ERIKANSKI SLOVENEC
Geslo:
PRVI SLOVENSKI LIST V
Za vero in narod
AMERIKI
od boja do zmage!
za pravico m resnico — ^^^
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI \n URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
STE V. (No.) 244
CHICAGO, ILL., SREDA, 21. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 21, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
PAUL-BONCOUR SESTAVIL NOVO FRANCOSKO VLADO. — NOVA VLADA SE BO MORALA OPIRATI V PRVI VRSTI NA SOCIJALISTE. — VOJNI DOLGOVI SE PRI SESTAVLJANJU NISO JEMALI V POŠTEV. — DVE ZNAČILNI OSEBNOSTI V VLADI.
Pariz, Francija. — V ponedeljek je bila uradno objavljena sestava nove francoske vlade z min. predsednikom J. Paul-Boncourjem na čelu. Sestavlja se že delovni program vlade, ki se namerava predložiti parlamentu v četrtek.
Pri sestavljanju vlade niso vojni dolgovi, zaradi katerih je morala odstopiti prejšnja Her-riotova viada, igrali posebno važne vloge. Vendar pa se, za gotovo pričakuje, da se bo v programu označilo tozadevno stališče vlade.
V	splošnem se nova vlada nagiba na socijalistično stran. — Paul-Boncour je sicer nedavno pretrgal zveze s socijalistično stranko, vendar pa je v srcu še vedno ostal socijalist in se bo prisiljen tudi politično opirati na socijalistično stranko v parlamentu, kajti drugače se mu bo brez dvoma zgodilo isto, kakor se je njegovemu predniku Herriotu, ki je moral iti v prvi vrsti zaradi tega, ker so mu so-cijalisti dali nezaupnico.
V	novo vlado ste prišli dve značilni osebnosti. Prva je E. Daladier, ki je postal vojni minister. Ta mož se že od nekdaj upira prevelikim stroškom za vojsko in zdaj se pričakuje, da bo predlagal, naj se prisilna vojaška služba znatno zniža. S tem da se bo tudi pokazala do-
NEZMOŽEN
KONGRES
Sedanji kongres ne bo mogel rešiti vseh kočljivih vprašanj, ki so mu predložena.
Washington, D. C. — Splošno se že sodi, da sedanji kongres ne bo kos težki nalogi, da bi razrešil kočljiva vprašanja, ki se mu stavijo,-in zato prevladuje mnenje, da bo moral novi predsednik Roosevelt kmalu po svojem nastopu, 4. marca, sklicati izredno zasedanje novega kongresa.
Prohibicija je ena zadeva, na kateri se bo sedanji kongres težko zedinil, zlasti še v smislu, v katerem se je izreklo ameriško ljudstvo ob volitvah. Točas-no leži pred poslansko zbornico predlog za uvedbo 3.2 odstotnega piva. Dočim se skoraj z gotovostjo pričakuje, da bo poslanska zbornica predlog o-dobrila, obstoja pa precej manjše upanje, da bo to storila tudi senatska zbornica; ta u-tegne ali sploh proti predlogu glasovati, ali ga pa toliko iz-premeniti, da bo poslanski zbornici, kateri bo vrnjen, nesprejemljiv.
Podobno stoji zadeva t,udi s preklicom suhaškega
PALAČE" BREZPOSELNIH
Iz materijala, ki so ga nanosili od vseh koncev in krajev, so si revni brezposelni mesta Detroit zgradili svoje "domove" na praznih zemljiščih. Gori na sliki vidimo eno takih kolib in poleg nje tri njene prebivalce.
DOBRI
'STRIC SAM'
Od 12 posojenih mil jar d ne bo dobil nič.
Washington, D. C. — Zdaj, ko je še vedno odprto vprašanje, bo-li Francija poravnala svoj obrok, je zanimiv pogled nazaj, koliko je stric Sam iz A-merike že daroval- evropskim narodom. Celotni vojni dolgovi, predno so se "preuredili", so znašali nad 12 miljard. Pri tozadevnih pogajanjih je Amerika leta 1923 popustila šest mi-amend- ljard. A to še ni vse. Pet držav
bra volja Francije napram raz-'menta v ustavL Pred
par tedni je 15. decembra izjavilo, da ne orbževanju. Druga osebnost pa. je biJa resoiucija za popolen j bodo plačale, in bržkone ne boje H. Cheron, kateri je bil ime-1
KRIŽEMJVETA
—	Belgrad, Jugoslavija. — Velike protiitalijanske demonstracije so v nedeljo zvečer vprizorili tukajšnji dijaki. Protestirali so z njimi proti Mus-solinijevemu prizadevanju, da bi ločil Hrvaško od Srbije. — "Doli z Mussolinijevim tiran-stvom!" so se slišali klici demonstrantov.
