 2; Lapajne 11, 4; Forte 11, 3; Štukelj 10, 5; Gregorka 10, 3; Porenta 5, 2; Žakič 3, 0; točke.
3.	Prostovoljna vaja na drogu: Primožič 15, 0; Štepanovič 14, 8; Šumi 14, 7; Gregorka 14, 1; Forte 13, 6; Lapajne 13. 5; Porenta 13, 3; Žakič 11, 1 in Štukelj 7, 8 točk.
4.	Predpisana vaja na bradlji: Primožič 13, 0; Štukelj 11, 9; Šumi 11, 5; Porenta in Lapajne 11, 7; Forte 9, 1; Gregorka 8, 7; Žakič 4, 8 in Štepanovič 4, 2 točki.
5.	Prostovoljna vaja na bradlji: Primožič in Štukelj 14, 9; Šumi in Lapajne 13, 3; in Štepanovič 9, 9.
6.	Predpisana vaja na krogih: Štukelj 14, 8; Porenta 14, 5; Primožič 14, 4; Gregorka 13, 9: Šumi 13, 4; Forte 12, 3; Lapajne 10. 0; Žakič 9, 8 in Štepanovič 9, 0 točk.
7.	Prostovoljna vaja na krogih: Štukelj 15, 0; Primožič in Šumi 14, 7; Porenta 14, 4; Forte 14, 0; Gregorka 13, /; Žakič 12. 8; Lapajne 12, 6; Štepanovič 11, 3 točke.
8.	Predpisana vaja na konju v šir z ročaji: Primožič 14, 7; Šumi 14, 5; Gregorka 14, 3; Štukelj 12, 8; Lapajne 12, 4; Porenta 11. 4; Forte 10, 8; Žakič 7, 9: Štepanovič 6, 5 točk.
9.	Poljubna vaja na konju v šir z ročaji: Primožič in Štukelj 14. 9; Šumi 14, 7; Gregorka 14, 2; Lapajne 13. 5: Porenta 13. 0; Forte 12, 2; Štepanovič 11.6 in Žakič 10, 9 točk.
10.	Preskoki čez konja vzdolž: Forte 14, 3; Šumi 13, 3; Lapajne 12, 5; Primožič in Gregorka 12. 0: Štukelj 9, 5; Žakič 8, 0; Štepanovič 7, 75; Porenta
6,	5 točk.
U. Plezanje po vrvi: Forte 10, 5; Gregorka 10. 0, Primožič 7, 6: Šumi in Štepanovič 6, 8; Štukelj 6. 4; Lapajne 4, 8, Porenta 4, 5; Žakič 3 0 točk.
12.	Tek na hitrost na 100 m: Forte 10, 5; Primožič in Šumi 10. 0; Štepanovič. Žakič in Porenta 9. 10; Gregorka Štukelj 8, 7 ter Lapajne 8. 1 toč.
13.	Skok v višino: z zaletom: Gregorka 15. 0; Primožič in Šumi 12, 5; Štukelj. Forte in Lapajne 11, 0, Porenta 10, 5; Žakič 10, 0; Štepanovič 6, 8 točk.
14.	Met krogle: Gregorka 14, 2; Primožič 12, 4; Porenta 11, 4; Šumi 10, 6; Žakič 8, 8; Forte 8, 4; Štepanovič
7,	0; Štukelj 6, 0 in Lapajne 4, 0.
Po dovršeni tekmi, ki je trajala v nedeljo daleč preko poldneva, se je vršila nato seja zbora sodnikov, kjer so se prijavili in prešteli vsi rezultati tekme in nato formuliralo primerno poročilo in predlogi za savezno načelni-štvo.
Vsekakor bodo sedaj tekmovalci nadaljevali s pripravami skupno v Ljubljani kakor bo sklenilo savezno načel-ništvo, da s pridnim vežbanjem poboljšajo dosežene uspehe in se tako temeljito pripravijo na junaški boj na mednarodnem poprišču, zavedajoč se svojih dolžnosti do Sokolstva in domovine. Prepričani smo, da bodo ne samo častno, temveč zmagovito dokončali tudi to težko tekmo posameznih prvakov med telovadci.
Zaključno predavanje
»Soče"
Lepa bilanca sezone — Pot skozi Istro
Veleagilno društvo
Ljubljana, 10. maja. »Soča« je v soboto uspešno in na prisrčen način zaključilo predavanja enajste sezone. V dvorani restavracije »pri Levu« se je zbralo na zadnjem letošnjem predavanju ogromno število društvenih članov in prijateljev. Dvorana je bila natrpano polna, mnogi ceio niso dobili mesta in so morali ali stati ali pa oditi.
Večer je otvoril načelnik predavateljskega odseka g. Sfiligoj, ki je omenjal, da je bil program letošnjih predavanj izredno pester, podačen ter zabaven. V pretekli sezoni so imeli Sočani -^ast in priliko pozdraviti celo vrsto novih predavateljev. Obiskovali so Sočine večere iz vseh slojev ljudstva. Skoro vsi večeri so bili izpopolnjeni tudi s pevskimi točkami in so sodelovali: Matični kvartet, oktet Ljubljanskega Zvona, »Sloga«, Grafika. Krakovo-Trnovo ter slednjič najboljši naš vokalni kvintet. V sezoni je bilo skupno 13 predava,nj, ki so jih podali naslednji gg. ravnatelj Mahkota, dr. Pestotnik, župan dr. Puc, urednik Davorin Ravljen, prof. Evgen Jarc, dr. Ražem, dr. Cok, Milčinski, dr. Kos, dr. Lah, dr. Mis, Marjanovič, dr. ša-rabon in Bogdan Zupan.
Zaključno predavanje je imel zopet g. Mahkota, ki sta ga dopolnjevala še gg. Sancin in prof. Bačič. Govorilo se je o naši tužni Istri. Mahkota je popeljal poslušalce najprej na divno .visoko Učko, ki je Istranom ona znamenita gora, v kateri sluti istočasno najbolj zla bitja in svojo vilo. Tam od Učke prihaja vse najboljše in najslabše. Predavanje je bilo spremljano s skioptičnimi slikami, in je vodil predavatelj poslušalce z Učke dalje v vasi,
naselja in mesta, med narod, ki je vedno čutil jugoslovensko in bil že v stari Avstriji hud boj za obstanek tako proti italijan-stvu, kakor tudi nemstvu. Istra je pra/a jugoslovenska zemlja, v kateri so naseljeni Hrvati kakor Slovenci in stoletja tudi Srbi.
Kje prenehajo Slovenci in se začno Hrvati ali Srbi, ni mogoče ločiti, ker se vsa tri plemena prelivajo drugo v drugo. Ricmanje je slavnoznan kraj, kjer so bojevali hud boj za slovansko bogoslužje. Prešli smo v Dolino, se ustavili v Mare-zigah, se pomudili v Kopru, Piranu, Kraljeviči, Pazinu, Pulju. v vseh vaseh in večjih krajih vmes, Rovinju, Lovrani, Opatiji, Voloski, Kastvu ;a tam okrog.
Dočim je g. Mahkota opisoval kraje in prebivalstvo, je g. Sancin, ki je bil istrski deželni poslanec, tolmačil politično borbo, ki jo je bojevalo istrsko ljudstvo s svojimi voditelji na čelu, g. prof. Bačič pa je omenjal kulturno življenje in delo narodnih prosvetiteljev. šolstvo je bilo v Istri tedaj zelo razvito, saj je imela dežela 250 narodnih šol, od katerih danes ne obstoja niti ena več.
Predavanje se je globoko dojmilo vseh poslušalcev in so bili predavatelji nagrajeni z burnim odobravanjem. Tužne jugo-slovenske Istre, ki je rodila in še rodi toliko junakov, ne pozabimo nikoli!
Oficijelni del večera je zaključil s toplimi besedami predsednik »»Soče«, župan dr. Dinko Puc.
Nato je nastopil Slovenski vokalni kvintet, ki je užgal s krasnimi glasovi. V dvo7 rani je zavladalo splošno prijetno, pre-srčno razpoloženje, ki je trajalo pozno v večer.
Društvu »Soči« ob koncu zimske sezone na njenem prosvetnem delu iskreno čestitamo. Leto mineva za letom in kar je čilega, to obvelja___Naj bo dosedanje plodo-
nosno delo v vzpodbudo k nadaljnjemu po-kretu!
Pri sokolskem filmu
Ljubljana. 10. maja. r^Kdor ne ljubi brata, odpira tujcu vrata,	j.-* ?
postane njegov rob.« (Iz predavanja art. polkovnika Ljube Novakoviča).
Film o lanskem vsesokolskem zletu v Beogradu, ki ga predvaja te dni ZKD v kinu »Dvoru«, je privabil mnogo obiskovalcev; privoščil bi pa vsakemu Jugoslo-venu, da bi si ogledal to živo sliko sokolskega dela.
Priznati se mora, da je film dober,' tako da naredi na vsakega, četudi ni bil v Beogradu, globok utis. Domov grede sem vjel pogovor družbe, ki je bila tudi pri predstavi »To je velikanski aparat, izvedba takega zleta«, so bile besede obiskovalca. Prepričan sem, da je bil slehern tega mnenja.
Koliko rok je sodelovalo pri pripravah, kakšno naporno delo je zvršil zletni odbor, tehnično vodstvo, vsi odseki: gradbeni, prometni, stanovanjski, prehranjevalni itd. pred zletom, za časa slavnostnih dni in pozneje, ve najbolj oni, ki je imel priliko približno zasledovati potek zleta.
Film nam takoj v početku predstavi starosto SKJ kraljeviča Petra, ki v sokolskem kroju občinstvo prijazno pozdravlja. Sledijo slike, kako je nastalo telovadišče. V bosanskih državnih gozdovih režejo parne žage ogromne hlode kakor hlebe. Les se odpravlja do Beograda po železnici, Savi in Donavi. Telovadišče se gradi. Zletni dnevi srednješolske mladine napolnijo prestolu o mesto. Vlaki prihajajo. Na tisoče dijakov in dijakinj valovi po ulicah. Film pokaže njih prehranitev in nastanitev po šotorih. Tekme in lepi javni nastopi jugoslovenske in ruske mladine s slikovitimi skupinami so prepričali marsikoga ,da se telovadba v naših zavodih resno goji. Veselje izraža Beograd ,ko vidi toliko in tako čvrste mladine korakati v sprevodu.
Nič manj zanimiv je pogled na sokolske naraščajske dneve, na tekme in javno telovadbo našega in češkega naraščaja, ki izroči našim v spomin plaketo. Proste va-je moške in ženske, vrhunska telovadba na drogu, naraščajke na krogih in gredeh, tekma v hitri hoja", tek, vaje s puškami. Kdo bi naštel vse slike, ki hite mimo tebe! V sprevodu opaziš mimogrede samega sebe, vidiš vesele obraze, mladinske godbe, prapore, tisoči se poklanjajo Nj. Vel. kralju.
Glavne zletne dni je kakor v drugih telovadišče polno občinstva. Vrši se tekma za slovansko prvenstvo, štukelj na krogih, Primožič pri prostih vajah, tretji na drogu četrti na konju z odbočmirod kolesi očarajo občinstvo, članska tekma: metanje kroglje, diska, kopja, tekma na orodju, tek in skoki v vodo.
Zanimiva je bila slika taborenja selske čete na Banjici, sijajen je prikaz obiska Nj. Vel. kralj in kraljice v saborni cerkvi ob spremstvu garde in špalirju Sokolstva. Občinstvo je zelo zanimal glavni sprevod in javna telovadba članstva. V sprevodu so zastopne poleg sokolskih zvez vseh slovanskih narodov celo iz Amerike in zastopnikov prijateljskih držav vse narodne noše, slikovitost, ki se redko vidi. Svečan defile pred kraljevim paviljonom. Navdušenje občinstva in udeležencev doseže vrhunec. Pri javni telovadbi napolni občinstvo ogromne tribune do zadnjega kotička.
Nj. Ve!, kralj izroči nov savezni prapor. Ganljiv in nepozaben trenutek! Sledi slika: zanimive članske proste vaje. zajete iz višinske perspektive so izvrstno izvajane. Film jih dobro pokaže, v detajlu in premenah, vendar število telovadcev ne odgovarja temu, kar smo pričakovali. Slika te-Iavadišča nam kaže, da je še mnogo praznega prostora. Ker pa vemo, da par stotin telovadcev, navzočih v Beogradu, ta dan ni sodelovalo, bi bilo umestno, da se zadeva javno razčisti.
Naše vnete Sokolice in čebinje so se kosale v prostih vajah, po izvedbi in številu, in bra/fcje Čehi, Poljaki, Lužiški Srbi in Romuni so pokazali svoje sisteme in narodne plese. Prekrasne točke naših mornarjev, selskih čet ter strumnega vojaštva končajo zlet.
Film, ki se zaključuje z napisom: t>Domovini zdravo!, je zelo podučen, kaže tu-di da je za telovadbo v Jugoslaviji še mnogo mesta in da čaka vaditelje dovelj hvaležnega dela.	B. D.