—	Lima, Perji- :—■ Neki list poroča, da se je v dolini Lares pojavila kužna bolezen, ki v velikih množinah kosi tamkajšnje Indijance. Izraža se bojazen, da bi ta bolezen ne utegnila biti rumena kuga.
—	Varšava, Poljska. — Poljska vlada ima sicer že sestavljen odgovor na drugo noto Ze-dinjenih držav glede obroka vojnega posojila, vendar pa ga ne mara še odposlati, kajti čaka, kako stališče bo zavzela
preklic amendmenta v poslan- do Zed. države od njih nič več novan finančnim ministrom. V slci zbornici zavrnjena, ker ji je prejele. Ostalih šest držav, ki tem poslu se je Cheron prosla- manjkalo šest glasov do potreb_ s0 zdaj ge pla5ale> pa so se iz_ vil ze leta 1930, ko .>e, pod Poin- ne večine Zdaj pa pogebni ge_ rekle! d& je to zadnje plačilo carejem kot finanem minister] natski odbov proučuje podobno Tako se bo striček Sam še za
zbral M anciji rezerve 7->0 mih-|reSolucijo, le da so v njo vtak- ostalih šest miljard obrisal pod j nova francoska vlada, .ionov dolarjev, ki pa je bilainjene določbej da se m0rajo'nosom, kar pomeni, da bo mo-f —London, Anglija, kmalu potrošena, ko je on pu- :Varovati guhe držaye pred im ral ameriški davkoplačevalec stil urad Upa se zdaj, da se bo portiranjem pijač iz sosednjih vsako leto za 500 milijonov do-zmožnosti tega. moža posrečilo, 'držav, kakor tudi, da sene sme- larjev bolj globoko poseči v
da se bo izenačil francoski proračun, ki je skrajno potreben
jo dovoliti saluni. Težko, da bi se kongres zedinil na tem vpra-
izpremembe, kajti v državni ganjU) in ostalo bo odprto do_ blagajni je vsak dan za milijon kler se ne aegtane novi koni,re3.
Enake težkoče ima kongres tudi z drugimi zadevami, kakor je odpomoč za farmarje, znižanje vladnih stroškov in splošno
dolarjev več primanjkljaja. -o
NAMESTO K POROKI — V SMRT
Keokuk, Iowa. — 20 letna E-dith Kay se je imela poročiti v soboto zvečer. Eno uro pred časom, ko bi se bila imela vršiti poroka, pa si je dekle s strelom končalo življenje, in podlegla je v nedeljo, ne da bi se bila zavedla. Vzroka, ki je pri vedel do te žaloigre, ne morejo ugotoviti.
-o-
NENAVADNO SREČNA SOBOTA IN NEDELJA
Chicago, 111. — V Chicagi je Povprečno po en smrtni slučaj naznanjen vsako uro. Nekaj izrednega je zato, da ni v teku 17 u]' nihče umrl. Ta srečni čas je bil od 3. ure popoldne v soboto do 7:30 v nedeljo zjutr. Takoj n«to pa je zopet nastopil "normalen" Čas, kajti do 9. ure zvečer v nedeljo je bilo naznanjenih deset mrličev. Izredno srečna pa Je bila tudi cela nedelja, kajti ves dan ni bilo v chicaškem o-kraju niti ene smrtne avtomobilske nesreče.
žep, da bo nadomestil izgubo, ki jo je utrpel pri svojih poštenih evropskih bratcih.