V 4® urah u Skadra v Prago
Po polurni vožnji smo opazili z daleč albansko obmejno postajo in ob 7.35 se je avto ustavil pred debelo železno verigo, ki jc zapirala ccsto. Lilo je še vedno, ka» kor iz škafa.
Gospod Rosa je splezal s carinikom in mu f ti jo po blatni gazi na hribček, kjer stoji carinska kula. Muftiji so kmalu vi* tlirali potni list ter je v par minutah opravil. Z nami pa jc bil zopet križ in težava.
Carinik, ki naju je spremljal iz Skadra, je imel najprej dolgo konferenco z ob' mejnimi cariniki in stražniki. Začeli so pregledovati listine in potrdili cariniku, da so nas včeraj spustili preko meje v Ailba> ni jo in da že poznajo naš avto. G. Rosa je že mislil, da bo šlo vse gladko, ko opazi obmejni stražnik, da moj potni list ni vi» di.ran od policijske direkcije v Skad.ru. kakor oni g. Rose. Nič ni pomagalo po« jasnjevanje. G. Rosa je moral po dežju in blatu po mene. Nasvetoval pa mi je, naj nič ne govorim, se bova žc kako iz« motala.
Priplezava, gori, preklinjajoč zanikrnost Albancev, ki niti dohoda ne urede do ob« mejne postaje.
— Nič nc robantaite. boste videli, kakšno imajo v svoji kuli, me tolaži gospod Rosa.
štirioglata kula, spominjajoča na turške utrdbe, ima precej podobnosti z našimi štajerskimi svinjaki. Ko vstopiva, mi udari v nos tek vzduh. da me je skoro vrglo v znak. Zračili gotovo niso najmanj že pol leta. Pogledam okrog sebe in komaj sem zadržal vzklik presenečenja. Ilovnata tla so bila postlana z vsem, kar je pač prinesel kuhar
tekom zadnjih 14 dni: kosti: ostanki jedil, raztrgan papir. V enem kotu je bilo nekako ognjišče, drugi trije koti pa so predstavljali »spalnico«. V vsakem kotu iz par desk primitivno zbita postelja, v kateri je bil kup poležane slame. Sredo sobe je zavzemala ve-gasta umazana miza- Glavna svetloba je prihajala skozi vrata, ednino okno pa je bilo skoro popolnoma zalepljeno s papirjem.' Na mnogih mestih se je v zidu odkrušila ilovica in cariniki so si pomagali na ta način, da so nastale luknje »tapetiralk z >Wiener Jo-urnaloniki jim ga je menda bogve kdaj zapustil kak potnik.
Začelo se je zasliševanje.
—	Zakaj je vidiran od policije v Skadru potni list g. Rose, a Vaš ne?
Spomnil sem se navodila g. Rose in — molčal.
Izvlekel me je g. Rosa, k? ie dokazoval, da je bil samo on na policiji, ker je pač stvar gospodarja, da uredi take zadeve. Delala pa sva se oba, kakor da jih sploh ne razumeva, med tem pa sva oba napenjala možgane, kako bi se čimprej izmazala, da bi prišla dalje.
Gospod Rosa je kmalu pogruntal:
—	Na policiji so mi rekli, da za služin-čad ni treba in je dovolj, če se javi gospodar. To pa sem storil. Saj vidite, da je potni 3ist vidiran! Imeli so tam oba potna lista, zakaj niso vidirali obeh, to me nič ne briga.
Carinik, ki naju je spremljal, je potrdil, da sva res bila na policiji.
Dočim naju prejšnjega dne niso hoteli pustiti preko meje v Albanijo, se jim je sedaj zopet čudne zdelo, zakaj se že tako kmalu zopet vračava.
—	Zakaj ste šli samo v Skader? Zakaj ne v Tirano? je hotel vedeti.
— Imava dovolj od tega, kar sva videla, reče g. .Rosa in že sem se bal, da se bova morala zato še pokoriti.
Carinik je še nekaj časa premetaval naše papirje, naposled pa je začel v potu svojega obraza nekaj pisati. Gospod Rose mi pome-žikne, češ, sva že dobra in res opazim, da obdelava tudi moj »sumljivi« potni list. Zvedavo sledim njegovi pisari ji in še le pozneje sem z veliko muko prebral njegov okorno zapisani vizum:
Upa kalini pei Yugosllani Kom Setz Murigan Etar.
Konec ceremonije se je v največjem dežju odigral še pri avtomobilu. Zopet so nama vse premetali in poteklo je skoro po lure, pred no so nama vrnili listine in odpeli verigo. Štin minute pred osmo zjutraj sva zapustila albanska tla in si globoko oddahnila, ko sva bila zopet tostran albanske meje.
Na jugoslovenski meji
Zadovoljna, da je neprijazna Albanija za nama, in da prideva zopet na domača tla, sva z vso brzino, kolikor je je dopuščala na novo posuta cesta na jugoslovenski strani meje, odhitela proti jugosloveu-ski carinarnici.
čez mali hribček, dva ovinka in tam sva, sva mislila oba, ko nama nenadoma zastavi pot zastaven, dolgobrk orožnik.
_ Zakaj se ne ustavite, če vidite, da
ste na obmejni kontroli in če vam že z daleč dajem znamenje? se je raztogotil.
—	Saj res, oprostite, pozabila sva, da se tu vidiirajo potni listi. Mislila sva, da se morava zglasiti samo pni carinarnici in pa mudi se nama, se opravičujeva oba hkrati.
—	A, saj res, sedaj sem vas šele spoznal! pravi nato orožnik. No, kako ste 6e imeli v Albaniji? Nekam hitro se vračate!
Ko je nato še hiti* pritisnil svoj pečat
na naša potna lista, nama je poželel srečno pot.
še dva ovinka in zopet smo pred carinarnico. Toda jugoslovenska obmejna vcarinarnica v Sukobinu (Vladimirovac) je prava palača v primeru z aLbansko kulo. "Je to lepo, zidano, enonadstropno poslopje. Spodaj ima dolgokrak Albanec »kafanu in dučan«, kjer ti za malo denarja postreže z izborno slivovko, turško kavo in posušeno janjetino, v prvem nadstropju pa so uradni prostori carinarnice. Vodja carinarnice je bil Slovenec, ki naju je zelo prijazno sprejel. Avtomobili so v teh krajih redka prikazen in zato so naju opazili že z daleč in pričakovali. Ves čas je lilo, kakor iz škafa Zavozili smo pod napušč. Dokler sem jaz stopil v pisarno, kjer so v par minutah vidirali triptik in (potrdili čas na startni listi, je g. Rosa še hitro popravil plombo na motornem pokrivalu, ki je zahirala dostop do motorja, da ni več šklepetala Prijazni cariniki so nama postregli še s prav dobro slivovko in par minut po osmi smo že bili zopet na potu.
Cesta preko Katrikola proti Baru je bila v nekaterih predelih še dokaj dobra, po več kilometrov pa tako ozka in zdelana, da o kaki brzini ni bilo govora. Vendar pa smo jo premerili s povprečno hitrostjo 40 km na uro. Bar. ki je kaka dva kilometra od križišča cest, sva pustila kar ob strani in se začela vzpenjati po blatni fn raz-kopani cesti na Sutorman-pas.
Ta prelaz, ki je visok sicer le 836 m, je bil na vsej poti skoro najtežja točka. Avtomobilske poti čez ta prelas sploh nI. Zetska oblast je sicer začela graditi pot z barske strani, toda zaenkrat vodi čez prelaz zgolj ilovnata, takrat zaradi dežev?a strašno razmočena pot, po kateri je bilo
ne samo skrajno težavno, marveč tudi skrajno nevarno voziti. Kakor gosenica se je spenjala mala škodovka po strmini, a predno smo dosegli vrhunec, smo parkrat na serpentinah, ozkih in nezavarovanih, polzeli v ilovici tako, da smo morali par metrov nazaj in z novim zaletom premagati ovire. Naposled smo srečno prišli na vrh, kjer se nam je za par minut celo po-smejalo solnce, ki ga že štiri dni nisva videla. Navzdol pa naju je spremljal zopet dež in megla.
Sredi senpenfoin naletiva na velik avtomobil, ameriška marka, ki je obtičal v ilovici in ni mogel nikamor. Hvalila sva boga, da sva imela malo škodovko, ki ni tako težka in je ta težaven teren z lahkoto zmagovala.
—	Kako ste sploh mogli priti preko tega prelaza v tej neznosni ilovici? so .naju spraševali, ko sva se ustavila v bližini, da bi se izognila.
—	Če pridete na vrh, ste dobri! Doli bo že šlo, v ravnini so pa ceste dobre, jim je zagotovil g. Rosa
—	če bi bili na vrhu... Pa do gori je še cela rajda serpentin in na kilometre ilovice. Najbolje bi bilo, da gremo nazaj, samo kje naj obrnemo? so modrovali, vsi mokri in blatni.
Bodreč jih, naj nikar ne obupajo, saj imajo trikrat tako močan motor, kakor midva, 3va z največjo previdnostjo zavor žila docela na rob ceste, da smo se mogli mLmaii,- nato pa sva s podvojeno brzino drvela v dolino, da nadoknadiva zamudo. Le v sepeotinah bi bila prevelika hitrost neizogiben padec v prepad. Brez nezgode sva prispela v Buljarico pod prelazom in —' na boljšo ceeto.
(Nadaljevanje 18. maja).

DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Pred Izvolitvijo novega predsednika francoske
republike
n
nekega kristjana iz švedske: Janez 1, 9 — 2, 2, 2, Korinčanom 5, 19.« Navedena mesta se nanašajo na odpust grehov, potem ko se grešnik skesa pred Bogom, in na Kristovo besedo o spravi.
Uprava diisseldorfske ječe je odklonila, da bi izročila rože in brzojavko naslov-ljencu.
Len slikar
Pojutrišnjem (v sredo 13. maja) se sest', ne francoska narodna skupščina, sestoječa
S E^tT;/11 S6nata' da izVOli novega državnega predsednika V osprTdju kandidatov: predsednik senata Doumer, vojni minister Painleve Ma-
'S '	ZUITJ1 fLnister Briand Lebrun. Od teh šest pa imajo po zadnjih
vesteh največ izgleda (od leve proti desni) Doumer, Painleve in Maginot
Pomladna razstava v Brit&ki akademiji umetnosti se je pričela z neprijetno zadevo. Odbor je moral črtati iz kataloga in odstraniti iz dvorane tri že sprejete slike znanega avtorja. Strokovnjaki so pri prvem ogledu ugotovili, da so to zgolj pobarvane fotografije. Umetnik je prenesel na platno in pobarval fotografske posnetke italijanske obale. Odbor je takoj brzojavno sporočil mojstru o odstranitvi njegovih »slik« in zahteval pojasnilo. Umetnik je kratko odgovoril, da nikogar ni hotel oslepariti in ne ugovarja sklepu. Imel je samo zaradi nujnih naročil premalo časa, da bi za razstavo pripravil »pravo ročno delo«.
Morilsko oko
Sovjetski Hlestakov
Pustolovščine pretkanega zločinca, ki so mu šle sovjetske oblasti na led
Moskovska »Pravda« poroča o pustolovk fečinah nekega Skvorcova, ki bi res lahko služile avtorju novega sovjetskega »Revi; zorja«. Skvorcov je prvič prišel v vas Sta* ire Leske moskovske oblasti novembra 1919 kot redov konjeniškega polka. Vojaki so odhajali na fronto. Skvorcovu se ni ljubilo' jv boj. Rajši je sklical kmete na shod in r.e jim predstavil kot podpolkovnik, Lje* aiinov osebni prijatelj, star komunist, si* f>irski pregnanec m udeleženec državljan* ffke vojne s 14 ranami. Dva dneva pozneje odšel polk naprej, Skvorcov pa je ostal. (Rajši se je poročil z bogato graščakinjo, £ospo Lidijo, ki je še stanovala na svojem nedotaknjenem posestvu.
Teden dni pozneje je že bil Skorcov ^predsednik okrajnega komunističnega od--ihora. ki je kmalu izvršil »agrarno reformo« in razlastil vse graščake. A Skvorcov jc seveda obdržal ženino graščino: komunisti *o mu jo poklonili kot'»rdečemu junaku«. Veselo je gospodaril naprej, dasi temu ne ,t>i verjel noben poznavalec sedanjih sov* ■jetskih razmer. A leta 1926. mu je umrla ižena, in je prišel Skvorcov v stiske: veliko jje pi! i-n se zadolžil. Prc-sil je za pokojnino skot invalid in jo tudi prejel v dvojnem anesku: 75 rubljev mesečno. Poklonil je sna to svoja zemljišča novemu sovjetske* kolektivu »Solnoni žarek«, postal nje* $ov odbornik in pomagal pri delu. Ta po*
moč je obstojala v košarah žganja, ki ga je i dobičkom prodajal sodrugom. Poljsko delo se je vselej zaključilo s pretepom. Oblasti so kaznovale več razgrajačev z je* čo, a Skvorcov kot »junak državljanske vojne« je ost 1 nedotaknjen.
Šele po dolgih letih je zašel v preiska* vo, ker so se ga naveličali zbegani kmetje, ki se niso niti upali podpisati na pritožbi. Potem se je izkazalo, da nikoli ni bil SKvoreov med delavci Goujonovih livarn v Moskvi, kje- j. baje vstopil že leta 1912 med komuniste, da nikoli ni bil pod car* jem v Sibiriji itd. Vojni komisarijat je sporočil, da je bil Skvorcov že 13. novem* bra 1919 proglašen za vojaškega begiinca ker je motil red v svojem polku. Rane, ki so mu zagotovile pokojnino, so izvirale iz pretepa v pijani družbi. Zato pa je imel Skvorcov več nedvomno ukradenih komu* njsticnih člknskih izkaznic z različnimi številkami. Odstranil je povsod tuja imena m jih nadomestil s svojim lastnim.
V Stare Leske je prispela vest, da ni Skvorcov noben komunist, temveč samo zasledovan zločinec. Sovjetski Hlestakov bi moral v ječo ali celo v smrt. A rajši je brez sledu izginil in šele iz tiralice, ki jo objavlja »Pravda«, smo zvedeli o njegovih pustolovščinah, ki jih bo nedvomno pod drugim imenom nadaljeval po drugih kra*
Jih.
Jack Brown, upokojeni strojevodja v Birminghamu ,je na izredno tragičen način zaključil svoje življenje. Pri neki železniški nesreči je izgubil pred leti oko, ki ga je nadomestil z umetnim, steklenim! Pred kratkim je vroče zakuril kamin, ker je bil hladen večer ,in se je grel ob ognju. Nenadno je stekleno oko menda pod vplivom vročine počilo in se razletelo v drobne kose. Eden od njih se je tako globoko zaril v očnico, da je umrl Brown nekoliko ur pozneje, ne da bi se zavedel, šele razte-lešenje je ugotovilo čudni vzrok njegove smrti: steklo je nevarno poškodovalo solz-nlco in povzročilo za življenje usodno krvavenje.
Helena Wills
je baje najboljša teniška igralka na svetu. Po dolgem premoru je priglasila svojo udeležbo na letošnjem wimbledonskem turnirju.
črni dnevi za angleško letalstvo
Privid v Versailfesu
Dve ugledni Angležinji: visok ošolka, "hčerka salisburyjskega škofa, in njena ^vzgojiteljica, ravnateljica odlične dekliške jpenzije v Oksfordu, sta obiskali pred leti iversajski park blizu Pariza. Prišli sta na-flašč proti večeru, da jih ne bi motili tuji čttiristi. In res ni bilo v hotelski garaži jrazen njunega nobenega avtomobila. Za-jto pa sta srečali po drevoredih nepriča-gpvano veHko ljudi v starinskih nošali iz
pEVTII. stoletja.
~ - ■ ■ ■ ■ ■ „
S pariške kolosslake razstave
Guadelirpski paviljon ponoči
Dvorski deček s pismom v dvignjeni roki je stekel mimo in klical: »Njenemu veličanstvu!« — Dami sta mu sledili, a gard-m vojaki so jima s prekrižanimi sulicami zaprli dohod v ozek stranski drevored. Samo od daleč sta videli damo, ki je slikala večerno zarjo. In takoj sta v njej spoznali obglavljeno kraljico Marijo An-toineto. Od nekod je donela starinska godba... Angležinji sta mislili, da se vrši snimanje kakega zgodovinskega filma. Nagovorili sta naposled nekega vrtnarja, ki je plel gredice, a jima ni dal odgovora. Stopili sta bližje in videli, da ima neko starinsko zeleno .napoleonsko nošo. Ko sta ga hoteli prijeti za roko, sta nenadne doživeli močan sunek kakor od elektrike in sta izgubili zavest... Menda sta padli v omedlevico ,ker sta se zavedli šele v temi. Le težko sta našli pot v hotel.
Kaj je pomenil ta čudni doživljaj? Kinematograf tu ni igral nobene uloge. V Londonu sta Angležinji popisali doživljaj v dnevnikih, ne da bi se podpisali, in občinstvo je vse smatralo za fantastično povest. Zdaj sta natisnili knjigo pod svojima imenoma. Njim položaj v javnosti >e dovoli sklepati o mistifikaciji in zato je vzbudila skrivnostna zadeva z izletom v sXVm. stoletje splošno zanimanje. Med 4 drugim avtorici tako natančno popisuieta rošo gardnih vojakov, da niso znane "navedene podrobnosti nikomur razen ozkih strokovnih krogov. Samo v Invalidskem domu so ohranjene uniforme in sodobni popisi, a te zbirke niso dostopne širši javnosti in je nedvoumno ugotovljeno, da jih nista nikoli obiskali turistinji, ki sta dospeli v Pariz samo za nekoliko dni na počitniškem potovanju.
Kidstona je cvnanjipeoti ti W umuwhluml Po tragični smrti letalskega milijonarja Kidstona je podlegel poškodbam, ki jih je bil dobil pri padcu svojega letala, tudi pilot Waghorn, eden najboljših angleških letalcev in zmagovalcev v tekmi za Schneider-jev pokal 1929.
Moderno potovanje
Letos se obeta Evropi ogromen obisk Američanov. Margery Durant je vsekakor bela vrana med njimi. Njen oče je znani avtomobilski mogotec W. C. Durant ki je svojo hčer založil z denarnimi sredstvi ,da si je kot prva potnica preko Oceana lahko nabavila lastno letalo. Naložila ga je na ladjo, lc jo je pripeljala v Evropo, kjer se je te dni izkrcala v Sout-hamptonu .Seveda spremlja mlado potnico poseben mehanik, s katerim je Duran-tova takoj iz Anglije odletela v London, iz Londona pa v Pariz. Zdaj kani Duran-tova p od vzeti velik polet okolu Sredozemskega morja.
Kaj je poljub?
Na to vprašanje je odgovoril profesor Foulger iz Cintinatija s kemično analizo. Preiskal je 100 gramov tekočine, ki se izloči pri združitvi ustnic in prišel do naslednje razčlembe:
61 gr. je vode, 0.7 gr. beljakovine in globulina, 0.16 gr. sline. 0.34 gr elasti-na, 33.2 gr kolagena, 0.032 gr fossatov, 0.761 gr maščobe, 0.45 gr kuhinjske soli, 0.04 gr klorovega kalcija 0.01 gr apna, kar pa ostane, odpade na magnezijev oksid, železooksid, aluminijski oksid jn žveplo.
K temu pristavljamo samo, da ni poljubljanje povsod v navadi kakor pri nas. Malajci, Mongoli in Eskimi ne poznajo poljuba ter si izkazujejo simpatije z dotikanjem nosov.
Koliko je vredna zakonska zvestoba
Sodišče v Versaillesv. je imelo pred kratkim opraviti s procesom, katerega rezultat konkretno kaže. koliko je vredna zakonska zvestoba. Tožiteljira, gospa Gat-tetova, čije mož je umrl pred "tremi leti, je zahtevala od ljubice svojega pokojnega moža 220.000 Din naše' veljave. Odškodninska tožba se jo opirala na dejstvo, da je pokojnik podaril svoji ljubici razne predmete, ki so bili last njegove rodbine. Branitelj toženke pa je pred sodiščem poudarjal ,da je imela toženka pravico, jemati darove od svojega ljubimca. Končno je sodišče izreklo salamonsko razsodbo in je prisodilo Gattetovi vdovi 2200 Din odškodnine za »oskrunjeno moralo;:.
Zračni polet Tokio — San Franciseo
Dr. Hugo Eckener s svojo hčerjo Charlotto
Po jeci se mu je stožilo
341etni poštn: uradnik Ludovik Konopa* sek je svojčas puneveri] pri poštnem za« vodu, kjer je bil v službi, 30.000 Kč in je bil zato obsojen na 15 mesecev ječe. Raz* mere pa so na~?sl\ da so ga pred tem ča* som izpustili iz zapora. Konopasek je bil zelo nesrečen. Službe ni mogel dobiti n:« kjer, to si je izmislil originalen izhod. Javil se jc državnemu pravdn'štvu in se obdo1":'! vloma v neki poštni urad. Prosil je, naj ga zaradi te«" zonet zapra Ko so njegovo samoobtožbo preiskali, so dogna« li. da laže. Nalagal se je samo zato, da bi ga zopet zaprli, ker se je v ječi počutil dobro in mu ni bilo treba skrbeti za vsak* danji kruh, ki ga med ljudmi ni mogel dr* biti.
Tri bele rože za Kiirtena
Iz Diisseldorfa poročajo, da je prispelo ^ondotnemu ravnateljstvu ječe nenavadno darilo za sadističnega morilca Kiirtena. Neki Šved je naročil v neki cvetličarni tri bele rože z naročilom, naj jih pošljejo Kiirtenu v zapor. Obenem z rožami je bila ravnateljstvu dostavljena brzojavka: »Tri bele rože z naslednjim pozdravom
F ran c e vi č:
Ljubosumnost
Zakonca Kebrova sta kebrovala že nekaj let v predmestju, kjer si ie Ivan med vojno kupil dobro ohranjeno vilo. Tik pred svetovnim pokoljem mu je šla kupčija precej v irdo. Vsak dan se je bal, da mu zdaj zdaj zapoje boben in ga požene s trebuhom za Kruhom. A na mestu tega se je vnel vseobči požar, kamor je dolžnost klicala tudi njega, lesnega trgovca.
Pa le malo časa je tičal v ohlapnih domobranskih capah. Kmalu je dobil' črno voj nik Keber dovoljenje, da sme odložiti vojaško suknjo in zopet zlesti v civilno rjavo opravo, •kakršno je kot pristen Keber najrajši natikal.
Sedaj je bil ptiček na vejici. Nič več mu ni bilo treba uživati kasarenskih surovosti in zavidati živalim njih svobodo. Nič več med-jleti v onem jadnem položaju kakor neki pesnik »minorum srentiunu, ki je stal na straži s puško na plečih in zlagal kitice z več-arim pripevom:
O da sem tudi jaz pes, vroče zavzdihnil sem ves. Keber je bil torej človek, a ne več gola številka. Še bolje: bil je gospod, namreč voja-ki dobavitelj. Prodajal je drva in • si v tej častitljivi službi nakopal dokaj denar-•eev. Izkopal se je iz dolgov in še toliko pn-jferaekov del na stran, da se je s-kmetov
lahko preselil v predmestje, to pa na svojo last.
Ko je^ štel nekaj nad štirideset vi g red i, se je bil oženil, nekoliko pozno po mnenju svoje okolice. Izbral si je krasno hčer občinskega tajnika Fortunata Kvedra, ki je priahasveril tja bog si vedi odkod. Rebeka Kvedrova je bila mikavna stvarca, toda brez onih svetlih »kebrov«, ki jih poslovni mož običajno zahteva kot nameček duhovskemu blagoslovu za sveti zakon. Zaljubljeni Ivan se "je pač tolažil z znano krilatico: žena bogata je rada rogata.
Čez leto in dan mu je podarila sinčka, srčkanega kebrčka, ki pa je živel komaj malo dalje od rjavega hrošča. Potlej pa ni hotela štorklja detonoska več prištorkljati na Kebrovino, kar je naša zakonca močno bolelo.
»Komu naj zapustim, kar sem si pridobil z velikim trudom?« je včasih izpraševal Ivan. In srce se mu je stiskalo od misli, da morebiti njegov rod ugasne z njim. >Cudna so pota božje neprevidnosti!« je tožil in tarnal.
Svetovni požar je dogorel, razna znamenja na nebu in zemlji so pričala, da se bodo osrednje velesile vsak čas podrle. Nič pa ni razodevalo, da se bo Kebru sesula še tista tiha zakonska zodovoljšoina, kolikor mu je bilo dane spričo Rebekine neporodnosti.. Takrat je -bila gospa vzela v službo dekla iz moževega rojstnega kraja. To je bila Ana, vedra in jedra punčka, ob kateri se je še tako trdokomemu možaku .nehnkv-VTthiiHJ ce- I
Umor, samomor in vabilo na pogreb
V Znojmu je prejel zdravnik dr. Schech* ner od svoje nacijentke Marije Petrove pismo, v katerem je stalo, da bo umorila svojo 9Ietno nezakonsko hčer Eriko in svojo matersvdovo, sama pa izvršila samo« mor, ker živi v slabih premoženjskih raz* merah in jo muči živčna bolezen njene 541etne matere, vrhu tega pa je močno razočarana zaradi obnašanja očeta svoje ga nezakonskega otroka, ki ne kaže do Erike, ki ie vsebina njenega življenja, nobe* ne ljubezni.
petec. Ivan je bil sicer dosti zdoma po svojih opravkih, zato se Rebeka ni kdove koliko po-mišljala, naj jo li pusti v hiši, češ: bo treba pač malo bolje pripaziti. Ali sčasoma se ji je vendar zazdelo, da možev pogled z ugodjem objema^ zastavno vaščanko. Pri vsem tem ni bilo nič resnične podlage, toda ljubosumnost je kljuvala. kljuvala čedalje huje. Narahlo je Rebeka tedaj pa tedaj posvarila svojega moža. ta pa jo je le dobrovoljno pokaral:
»Beži no. beži, norčica, saj veš, da zame ie ni lepše od tebe pod solncem Iz
Pošast nezaupanja pa je bolj in bolj vrtala Rebeki v dušo. Tako se je nesrečna zakon-ščina odločila za tehtno preizkušnjo- Brez moževe vednosti je po obedu naročila krščen-ci:
»Ančka, nate denarja. Odpeljite se z vlakom domov po nakupite jabolk in fižola. Hiteti vam ni sila. Cez noč ostanite pri starših, jutri se pa vrnitec.
Ančka se je z veseljem odpravila iz mesta: vsaka ptica rada tja leti, kjer se izvali. Sicer je imela prijatelja, čvrstega hlapca Jerneja Zaplotnika iz pivovarne. Ta jo je večkrat obiskal in ji brez gospodinjine vednosti krajšal dolge večere. Ali kaj. za enkrat bo ze potrpel brez nje.
Gospa Rebeka pa, ne bodi lena, leže tisti večer v Anino posteljo in nestrpno čaka, kdaj jo poseti — njen mož. In res, okoli poli desetih se obrne ključ v durih in krepka postava se Dokaže v temačni cumnalL,
Saiki Josnihora,
ki hoče podvzeti polet iz Tokia v San Fran-cisco. Ce se mu namera posreči, bo prvi, ki bo preletel Tihi ocean od vzhoda proti zapadu.
približa ležišču in potreplja spavačico po rami, sepetaje: »Ančka, že spiš?«
»Ah, malo sem zadremala «, se odzove za-spanka, posnemaje deklin glas. In potlej je prišlo neizbežno. Vasovalec "je zatem urno izginil. češ, da mora za rana vstati. Gospa hitro zapusti začasno počivalnico in se vrne v svojo spalnico. Ni trajalo pol ure, pa se pojavi Ivan.
»Kod si pa nocoj postopal?« zazveni očitek izpod odeje.
»I, elej jo 110: kakor po navadi, v kavarni sem bik.
»To si ker na lepem izmišljaš«. »Kaj si bom izmišljal! Kvartali smo. Moka r Mohar, pristav Šrebotnjak, potnik Zebre ...«
»Nehaj, kaj boš lagal! Komaj pol ure jc, kar si se šel zračit iz Ančkine izbice. Bog si ga vedi. kolikokrat sta se že objemala na moj~ račun. Ali nocoj sem te zasačila Deklo sem poslala proč in sama zavzela njen prostor. Poslej me ne boš več za nos vodil. Zdaj šele vem, zakaj n imava otrok-.
Lahko si naslikaš položaj ubogega Kobra, ko mu je zasijalo spoznan je, da" je tako po neumnem dobil rožičke. Ali na koncu koncev mu je še tlela iskrica upanja, da je vse to neosnovana burka, s katero naj bi ga Rebeka še bolj priklenila nase. Toda po inkubacijski dobi se je ta nada docela razpršila. * , „ . . .....
Humor
KOLNEJO — HVALA BOGU! Napolitanski svečenik, ki se je prvič vozil po moriu, je vprašal kapitana o morebitnih nevarnostih.
»Na splošno niso velike, častiti oče.« je pojasnil kapitan. »Sicer pa boste lahko sami presodili, če bi se kaj pripetilo, je li resno ali ne. Dokler boste slišali, da pomorščaki Boga preklinjajo,' se ni nič bati. Ako pa začujete, da molijo, je položaj skrajno opasen.« Dva dni nato vstane ponoči silovita nevihta. V naglici se duhovnik obleče, zleze na most in se obrne na poveljnika: s Slišim, da vaši mornarji nekaj godrnjajo. Kaj govorijo?« — Kolnejo, častiti oče.« Tn vrli možak se vrne v svojo kabino, sam s seboj kramljajoč: Preklinjajo, hvala Bogu. Ni se nam bati!«
ORAKEL
Jurij Benko ima navado, da je tupatam vzel sv. pismo v roke ter na slepo srečo odprl, ho-teč dobrega nasveta. Nekoč mu Je pogled obtičal na vrstici: -Juda je š*>l in se obesil.« Ker mu ta misel ni bila nič kaj po volji, je poskusil na drugem mestu. Tokrat se je glasilo: ' Pojdi in tudi ti tako stori!« še poslednjič je želel preizkusiti usodo in je na svojo grozo čital: .Kar misliš napraviti, napravi hitroJ;
PASJA ZGODBA Obtoženec se je sam zagovarjal prod sodiščem, rekoč;
»Dolžijo me. gospoda, kakor da sem kriv, ker je moj pes ugriznil mojega soseda. Brez težave vam dokažem, da to ni mogoče. Prvič: pes je slep in se ni mogel zakaditi v mimoidočega. Drugič: ako M mu bilo to mogoče," vendar ne bi bil mogel, ker je čvrsto privezan. Tretjič: ako bi se bil odpel, se ne bi bil mogel jstK>-diti v tožnika, ker je hrom na vseh štirih nogah, četrtič: ko bi bil zadobil o čudežu moč. ga ne bi bil mogel oklar. ker je izgubil vse zobe ob zadnji obči bolezni na gobcu. In petič: da sklenem — vse to se pa že za.ra.di tega ni moglo zgoditi, ker nisem nikdar in nikoli imel nobenega ,psa pri hiši.«
OTROŠKA PAMET »Mamica, odkod pa prav za prav prihr.-jajo otroci?« — »Ljudje jih kupujejo, Milica«. — »Kupujejo: Tega pa že ne verjamem.« — »No, zakaj pa ne?« — »Ker to ni res.« — »Zakaj pa ni res?« — »če bi se kupovali, kako pa to, da imajo bogatini tako malo, siromaki pa toliko otrok?«
PRAVI ODGOVOR Jako razumna, toda nepriknpna mladenka je želela od Bernarda Shawa slišati mnenje o tem, ali se Ivo skoraj omoži-la. Bernard Shaw se je odrezal: »Vi se ne boste nikdar poročili.'« — ^Zakaj pa?« — »Preveč ste prebrisani,« je men H Shaw, s>da bi marali vzeti moža, ki bi bil tako nespameten, da bi vas hotel za ženo!«
kaj vsa ljubkost nedolžnega stvora, ko pa nazadnje le kukavičjega zar6da*! Kebe-obremenjen s petimi križi, si ni maral naprtil ti se šestega. \ ložil je tožbo za ločitev.
To je bila znamenita pravda, o kateri besednih iger je ugotovil celo to podrobnost strokovnjaki razpravljali ne samo v sodni dvorani marveč tudi po kavarnah. Ljubitelj da se ob ozenk.no ime da citati na obe strani: Rebeka Keber.
»Kakor nalašč za k^brovo leto, ki <*a imamo tokrat, smo dobili to kost:, je menil ne-ki kavarniški steber, »ljudje jo bodo oglodal', kakor hrošči oklestijo listje na samotnem hrastu i.
»Čedna je ta gospa, čednostna pa malo manj % je dovtipkaril druci veleum
»Se bo mar hlapec Jernej priznal za očeta/- je skrbelo zopet tretjega
»Error non est imputabilis&— zmota j?« n-more šteti v grehe, ga je poučil sobesednik,' »tu pa lezi pred nami error justius«.
V tem je imel ta besedun prav. Hlapec je bil ze naprej oproščen z ratlocrom, da se je, ce je bd tedaj res nastopil, prevaral v osebi: error in persona. Sodnik je zadevo kaj spretno sukal in obračal. Tako se je tožnik naposled vdal in ni več silil na razporoko, za katero tudi soproga ni bila nič navdueena. Počasi so Kebra prepričali, da ie ta docodek cisto zasebna družinska stvar: žena si je pač izmislila pustolovsko zvijačo za dober namen. In na koncu se je dete prelevilo v pristalega. Ke^riča, koiikar ga je balo v- zibell.
Zdravnik je takoj sporočil vsebino pis* ma policijski oblasti. Bilo pa je že pre® poznj. Ko je policija vdrla v stanovanje, je iašla mater Marij. Petrove z rano na glavi mrtvo. V posteiji je ležala Erika. Dva strela v srce sta ji končala življenje. Sa« mo sebe pa je Marija ustrelila dvakrat v prsi in se težko ranila. Morilka in samo* morilka je, preden je izvršila svoj dobro premišljeni načrt, brzojavno pozvala sorod* nike na pogreb. Streljala je z brovningom.
Pred poletom na severni tečaj

PRIMORJE: HAŠK (Zagreb) 5 s 3 (1 s 1>
Po ostri In izredno napeti igri je izvojeval ASK Primorje pred 3000 gledalci na lastnih tleh lepo zmago nad Haškovci - Boji za državno prvenstvo v vseh ligah — Za državno prvenstvo v hazeni je Concordia visoko porazila Ateno — Jugoslavija izločena iz
nadaljnjih tekem za Davisov pokal
Ljubljana, 10. maja.
II. kolo državnih prvenstvenih tekem v nogometu po ligah je pritegnilo v boj tudi obe najboljši moštva iz" Ljubljane. D oči m ie ■imel ASK Primorje za nasprotnika zagrebški Hašk na lastnem igrišču, je morala Ilirija po kostanj v Zagreb s samim seda njj m državnim prvakom Concordijo. Naloga obeh moštev je bila dovolj t'.!zka ia reči je treba, da sta jo obe izvršili sai-vse častno. Lepši uspeh so dosegli črno-beli, Iti so si zasigurali za nadaljnjo borbo dve dragoceni točki. Prav častno se je rešita iz afere tudi Ilirija na vročih s^greb škili tleh, k er ji sicer ni uspelo odločiti tekmo v s\*ojf> korist, vendar pa ie z doseženo razliko lahko zadovoljna, številni sim;patizerjii obeh enajstoric gledajo od danes zopet z lepimi nadami na njune nadaljnje nastope.
Tudi v ostalih ligah so ibili boji za prve točke zelo ogorčeni. Najzanimivejša so obetala postati sreča.nja v Sarajevu, Su-butici in Osijeku, kjer so nastopili znani pari: Slaviija in beograjska Jugoslavija, Bačka in osiješka Slavija ter Gradjanski in snbotiški Sand. Na splošno presenečenje je Slaviija porazila Jugoslavijo, d očim so ostali rezultati več a.li manj razumljivi. Banka in Slavija (Osijek) nista igrali, ker je komisija proglasila igrišče za. neporabno i
~ Vreme, ki jc ves teden nagajalo, jc spr>rtn:kom prizaneslo. Redki oblaki so ustvarili naravnost Jepe klimaitične prilike za ostro nogometno borbo. Občinstvo je ostalo v Ljubljani, zato se je napotil, kdor kaže le količkaj interesa za borbo z okro« .dim usnjem, na igrišče Primorja. Bilo je šele sredi polčasa predigre, ko je vstopnic žc zmanjkalo in je bilo treba pritegniti rezervne. Vsega je bilo na igrišču do 3000 ljudi.
To čno ob 16.45 je stopila na igrišče ena jstorica gostov v rdečih dresih. Občin« ?tvo jih jc lepo pozdravilo. Miavuto pozne« je so se prikazali črno«beli, burno po* zdravljeni od mnogobrojnih prijateljev. Občinstvo je bilo dobro razpoloženo, ka« knr da bi slutilo ugoden izid
Moštvi sta nastopili, kar je glede na značaj tekme povsem razumljivo, v naj* močnejših postavah:
Primorje: Jančigaj — Svetic, Hassl — Zernljaik, Slamič, Pišek I — Jug I, Slapar, ? en. i ca. Erman, Uršič.
Uršk: Starec — Sliva k, Remcc — Kunst, Agič. Gever — Babic, Hčtrcc, Lcincrt, Cn-lrič. .Teren.
( oprav jc domače moštvo odneslo zasluženo zmago, za katero so se vsi žilavo borili, ni za« pustilo najugodnejšega vtisa. Sicer so po* samezniki že dokaj močne nogometne in« tiividua in os ti. kot celota pa očitujejo go« tove hibe, ki jih bo treba še ugladiti. V startu so za nasprotniki močno zaostajali, prav tako v tehniiki. Taktično so sicer prevladovali, glavna njihova odlika pa je bila žilava, vztrajna borbenost in iz ne« omahljive volje do zmage izvirajoč elan. Va j močnejša formacija je bila ožja ob« rim ha, neprenosljiva v razdiranju: le tak« tJČno je parkrat grešila, kar je imelo za poslcdico dva od treh golov. Branilca sta vsak na svoj način — Hassl impulzi v no. Svetic flegmatično — videla svojo pogla« vtno nalogo v tem, da ne pus-tita nasprot« nika do strela. In res sta uspela, niti Cin« drič niti famozni internacionalec Hitrec nista prišla na čist strel. Jančigaj je na« stopil prvič po dolgem pavziranju in se je obnesel zelo dobro, tako da gre pre« cejšen del zasluge za zmago na račun nje« gove sigurnosti. — V halfih sta zadovo« I lila stranska krilca; Slamič je imel izra« /ito slab dan. V razdiranju še dokaj do= , ni ofenzivno skoro nič koristil. V ce« loti so krilci premalo podpirali napad in omejujoč se v glavnem na obrambo pri« spevah do tega, da je bila igra Primorja zelo nepovezana. V napadu sta bili obe Krm zelo prodorni in nevarni: vse kočiji« ve situacije in vsi goli so bili ustvarjeni po zaslugi kril. Notranji trio je redko kdaj pnsel do veljave in nudil v tem po« ffledu pravo nasprotstvo nasprotnega tria. Maštvo Haška je
opravičilo svoj sloves. Je izglajena enajstorica s krepkimi indi« vidualnostmi. Domačine so Haškovci pre« kašali v rutini, startu, tehniki; zaostajali so taktično. Diktirali so tempo in slo« igre. tisto tipično igro kratkih pasov po tleh, s katero so v polju briiljirali. Uspeš« na ta igra sicer ni bila. in če ne bi bil na« pad ročno izkoristil dveh treh napak pri« morjanske obrambe, bi bili odšli domov z vse prej kot pričakovanim rezultatom. Bodi še to omenjeno: ko so opazili, da jim je začela slaba presti, so se dali ne« kateri zavesti v nesportno nediscipliniran nost. ki se je očitovala predvsem v obna« šanju do sodnika; svoj vrhunec pa je do« segla v dejanskem obračunavanju z ob« činstvom na severni strani. Brez te geste bi bili zapustili v Ljubljani mnogo boljši vtis!
Jedro svoje moči so Haškovci manife« s tiral i v lepem delu notranjega tria v po« lju, povezanim z lepim sodelovanjem s krilci. Leinert je brez dvoma odličen sred« nji napadalec in se je prav dobro raz« umeval s svojima sosedoma na desno in levo. Sicer pa Ciindrič ni več tisti kot nekdaj in ga prekaša Hitrec znatno. Hi« trec je bil vrh v napadu, na katerega so bile izpeljane vse napadaln^ akcije, toda v dobrem kritju ni mogel uveljaviti svo« jih sicer odličnih sposobnosti v strelu Obe krili sta zaostajali za triom. Halfi so se odlikovali v dvojem: z dobrim startom in s pametno konstruktivno igro. Defen« zivno je bil najuspešnejši Agič, ki je ifspešno zadrževal centfer napada, d očim sta imela Kunst in Gever zelo težko sta« 'išče v borbi z Uršičem, odnosno Jugom. Krilci skupaj z ožjo obrambo so zakrivili poraz moštva s tem, da so se dali prese« netiti po nasprotni taktiki, ki jim je na« metala nepričakovano število žog v mre« žo. V ožji obrambi je pokazal svojo kva«
liteto zlasti Starec, naš rojak, v golu, ki je branil lepo in pogumno; zadnjo drznost je moral sicer plačati z resnejšo po« škodbo.
Igra je bila	'
tipična borba za točke. V ostalem še precej fair, vendar brez po« laganja važnosti na lepoto. Prvih deset minut obojestranska nervoznost, potem so se Haškovci znašli. Dosegli so par kotov in Jančigaj je imel priliko, da se izkaže. Domača obramba ima polne roke posla. Igra se odpre. Pa.r napadov domačih. V 32. min. gneča pred golom P. Hitrec stre« Ija preko Jančigaja. ki se vrže na tla, v mrežo: 1:0 za H. Tri min. pozneje zrušijo Juga v kaz. prostoru. ll«metrovko pretvo« ri Slamič, 1:1. Domači se postavijo po« novno v »zid«, potem napad P., Erman zastrelja. Starec ima posla. Hitrec »pres dribla« trojico, končno strelja m rimo. Se par obojestranskih nevarnih napadov, po« tem polčas.
V reprizi prevzame Hašk iniciativo. V 6. min. drži Jančigaj 1 l«metrovko, ki jo je streljal Hitrec! V 9. min. prevzame Slapar Jančigajevo žogo, jo poda Ženici, ta podaljša Uršiču, ki jo pošlje v mrežo. 2:1 za P. Že po dveh minutah je uspešen Erman, ki pošlje Jugov prost strel ne« ubranljivo z glavo v mrežo, 3:1 za P. Štiri min. pozneje starta Hassl preostro; II« metrovko pošlje Gever neubranljivo mi«
mo droga, 3:2 za P. Hašk pritiska na iz« enačenje, ki ga v 19. min. doseže po sreč« nem naključju: Jančigaj sploh ne poseže vmes. izenačenje 3:3. Par obojestranskih napadov, nato gre Jug za tretjega branilca. V 28. min. strelja Uršič prost strel, ki ga Slapar pošlje efektno v desni kot zgoraj, 4:3. Primorje drži rezultat. Jančigaj ka« rambolira s Hitrecem in se nevarno po« škoduje. V 36. min. prodre Uršič solo. par metrov pred golom se mu vrže Starec pod noge in obleži. Sedem minut pavze, Starca odpeljejo z avtom. V gol gre Agič, Ciindrič stopi na mesto Slivaka, ki gre v centerhalfa. Hašk ponovno pritiska, Pri morje igra še vedno defenzivno. Parkrat se reši oklepa, in vsakokrat nastane koč« Ijiva situacija pred Agičcm. V zadnji — 32. — .in. pošlje Jug prosti strel Uršiču na glavo, ki postavi končni rezultat 5:3.
Občinstvo, ki ga jc bilo izredno mnogo, se je obnašajo zelo dostojno in bodrilo domače. Poleg je bilo par desetin Zagreb« čanov, ki so semtertja napravili malo zgage.
G. Schneller se jc mnogo trudil, toda se ne moremo ubraniti vtisa, da je pri pre« s janju fouloy nekol:ko oškodoval doma« če moštvo.
Primorje komb. : Hermes komb. 6:1 (3:1)
V predtekmi je B garnitura Primorja z lahkoto premagata ojačeno Hermesovo rezervo. Sodil je g. Jordan.
Časten nastop Ilirije v Zagrebu
Po izenačeni igri je včeraj Ilirija za gol razlike podlegla državnemu prvaku Concordiji -- Slab sodnik - 2000 gledalcev
Zagreb, 10. maja.
Za današnjo tekmo za državno prvenstvo med Concordijo in ljubljansko Ilirijo, ki je znan gost v Zagrebu, je vladalo več zanimanja kot se je splošno pričakovalo. Zaradi prvenstvenega značaja prireditve se je zbralo na. igrišču do 2000 gledalcev, ki so nepristransko priznavali tudi gostom vsako uspešno akcijo.
Concordia : Iliriia (Ljubljana) 3:2 (2:1)
Concordija je sicer zmagala zasluženo, toda s precejšnjo težavo. Najslabši del je bila napadalna vrsta in tudi v obrambi ni bilo tako kot običajno. Največje delo so opravili krilci, kjer pa Premrl ni bil stari. ForsiraU so neprecizno kombinat.or-no igro, ki jo je obramba Ilirije z lahkoto razdirala. Od treh golov je bil samo prvi zelo efekten dočim je padel drugi — kakor se zdi iz offsidca, tretji pa iz gneče pred vrati.
Ilirija je to pot zaigrala zelo dobro. Najboljši del je imela v ožji obrambi Moštvo je mnogo zaposlevalo krila, ki so zelo hitra in nevarna. Njihova zasluga sta tudi oba gola. Igra je bila živa in fair. Dočim je pred odmorom imela glavno besedo Concordija, je bila v drugi polovici igre mnogo boljša Ilirija. Moštvo je igralo brez izrazitih slabih strani razen Unter-reiterja, ki je precej odpovedal. Deloma je Ilirijo spremljala tudi smola ter je med drugim zastreljala enajstmetrovko.
že v 2. min. je dobil Praunsperger žogo od Raliča, ki jo je poslal neubranljivo v mrežo. 1:0 za C. C. napada dalje, toda obramba I. se drži dobro. V 12. min. ta-
pada I. in Demič komaj reši v kot Strel iz kota ustavi sodnik zaradi foula na Ba-biču. C. se drži mnogo pred golom I. in strelja precej, toda lahko; V 24. min. prisodi sodnik zaradi Babičevega foula enajstmetrovko, ki jo Deraič ubrani. C. ima več lepih pozicij, toda zastrelja. V 36. min. zaključi žitnik nenaden napad z zelo efektnim golom. 1:1. Ilirija igra zelo živahno in doseže v 44. min. kot; C. je kmalu zopet na drugi strani in v zadnji minuti strelja Martinovih drugi gol za svoje barve. 2:1 za C.
Po odmoru izpusti C. že v 1. min. lepo šanso. Malo za tem dva offsidea C. V 15. min. se posreči Lolič.i po dolgi borbi iz neposredne bližine zvišati rezultat na 3:1. Ilirija popušča, toda se uspešno brani. Krilci so zapustilr^®voj napad in poraagajo branilcem. V 10. min. uide desno krilo Ba-biču in strelja ostro v kot. žoga se odbije, toda levo krilo je na mestu in strelja ponovno. Demič ležeč komaj ubrani v kot V 15 .min. dalje je Ilirija v napadu in zastrelja nekaj sigurnih šans. Po dolgotrajnem obleganju zabije levo krilo zaradi pogreške Pavičiča drugi gol. 3:2 za C. Sedaj prevzame I. inicijativo in C. se brani. Njeni napadi so slabi; streli zelo redki. I. pritiska na izravnavo, toda do konca se razmerje ne menja.
Tekmo je sodil g. Rosbnfeld, ki je imel zelo slab dan.
STANJE V ZAGREBŠKI				GRUPI		
Concordia	2	1	1	0	'4:3	3
Primorje	1	1	0	0	5:3	2
Hašk	2	0	1	1	4:6	1
Ilirija	1	0	0	1	2:3	0
Gradjanski	0	0	0	0	0:0	0
Hajduk	0	0	0	0	0:0	0
Teniško klubsko prvenstvo Jugoslavije
Zmaga Atene nad Ilirijo 6:3
Včeraj v necaljo se je odigral na teni-ščih Atene v Tivoliju teniški turnir za klubsko državno prvenstvo med SK Ilirijo in TKD Ateno v izločitvenem kolu.
Dopoldanski rezultat je bil 4:3 za Ateno. Posamezni rezultati so bili naslednji: dr. Bleiweis - Kmet 6-4, 6-3. Oba igralca sta igrala premišljeno; opazilo pa se je kasneje, da je zmaga zasigurana dr. Blei-vveisu. Dacar - Stojan 6-0, 6-2. G. Stojan je gladko podlegel Dacarju, kar je razvidno že iz rezultata. Vaso Zajec - Drago Zaje 5-7, 3-6. G. Zaje Drago je igral lepo; pozna se mu mnogo treninga, dočim je Vaso Zajec po prvih treh geamih popolnoma odpovedal zaradi nesigurnosti in pomanjkanja treninga. Kohler - šivic 5-7, 2-6. šivic lepo napreduje, kar mu je pripomogel letošnji zimski trening. G. Kohler, ki je vstopil kot rezerva namesto inž. Froie-ra, je letos prvič stopil na tenišče, tako da je njegov poraz popolnoma razumljiv. Dopoldne je bil odigran tudi single med Ravnikarjevo Ks. in Ivo šaplja 7-5, 6-2. Zmaga naše prvakinje je bila že vnaprej zasigurana.
Double gospodje: dr. Bleiweis - Dacar: Kmet - Stojan 6-3, 6-1. Kohler - Vaso Zajec:inž. Novak - Drago Zaje 5-7, 2-6. Popoldanski rezultati so pa bili naslednji: Single dame Grasselli - Marta Premelč 6-3, 7-5 in dame v dvoje Ravnihar Ks., Grassellli - šaplja, Marta Premelč 6-4, 6-1.
Turnir se je končal z zmago Atene in sicer z visokim rezultatom 17. maja bo igrala Atena II. kolo s SK Celjem.
Teniški turnir ISSK Maribor : SD Rapid
Včeraj ie bilo tudi v Mariboru odigrano prvo kolo državnega klubskega prvenstva. Nasprotnika sta bila domača rivala ISSK Maribor in SK Rapid. ki sta poslala v boj svoje najboljše moči. Glavno orožje SK Rapida so tvorili rutinirani gospodje, dočim je imel ISSK Maribor sigurno za-slombo v damah. Dočim je dosl.; Ranid stalno in lahko nadvladoval, je tokrat komaj po težki borbi in z zastavitvijo zadnjih sil odnesel pičlo zmago. Pr; črno - belih so dame izpolnile vse nade ter "ladko odpravile svoje nasprotnice Med gospodi je dosegel mladi Poš presenetljivo lepo zmago nad rutiniranim dr. Blankejem. Pri Rapidovcih se je izkazal idealni prvak Slovenije Hitzl. ki ie bil zopet v svoji polni formi. Kakor že kaže pičli izid, so potekli boji izredno srdito.
Bergant je kljub lepim šansam Leyren'a nudil dobro igro ter je bil svojemu nasprotniku enakovreden. Rezutat 6 : 2 (6 : 1) je odločil le preveč defenzivnemu Rer-gantu. Vioglar je imel kot prvak Slovenije najtežje stališče ter je popolnoma n?n0-sredno popustil tako. da se zdi rezultat 6 : 0 (6 : 0), vendar prevelik in presenetljiv. Mastek v boju v Holzingeriem v tehniki in taktiki ni zaostal. Le po dolgi in težki borbi se ie posrečilo Rapidovcem odnesti zmago s 6 : 3. 4 : 6. 10 : 8. Poslednji par Poš : dr. Blanke ie bila borba mladega talentiranega igralca proti staremu rutinerju. Odločila je mladost in žilavostPo. ša, ki je z rezultatom 0 : 6 6 : 4. 6 : 3 zasluženo zmagal.
Pri damah ie s sigurno igro dominirala ga. dr. Ravnikova. četudi ji je Lirzerjeva nudila znaten odpor. Rezultat 6 : 1. 4 : 6, 6 : 1 je realen. Gospa Babičeva ie premagala gdč. Holzingerjevo z rezultatom 7 : 5, 6 : 0. Igre v dvoie so zaznamovale naslednje izide: Berg . Poš : Hitzl - Holzinger 3 : 6. 0 : 6. Babic - Loos : dr. Blanke -Levrer 0 : 6. 0 : 6, ga. Ravnik - Batrč : gdena. Lirzer - Holzinger 6 : 3. 6 : 3. Bojem je prisostvovalo lepo število gledalcev in je tako tudi hvalevredno prevladovala slovenska javnost. Z velikim zanimaniem so sledili jzram gojenci telovadne šole S. K. J. Glavnemu sodniku bi bilo želeti da bi sodil jasneje, ker bi ga tako lahko'sii-sah igralci, kakor tudi gledalci
Mariborska nedelja
Maribor, 10. maja.
Čmerno nedeljsko .vreme je z upraviče« no nejevoljo navdalo vse izletniške kan* didate. Bližajoči se ledeni možje so se že pričeli uveljavljati. Kljub temu je bila okolica polna izletnikov, pač pa je hladno vreme odvrnilo mnoge, da se niso udele« žrli otvoritve kopališča na Mariborskem otoku.
Kronika beleži poizkus samomora. Na pristanišču si je 30 letna Ana K. s Tezne« ga v samomorilnem namenu prerezala ži« le leve roke. Obupanko so prepeljali z re* ševalnim avtomobilom v splošno bolnico. V Prešernovi ulici je 60 letna Marija Jan* čičeva iz Slovenske ulice tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Tudi njo so morali odpeljati bolnico. Na Rapi* dovem igrišču si je 24 letni lahkoatlet Henrik Verovšek pri treningu v metanju diska izpahnil desno roko v ramenu. V Pristanu je prišlo zaradi žensk do ljute borbe, med katero so se zabliskali tudi noži. Pri tem je dobil 27 letni Vinko Lampreht vbod v glavo. Fanta so spravili v bolnico.
Policijska kronika izkazuje štiri are ta* cije. Prijav je bilo vloženih 16. med nji* mi 6 prometnih in poleg 3 primerov ta« t vin 7 raznih drugih grehov.
Objave
Hazena
Concordia (Zagreb) : Atena 14:5 (3:3)
Zaslužena zmaga boljše sedmorice
Ljubljana 10. maja-Na igrišču TKD Atene v Tivoliju se je vršila dopoldne ob 11. bazenska prvenstvena tekma mad državnim prvakom Con-cordio in družino Atene, ki je privabila na igrišče lepo število gledalcev. Tudi »za-stonjkarjev« je bilo zelo mnogo. Publika je živahno spremljala napet potek igre in na koncu nagradila simpatične zagreb-čanke z burnim odobravanjem.
S četrturno zamudo sta družini nastopili v naslednjih postavah:
Concordia: Gršetič, Lovrenčič, Krem-sir, Tonkovič II, Tonkovič I, Kunštek, Bo-binski. Atena: černe, Brodar, Schiff-rer, Kaiser, Bernik, Mirtič, šmuc.
Concordia se je topot pokazala v najlepši luči; posebno je ugajal napad, ki je bliskovito osvajal teren in zaključil skoraj vsako akcijo z ostrim strelom. Odlična je dalje vratarica, ki je z največjo mirnostjo rešila nekaj neprijetnih situacij; po odmoru ni imela posebnega posla. Družino odlikuje poleg tehničnega znanja hitrost in vztrajnost, ki sta ji po odmoru omogočili popolno premoč na prostoru. Vsekakor je razmerje po odmoru (11:2) izraženo nekoliko previsoko; v seriji golov od 4. do 12. min. je bilo tudi nekaj prestopov. Concordia je pokazala, da ima v državi hazensko družino, ki jo je tudi na tujih tleh težko obvladati.
Atena je bila enakovreden nasprotnik samo do odmora; pozneje je podlegla (Mirtič) silnemu tempu, ki so ga diktiraie bektzelene. Igrala je mestoma tudi nekoliko preostro, nakar so nasprotnice deloma reagirale; igra je kljub tema ostala nepokvarjena in je napravila najboljši vtis. Del krivde zn poraz gre samo na račun vratarice, ki je postala po odmoru zelo nesigurna. Družini se pozna pomanjkanje rutine in še bolj — treninga.
V 30. sek. zabije Bernikova vodilni gol. 1:0 za A. C. ripostira, toda obramba A. je na mestu. V 6. min. se posreči Kunšte-kovi doseči izravnanie 1-1. Atena ne popušča in zviša do 10. min. po Bernikovi in šmucovi na 3:1. Igra prehaja s polja na polje. Tempo je oster, toda vse žoge
gredo mimo ali v roke vrataric. V 21. min. zabije Kunštekova 2. in minuto za tem po krasnem napadu Bobinska 3. gol. Odmor.
Po odmoru se C. uveljavlja vedno bolj Že v 1. min. uide po Kunštekovi na 4:3, nakar sledi od 4. do 12. min. serija petih golov, ki zapečatijo usodo belozelenih. Premoč C. je vedno silnejša; C. zviša še na 11:3, ko se v 18. min. ponudi Bernikovi lepa prilika za strel, ki obsedi. 11:4 za C. V 21. min. pade iz šestmetrovke (ki je bila v ostalem prisojena prestrogo) 12. gol za C., ki ga takoj nato egalizira Mir-tičeva. Tik pred koncem zviša C. še na 13 ozir. 14:5.
Tekmo je sodil g. Kerestury iz Mur3ke Sobote. — V splošnem zadovoljivo. Nekatere njegove odločitve seveda niso bile neoporečne, kar pa končno ravno v tej funkciji ni tako lahko.
SK Celje : SK Sava (Sevnica) 6:0 p. f.
Celje, 10. maja.
Danes se je vršila na Glaziji hazenska tekma med družinama SK Celja in SK Save iz Sevnice. Tekma se je končala 6:0 p. f., ker so Sevničanke takoj po začetku drugega polčasa demonstrativno zapustile igrišče v znak protesta proti neki odločitvi sodnika. Prvi polčas je končal z rezultatom 4:2 za Celjanke.
1
Tekme v ostalih ligah
Sarajevo: Slavija : Jugoslavija (Beograd 2:0.
Beograd: Soko : Jug (SkopHe) 1 : 1 Pančevo: PSK : Vojvodina (Novisad) 4 : 0.
Šabac: Mačva : Obilic (Vel. Bečkerek)
Osijek: Gradjanski : Bačka (Suboiica) 2:0.
Tekma med Bačko in osiieško Slavi;o v Subotici se zaradi nemogočega terena ni vršila.
Ostale nogometne tekme
Bukarešta: Ruraunija : Bolgarija 4 • l
Sodil ie Jugosloven Fabris iz Zagreba zelo dobro Po tej tekmi je Rumunija v tabeli za balkanski pokal n.a prvem mestu. N,iei
Nov grob. Po dolgi bolezni je preminil v soboto posestnik g. J osip P o v š e v Svibnem pri Radečah. Pokojnik ie bil čez 30 let predsednik krajevnega šol. odbora, večletni župan in predsednik sadjarska no-družnice. Pogreb bo v fbrek ob 10. v Svibnem. Blagemu pokojniku večni mir, žalujočim naše sožalje!
Ljubljanska opera. Jutri se ponovi zadnjič v sezoni Charpentierova opera »Luiza« z go. Zlato Giungienac - Gavellovo v naslovni partiji. Njenega očeta bo pel prv.e v tej zasedbi znani pevec in igralec go-p. Križaj, stala zasedba običajna. Dirigiral bo g. Neffat. Predstava je za red B — sredo se_ bo izvajala izvrstno uspela Simon-čič - Šivičeva opereta »Oj ta prešmenta::a ljubezen«. Zasedba kakor pri premijeri. Dirigent dr. Švara. — »Večni mornar«, znano izvrstno \Vagnerievo delo. se vpri-zori na našem odru koncem tedna v r.ovi zasedbi. Dirigent dr. Švara.
Izgubila se je kunja ovratna kožica včeraj med 3. in 5. pro pri predstavi v kinu Matici. Najditelj naj jo pror nagrad: 200 Din vrne n.a oglasni oddeiek »Jutra«.
Zagrebški velesejem avtomobilov
Te dni so zaključili v Zagrebu prvo letošnjo razstavo. Na tej je poleg holandske-ga cvetja in razstave perutnine zavzemal oddelek avtomobilov in gospodarskih strojev najpomembnejše mesto.
Vodilo bi predaleč, ako bi hoteli omeniti vse razstavljalce in njihove razne tipe avtomobilov. Zato jih bomo skušali razdeliti v skupine in omeniti hočemo le najbitnejše tehnične podrobnosti. Najvažnejšo mesto med razstavljenimi avtomobili je zavzemala skupina srednje težkih avtomobilov. V tej skupini so posebno pozornost zbudile izboljšane karoserije. Avtomobilske tovarne so, kakor je videti, za sedaj ostale glede motorjev v glavnem pri. izkušnjah, ki so jih imele do lanskega, predlanskega leta. Zato so tem večjo pazljivost posvetile karoserijam in prijetni vožnji. Slednje so nekatere tovarne dosegle le z nizko ležečim okvirom, druge zopet z dvodelnimi prožnimi osmi in slično. Notranjost avtomobilov je izboljšana z udobnejšimi sedeži in pri enem razstavljalcu (Tatra) smo videli zelo okusne nove sedeže, ki leže na okviru iz cevi.
Pri mnogih avtomobilih se je opazilo stremljenje konstrukterjev po enostavnejšem ravnanju. Novost v Zagrebu je bil avto s prigonom s prostim tekom (Stude-baker). Tudi nekatere druge izboljšane konstrukcije prigonov moramo omeniti, kakor n. pr. prigon z notranjim ozobljenjem (Chrysler). Vse to ima namen olajšati pre-tikanje.
Razstavljeni so bili tudi avtomobili na pogon na sprednja kolesa (Cord, DKW). Ta način pogona je vsekakor zelo pomemben, ker se pri tem avtomobili vlečejo in se ne potiskajo. To je posebno ugodno pri zavojih in slabem terenu, ker je glavna moč pri sprednjih kolesih in je v tem primeru ravnanje z avtomobilom zanesljivejše in olajšano. S to konstrukcijo bodo brez dvoma morale tudi druge tovarne prav resno računati.
Na zagrebškem zboru so se letos prvič predstavili najmanjši avtomobili: DKW, BMW in Hanomag. Kakor je videti, vsi trije nemškega izvora. Konstrukcija je brez
sledi z istim številom točk Jugoslavija, nato dvoma dobra, posebno glede na motor. Ka-
no r»r?l.« e> A	T-)___11 _ „ i i_ _	I rncoriIO cn fnHi /Imrinli	onvnrln »^
Tenis
Japonska - Jugoslavija za Davisov pokal
Zagreb, 10. maja. V teniškem prvenstvu za Davisov pokal je danes Japonska zmagala proti Jugoslaviji 3:0 in s tem izločila Jugoslavija iz nadaljnjega tekmovanja. Na Igrišču zagrebškega ATK se je danes igral double Saitoh Ln Kawaia proti Sehaefferju in Kukuljevieu. Japonca sta zmagala 8:6, 3:6, 8:6, 6:3. Naša zastopnika sta bila izredno odporna in če bi bila v tretjem se-tu, ko sta že vodila 5:3, izkoristila lepo priliko, bi bila lahko zmagala, če bo vreme ugodno, bosta jutri odigrana še poslednja dva singla, čeprav je Jugoslavija že z današnjim dnem izločena iz nadaljnjega tekmovanja za Davisov pokal. Občinstva je bilo okoli 1200, kar poaneni izredno velik poset (AA)
pa Grška s 4 in Bolgarija z 2 točkama.
Celje: SD Rapid (Maribor : 5K Cehe 3 : 0 (2 : 0).
Sofija: SK 13 : Jedinstvo (Beograd) 2 : 1 (0 : 0). Gol za Jedinstvo je zabil Aci-movič. 4000 gledalcev.
Maribor: SK Svoboda : SK Amater (Tr-bo> l;e) 1 : 0 (1 : 0); SK 2: ezničar rez : ISSK Maribor rez. 1 : 1 (G r 1)- SK 2e-Vzmur mladina : ISSK Maribor mladina 5 4 (3 :3).
Zagreb: Viktoria : Sokol 2 stvo I. razreda.
Dunaj: Rapid : Austria 4 Šport - Klub : Admira 5 : 1 (1 Slovan 6 : 0 (2 : 0); Hakoah 7 : 3.
praga: Slavia : Bohemians 3 : 0 (2 : 0). Slavia ie končnoveljavni prvak. Viktoria -Žižkov : Kladno 2 : 1 (0 : 1).
: 0. Prven-
3 (3 : 2); : 1); VVAC: Simmering
SK Svoboda. Jutri v torek sestanek I. moštva in rezerve ob 20. v Delavski zbornici. Vsi in točno! — Načelnik.
Fri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k blu-vanju	1—2 čaši naravne »Franc-
Jožefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franc Jožefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franc Jožefova« grenčica •.še dobi v vsafti lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. -
roserije so tudi dovolj dobre, — saveda ne smemo za to ceno preveč zahtevati. V teh avtomobilih se gotovo ne sedi tako udobno kakor v avtomobilu s šestštevilčno ceno, vendar so konstrukterji teh avtomobilov hoteli omogočiti manj premožnim slojem, da si nabavijo prevozno sredstvo, ki je namenjeno edino-le dovolj hitri vožnji in, kar je tudi zelo važno, cenenemu obratu. Težko je že danes presoditi, kako se bodo ta vozila pri nas uveljavila, in če bodo res dostopna najširšim slojem, kakor so konstrukterji mislili. Tem vozilom konkurira v ceni skoro enako motorno trokolo z 2 sedežema (BSA) in čist- »avtomobilskem« jz-gledu, za katero se ne plača davek kot na avtomobil, ampak kakor na motorno kolo s prikolico. Tudi smo glede pogonskih stroškov pri malih avtomobilih in triciklu skoro na istem. Torej vsekakor konkurenca!
Med tovornimi avtomobili in avtobusi je posebno pozornost zbudil avtobus s pogonom na Dieselov motor (Mercedes-Benz), ki je dosegel v avtomobilskih salonih inozemstva obilo priznanja. Med težkimi tovornimi avtomobili smo prvič v naši državi videli proizvode tovarne Brozinčevič & Co. iz VVetzikona (Švica). Lastnik je Hrvat, ki je v inozemstvu dobro znan kot konstruk-ter težkih avtomobilov in avtobusov.
Ceste v barvah. Na Angleškem so uvedli zopet svojevrstno novost: barvane ceste. Do sedaj so poskušali barvati nekatere ceste z zeleno, modro in rdečo barvo. Ta poizkus se je baje pokazal kot zelo uspel in olajšal je promet posebno ponoči, ker fuč reflektira trikrat močneje, kakor pa na črno asfaltno cest'-
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Otrok in laž
»
Ko nas otrok prvič nalaže, smo navadno povsem nepripravljeni. To nas lahko privede, do zmotnih pedagogičnih ukrepov. Le če pravočasno skušamo proučiti to vprašanje, nam bo v danem trenutku lažje ravnati pravilno.
Mnogokrat se nam v prvem trenutku vidi laž, kar ni laž v pravem pomenu besede. Laži so zavestno zmotne izjave, aa dosežemo s prevaro določene cilje. Prava laž ima torej tri komponente; zavest, da je bila izjava napačna, namen prevare in smotrenost, pravi W. Stern (Psihologija rane mladosti). Ako nam je pri presoji za podlago gornje merilo, vidimo, da je pogoj prave laži že precej visok duhovni razvoj, kajti za ostro razločevanje resničnega in lažnjivega moramo imeti že razvit kriterij.
Laži pri malih otrokih pa so večinoma spominske prevare, kakor imenuje dr. Priifer to grupo nenamsravanih .neresničnih izjav (»Pedagogična predavanja za starše«). Kot vzrok navaja pomanjkljivo časovno zavest in pomanjkljivo pazljivost otrokovo. Mati, ki ima vsaj malo psihološkega razumevanja, bo hitro spoznala nedolžnost takih izjav. Tudi pri šolskih otrokih je pogosto vzrok lažnjiVim izjavam in krivičnim obtožbam pomanjkljiva pozornost — važna komponenta pa je seveda tudi množestveni psihološki vpliv.
Pri manjših otrokih vodi izpraševanje pogosto do neresničnih izjav. Iz gori navedenih razlogov otrok največkrat ne ve odgovoriti, če pa ga sprašujemo po podrobnostih, nam bo v dobri veri na kak način odgovoril in pogosto povedal laž.
V presoji otroških izjav pred' sodiščem je potrebna skrajna previdnost — nimamo pa vzroka dvomiti v otrokovo resnicoljubnost. Prav ista je v rodbinskem krogu. čeprav je tu otrok manj oplašen, ker ni strahujoče formalnosti, ki tam vpiiva neugodno. V spominu malega otroka sta resnica in sen pogosto v tesni zvezi — to pa ima za posledico neresnične trditve, ki jih ne smemo imenovati laži. Otrok tudi rad preloži priljubljeno igro z resničnostjo v preteklost in pripoveduje doživetja, ki so se porodila v njegovi fantaziji. Te »fantastične neresnične izjave« niso spominske zmote ,ker otroku ni do tega, da bi prikazal doživeto resničnost; prav tako pa to niso laži, kajti pri tem izmaličen ju resničnosti otrok ne misli na dobro ali slabo, ki bi ga s tem dosegel ali pa odvrnil — to mu je le igra s fantazijo.
Vzrok temu, da se podobne neresnične izjave pojavljajo tudi v prvih šolskih letih, pa je ,da se misli, želje in hrepenenje zgoste v tako jasne slike, da se zde v spominu kot dejanska doživetja.
Da bi se ubranil neprijetnosti, pravi mali otrok pogosto »ne, ne*«, kar izgleda kot zanikanje dejanja, pa je v prvi vrsti le stremljenje po samoobrambi, vendar je v tem že kal, prvi početek laži. Zavest nasprotja z resničnostjo je že vzbujena in poraja se namen, izpeljati prevaro oo konca — to pa je že prava laž, »interesi-rana neresnična izjava«. Največkrat je vzrok strah pred kaznijo — to ao laži iz strahu. Iz tega je razumljivo, da so tisti otroci, s katerimi ravnajo posebno strogo, najbolj nagnjeni k laži.
»Niti ne pomislimo, kako težko je otrokom ob tako veliki strogosti ostati pošten in koliko poguma zahtevamo od njih, ko hočemo, da obtožijo same sebe ...«, pravi Carmen Sylva in že filantrop Salzmann imenuje v svoji »Knjižici o rak — rani (Krebsbiichlein)« kazen po odkritosrčnem priznanju, sredstvo za vzgajanje otrok k laži in tudi za W. Sterna je pretirana strogost v odmerjanju kazni »Sistematična gojitev laži«.
Po lažeh iz strahu in lažeh v stiski pa pridejo razumske laži, — otroci skušajo zavestno prevarati ,ne da bi jih silil v to opravičljiv strah. Tako laže otrok, da se slabo počuti in vidi v prikazanju izmišljene bolezni sredstvo, da doseže izpolnitev kake želje. Prava lažnjivost, prirojeno Eli privajeno nagnjenje k laži pa je le redko.
Kakšno stališče naj zavzame vzgojitelj? Povsem napačno bi bilo kaznovati otroka radi spominske zmote. Enostavna poprava in opomin, da naj bolje pazi, zadostujeta. Tudi pri lažeh iz fantazije kazen ni na mestu. Saj se otrok pri tem ne zaveda nepravilnosti. Ve pa naj, da njegove izmišljene povesti ne vzamemo za resnično, temveč kot pravljico, in pripraviti ga moramo do tega, da spozna svojo fantastično igro. Laži iz strahu, ki so mu v največji meri vzrok neki naši vplivi, iz nekega zavedanja lastne krivde ne bomo sodili prestrogo. Toda tudi pri' razumskih lažeh je dobrota bolj na mestu kot strogost. Ako s strogostjo preprečimo laž, je to le posledica strahu pred kaznijo po odkritju laži — kar je le negativen uspeh. Ljubeče ravnanje pa je pozitivno, ker vzbudi željo po popravi storjene krivice in želji ostati resnicoljuben. Seveda s tem ni rečeno, da ni potrebno nastopiti proti laži z vso odločnostjo. Prav ta odločnost bo ob prvem poizkusu laži posebno učinkovita.
Normalni večji otrok je že dostopen predstavam o usodnih posledicah lažnji-vosti, prav tako lahko že apeliramo na njegovo čast, da mu postane laž nekaj njega nevrednega.
Najuspešnejša v boju zoper laž pa je odvrnitev od laži, pri čemer je odločilne važnosti podlaga, ki jo da otroku dom v
ljubezni do resnice, že malega otroka ne smemo nalagati ,da ga n. pr. spravimo na druge misli. Z lahkotnimi obljubami, ki jih ne izpolnimo, vzbudimo v otroku ne-zaupnost in zavest, da ima možnost prevare.
Ali naj torej otrok, če odkrito prizna storjeno krivico, ostane nekaznovan? Ponoven izpregled kazni vodi otroka samo k odkritosti, ker se ne boji kazni, pa ga ne vzgaja k resnicoljubnosti. V zavesti, da odkritemu priznanju ne sledi kazen, otrokova volja ne pozna več nobenih ovir, kajti tudi otroška odkritosrčnost zna postati preračunjena (Priifer).
Tudi ob odkritosti ni povsem opustiti kazni. Pravo zaupanje med starši in otroci, ki je prav tako daleč od zaverovanosti kakor od nezaupanja, pa je najboljši pomočnik v boju zoper laž. Tudi vzgoja k samoobvladanju pomaga otroku, da se obrani laži, kajti z najboljšo voljo ga ne moremo obraniti pred srečanjem z njo. Kakšno veselje za nas, če se naš otrok ne ogiba laži iz strahu, temveč iz prepričanja in ljubezni do resnica.
Gospa F. F. Plaminkova
senatorka, pisateljica in predavateljica, je predsednica Narodnega sveta češkoslovaških žena, komiteja za volilno pravico žena in Zveze čeških učiteljic. Dalje je še podpredsednica Mednarodne zveze za žensko volilno pravico in državljanske pravice žene in predsednica enake mednarodne komisije, podpredsednica nacionalnega ženskega sveta in predsednica komisije za žensko volilno pravico.
Vse te funkcije so dokaz njene izredne aktivnosti, ki ima pri ge. Plaminkovi izvor v njeni močni inteligenci, v velikem veselju do dela in v njeni odločnosti, pred katero je že klonil marsikateri upornik.
Pred 25 leti je bila med ustanoviteljicami kluba čeških žena, kjer je pripomogla do razmaha ideji ženske volilne pravice. L. 1912. je bila po njeni zaslugi prva žena izvoljena v deželni zbor in je postala tako ena prvih evropskih parlamentark. Klub čeških žena je bil središče udejstvo-vanja te pogumne žene. Tu je imela dragoceno oporo v osebnostih iz političnega in intelektualnega miljeja, ki so danes važni funkcijonarji republike, da le omenimo prezidenta T. G. Masaryka.
Ga. Plaminkova je potovala po vsej Evropi in po Zedinjenih državah Severne Amerike, da prouči socijalna in ekonomska vprašanja v tujini. Razen številnih člankov v časopisju je izdala vrsto esejev: Moderna žena, žena in demokracija, Državljanska enakopravnost čeških žena, Politične pravice žena v češkoslovaški, Politični, .ekonomski in socijalni položaj žena v češkoslovaški. Vsakemu svoje itd.
Sodelovala Je pri veliki češki enciklopediji. Ga. Pliminkova je izvrstna govornica in je v številnih govorih nastopila za zboljšanje položaja žena v socijalnem in državljanskem oziru in prelvsem za žensko volilno pravico. L. 1923. je ustanovila Narodni svet čeških žena v obliki Centralne zveze ženskih organizacij, ki združujejo več kot 26.000 žena.	s
Po vojni je bila nadzornica višjih dekliških in strokovnih šol v Pragi in je tako temeljito prodrla v pedagoška vprašanja. Na njeno pobudo je bila ustanovljena šola za eksperimentalno otroško psihologijo.
Razumljivo je tedaj, da so jo, ko je kandidirala, izvolili someščani v mestni svet praški, kjer deluje že šest let. Sedaj je ga. Plaminkova senatorka v Narodnem zboru, član bidžetne komisije in oddelka za zunanje zadeve v senatu. Predvsem so tu njeno področje ekonomska in socijalna vprašanja in proučevanje položaja žene v javnem življenju,
Mednarodna liga žen za mir in svobodo
Eno najvažnejših udruženj, ki deluje za svetovni mir, je »Internacionalna liga žen za mir in svobodo«.
Ustanovljena je bila med svetovno vojno 1915. Tedaj so se sestale v Haagu žene iz nevtralnih in vojskujočih se držav na posvetovanje. Ta skupina je takoj pričela z delom. Potom vlad nevtralnih držav je pošiljala predloge in zahteve, naj se vojna konča. Da je bilo to delo brezuspešno, je razumljivo, vendar jih to ni oplašilo.
V maju 1915 se je odbor zopet sešel v Haagu in je nato prenehal z zunanjim delom ter se jel pripravljati za delo po vojni. Prihodnji kongres je bil v maju 1919 v Cu-rihu, kjer je dobila organizacija tudi ime, ki ga nosi sedaj. Prihodnji kongresi lige so bili v juniju 1921 na Dunaju, 1922 v Haagu in 1924 v Ameriki, že na prvih sestankih je liga sprejela v svoj program tudi vse one zahteve, ki jih propagira današnje feministično gibanje, kakor: politične pravice za žene, izenačenje žene z možem pred zakonom, svobodno pot ženam v poklice, ki so ji bili doslej zabranjeni, obsežno zaščito materinstva, zaščito dece itd. Predvsem je zahtevala samoodločbo narodov, pravičen mir, zaščito narodnostnih manjšin, popolno razorožitev itd. Od posameznih držav je liga zahtevala, da naj imenujejo med svoje zastopnike v Društvu narodov tudi žene in sicer, kakor znano, z uspehom.
Internacijonalna liga se je hitro širila. Na kongresu v Washingtonu je bilo zastopanih že 33 držav. Pri tem ima veliko zaslugo predsednica lige Jane Addamsova, ki neumorno vrši po državah agitacijo. Addamsova, o kateri je rekel pri neki priliki čikaški župan, da je prvi in najbolj zaslužni državljan Chicaga, je izmed sedaj živečih žen največja praktična delavka na so-
cijalnem polju. — Na vseh prireditvah Internacionalne lige se vidi vpliv Jane Ad-damsove, kjer zavzemajo prvo mesto diskusije v vseh panogah socijalnega vprašanja, katerega pravilna rešitev bi bil največji korak k trajnemu miru. Liga prireja vsako leto poletne šole, kjer se shajajo možje in žene iz vseh delov sveta ,da v svobodnem razgovoru izmenja ajo misli o socijalnih problemih in važnih političnih vprašanjih. Te šole so velikega agitacijskega pomena za širjenje idej lige.
Institut za mir. Gospa Luiza Weissova, izdajateljica lista »Europe Nouvelle« je osnovala v Parizu »šolo za mir«. V tej šoli se posebno proučavajo vprašanja zunanje politike ter načrti, kako preprečiti vojne, šoli se lahko pošiljajo tudi vprašanja na naslov: Mile Luise Weiss, Europe Nouvelle, Pariš, Ouai d'Orsay. — V Frankfurtu a! M. so izdali odlični možje in žene proglas s pozivom na osnovanje mednarodnega instituta za praktično mirovno delo.
Mednarodna ženska socialistična kon, ferenca je na zadnjem zasedanju v Pragi zavzela stališče h vprašanju ženine držav, ljanske pripadnosti. Konferenca obžaluje, da se zastopniki raznih držav, zbrani na konferenci v Haagu 1930, raso izjavili za enostavno načelo, da mora imeti žena <>b skilenitvi zakona z inozemcem pravico i/.« biremed državljanstvom svojega moža in svojim in da ne sme brez lastnega pi = volj en j a izgubiti lastno državljanstvo in postati inozemka. Konferenca se ponovno izjavlja za svobodno izbiro žene v vp> i« šanju njenega državljanstva Ln poziva žc» ne. da nadaljujejo propagando.
Najbolje plačana žena na svetu. Ameriška filmska zvezda Constanza Bennettova dobi na uro za svoje delo v ateljeju 8™) dolarjev, to je 44.800 Din.
Angleške žene za gospodarsko in politično svobodo Indije. Angleška sekcija internacionalne ženske lice za mir in svobodo je poslala 12. februarja t. L telegram naslovljen na Sarojini Naidu v Allabibad v Indijo, sJedere vsebine: >Angleška ženska liga simpatizira z idealom nenasilii in zeljo kongresa, da doseže za Indijo gozdarsko in politično svobodo. Ona pr«,. \ja nudijo zopet vzbujene simpatije an naroda in odkritost vlade nove' iz^le-ie za sporazum. Trdno želi, da se odločijo voditelji kongresa za skupno delo s poslanci konference ter da s konstruktivnim delom vpri zor jena v praškem Narodnem gledali-na -po svojemu gostovanju tudi ljubljanstc-novo komedijo »Okencem, ki bo še to seziio seu.	3
Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane denske revije »življenje in
svet«*
e
te-
grragggfggn
Frizerko
r<* dobro ia h:!ro onduler-sprejme takoj Gabrijel Vajt, Kranj.	18331-1
Naučnice
sajno solidne i mlade, ko-ima ju voljn učiti glaz-hn, trebam za odmah" ili tj:> dogovoru. Ponudbe po jrciguenosfi sa slikom ra naslov: Karlo Kovač, ka-jifrlnik. restavracija Pana-nt.i, Dubrovnik. 1S073-<1
Slugo
»fcnI-.-ra. marljivega iščemo- k enemu konju, ki se razume tudi v vrtnarstvu. Prednost imajo oni. ki znajo voziti kolo. Služba je stalna. Brat a Katzier. vrtlarija, Karlovac.
18514-1
Kuharico
*°'o snažno, pridno, pošteno. katera opravlja še vsa druga hišna dela. sprejmem k -2 osebama. Ponudbe z vsemi podatki je poslati na o?!,'is. oddelek ■»Jutra« pod >K uharica, Celje«.
18544-1
Krojaškega vajenca
takoj sprejmem. Kaslov r o-ga-nem oddelku »,Iutra<.
18504-1
Čevljar, vajenca
z vso oskrbo sprejme takoj Jos. Andoljšek, Mirna »t- 33-	18623-2
Trg. učenca
sprejmem v delikateso ln specerijo s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe pod »Izučiti se za trgovca« na Kovačič F. R. Ljubljana. Miklošičeva c. 32. 18617-1
Perico
!>a dom sprejme t ovira a Klemene, Vič.	18739-1
SUtihtisie
Gospa
srednjih !et. išče za sezono mesto sobarice. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sezija«. 18482-2
Prodajalka
poštena, in pridna, !5če službe v Celju ali t oko-i. Cenjene ponudbe na oglas. oddelek .»Jutra« pod Solidna«.	18515-2
Trgovski pomočnik
■pošten in agilen. vse-stra-n sko izvežba.n. išče same-ščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »028«.
18628-2

Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236.
Prva oblast, koncesijonirsna Prospekt 15 rastonj — pišite ponj!	251
i ilill^ 4 i
Okrajne zastopnike
za vse sreze sprejmemo tudi proti fiksni plači. Primerno za vpokojene orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na zavarovalno družbo »Union«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/IIT.
18470-3
Pletilja
ki ima stroj št. 10, dobi delo — Trnovski pristan 44 18500-
Zastopstvo
tovarne ali veletrgovine prevzamem zi Dravsko ba n o viri©, odnosno za vso državo. Cerij. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« cod 1850:

Otroški voziček
(boljši), zelo dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18580-6
£ckofi
Točilnica
in zajutrkovalnica, v cen-trumu Ljubljane vgled bolezni ugodno na prodaj. — Vprašati na. oglasnem odd. »Jutra« pod »Velik promet«.	18571-19

Arondirano posestvo
40 do 60 oralov veliko, v Sloveniji, kupim. Polovico njive in travniki, polovico gozda, če tudi posekan, pogoj velik sa-donosnik, ne daleč od železnice ter udobna stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji. — Ponudbe pod »Denar takoj« na ogl. odd. »Jutra«.	18690-20
s sadnim vrtom za 65.000 Din proda Anton Mazovee, Kamnik - Zaprice štev. SO.
1S535 20
fUHH>VtM}a
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje išče starejša učiteljica (sama). Ponudbe pod »Stalni dorni 31« na oglas. odd. »Jutra«.
18589-20
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem v Rožni dolina.. Nastov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18426-21
Stanovanje
sobe ia kuhinje, pod Rožnikom oddam z julijem. — Naaknv v oglasnem oddelku »Jutra«.	18640-31
Mnogi ljudje kašljajc
in trpe na pljučnem katarju ln težjem prehlajenju. čuvajte se za časa In uporabljajte
LACROMEL
že ko ga začnete jemati, ponehava kašelj in muke v bronhijah in pljučih se omilijo Dobiva se v vseh lekarnah in
v lekarni ARKO, Zagreb Ilica iz

Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sredi mesta oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18463-33
Sobo
z dvema post oljema ugodno oddam. Poizve se v gostilni »Zvezda«, Spodnja Šiška.	18579-23
Parcele
raznih velikosti v pričetku Večne poti, pol ure od pošte. elektrika, studenec in veliko drv na mestu ugodno na prodaj. Vprašanja pod »Južno gozdna lega« na oglasni odd. »Jutra«.
18572-20
Sostanovalca
za 150 Din mesečno sprejme hišnica na Starem trgu št. 2.	18554-23
Lepo sobo
opremljeno za 3 go,spoda, z balkonom oddani s 1. junijem na Poljanski cesti št. 13/11, levo. 18672-23
Lepo sobo
z 2 posteljama, v centru mesta oddam s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18683-23
Kaj naj čita nežno čuteča
žena?
Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«, dala »Tiskovna zadruga«.
Iz-
Sobo
s posebnim vhodom oddam •takoj 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
18740-33
Sobico
tik gorenjskega kolodvora [Polakova llj oddam solidnemu gospodu ali irospo-iicni.	18706-23
Sobo
lepo opremljeno, v noTi vili tik tivolskega gozda oddam. Parket, elektrika, poseben vhod, zračno, soinč-no, eveint. tudi klavir na razpolago. Cesta na Rožnik it. 47.	16180-33
Telefon 2059
Premog ^V suha drva
Pogačnik, Bohoričeva št. 5
Mizarji!
Stavbno okovje, mizarsko orodje in orodje za strojno mizarstvo samo najboljših znamk ter Ia. Remscheidske žage venecijanke tračne, krožne in druge dobite najugodneje pri
»JEKLO"
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
LJUBLJANA, Stan trg Telefon 28 — 45
inonnonomnoooDmDijEoooocim:
PARK
HOTEL
SUBOTICA
Popolnoma novozidan komfor-tabel hotel; tekoča voda, centralna kurjava, kopelji, radio in telefon. — Potniki imajo popust. Tudi penzion. 962
ORIGINALNA BENCINSKA SPAJALNA SVET1LJKA L\ SPAJALNIK
>05
N
O
b> O
F
B H
S >
M
N
K
C!
QB>
<Z
Srn.
>
Mnogo milijonov po svetu v rabi IN POVSOD KOT NAJBOLJŠI pripoznani ic. kupljeni.
Prodajajo jih vse dobro sortirane trgovine z železnino
Aktie-Bolaget Max Sievert
STOCKHOLM (ŠVEDSKA).
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta« 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
ZA VSAKO ORIGINALNO ŠPICO ORIGINALNEGA
PEUGEOT KOLINA
kupljenega pri tvrdki
Ivan šribar, Ljubljana, Gosposvetska lj
ali pri podružnici v Domžalah izplača gornja tvrdka
Din 500.—
ako bi ista tekom 5 let zarjavela.	18T
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION , LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I
po&tni predal 45,
priporoča svoje izborne izdelke, ln sicer:
svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit.
Podružna pivovarna v Mariboru
TELEFON: Ljubljana 2310 in 3811. — Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJAM, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrekovanje vlos, ijakup io prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskon.pt In Inkaso menic ter naka-žila v tu- In Inozemstvo safe - deposita
itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. - Telefon st 2040. 2457. 2548. Intferurban 2706, 2806.
Urejuje Davorin Kavljen, Izdaja, za konzorcij >Jutra< Adoli Eibnikar. Za Narodno tiskanj d. 0, kai tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi £ Ljubljani.'
J