-o-
PRAVOČASNO PREPREČENA STRAHOVLADA
Buenos Aires, Argentina. — varčevanje. Tudi ta vprašanja j Tukajšnja vlada je v nedeljo ob-bodo bržkone počakala končne javila dokumente, ki jih je zaple-odločitve prihodnjega kongsesa .nila pri ujetih revolucijonarjih, p	j ki so, kot je bilo poročano, na-
' KALIFORNIJA REŠENA SU-( silnim potom nameravali pre-I	HAŠTVA	I vre& sedanjo vlado. Kakor je iz
teh dokumentov razvidno, je bi-Sacramento, Calif. - Opol-',a zarota ge pravočasno odkrita, noči med nedeljo in ponedelj-'drugače bi bm nad tem mestom kom je stopil iz veljave tukaj-' zavladali najhujši zločinci. V šnji državni suhaški zakon, ko načrtu upornikov je namreč bi-se je pri zadnjih volitvah izreklo ,Q da se bodo odprle vse ječe> proti njemu nad dve tretjini vo- izpustili ae zloginci in da bi jim lilcev. Governer se pripravlja. bjlo predano mesto na milogt in da bo pomilostil tiste, ki so zdaj nemilost Za 48 U1. v katerem ča_ v ječi vsled kršenja tega zakona. su b{ lahko leniK in morili> ne
0	da bi bili kaj nadlegovani. Poli
ZADOVOLJNA DRUŽINA dja j? daljeJ prf zarotnikih za.
Hinckley, 111. — Tukajšnji plenila 4000 bomb a poleg tega farmar John Smith je s svojo so imeli uporniki na razpolago ženo obhajal v ponedeljek 63. še tudi delavnice, v katerih bi obletnico svoje poroke. Kakor bilo mogoče izdelovati bombe zakonca izjavljata, se tekom ce- velikih množinah.
lih teh let nista niti enkrat spr-	-o-
la. Z delom na farmi sta nam- "Amer. Slovenca" je rodila reč bila stalno tako zaposlena, j ljubezen do naroda, naj ga ta da nista nikoli imela časa, miali-1 ljubezen tudi podpira!—Rev.
ti na kak prepir.	;J. Čern«.	. _
Iz Jugoslav!)«.
VELIČASTEN POGREB ŠESTIH RUDARJEV, ŽRTEV RUDNIŠKE KATASTROFE; NAD DVA KILOMETRA DOLG SPREVOD.— RAZNE NESREČE IN POŠKODBE NA DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IZ DOMOVINE.
Znana angleška letalka Amy Johnson je dosegla nov rekord, ko je preletela razdaljo med mestom Cape Town, južna Afrika, in Londonom v malo več kakor Sedmih dneh. V nedeljo je pristala na tukajšnjem letališču.
-o——
TUDI VZROK ZA SAMO-UMOR
Detroit, Mich. — Ker ni imela nikoli sreče v kartah pri igranju "bridge", je smatrala 26 letna Marion Helson za zadosten povod, da si je s strelom v glavo vzela življenje. Kakor njeni prijatelji pripovedujejo, je dekle dobro igrala, a je vedno dobivala slabe karte. V nedelj6 je obiskala neko svojo prijateljico in ji potožila, da "nima sreče, nobene sreče." Nato je odšla v drugo sobo, kjer si je končala življenje.
-o--
ZA POMOČ BREZPOSELNIM
Winnipeg, Kanada. — Brezposelni železničarji, okrog 20 tisoč po številu, so stavili vladi peticijo, v kateri predlagajo, naj bi se delovni čas železničarjev v Kanadi tako skrčil, da bi vsak mož delal na mesec samo 26 dni. To bi pomagalo, da bi se moglo vzeti nazaj na delo mnogo dragih, ki so zdaj brezposelni.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
Vlak zadel v odbojni drog; 22
■ . ^
ponesrečencev.
Chicago, 111. — Na tukajšnji Union postaji se je v ponedeljek zjutraj pripetila nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je pri njej zado-bilo poškodbe 22 oseb. Nesreča se je zgodila, ko je izredni predmestni' vlak št. 116, ki je privozil iz Downers Grove, trčil na koncu proge v odbojni drog s tako silo, da je pretreslo vse vozove. Možnost nesreče je povečalo zlasti to, ker je večina potnikov že vstala s sedežev, pripravljeni, da izstopijo.
-o-
AMERIKI PONUJAJO VINO
Santiago, Čile. — Tukajšnja vlada se pripravlja, da bo poslala vzorce vin iz svoje države v Zed. države, da bi se v slučaju, ako se v Ameriki ukine prohibicija, lahko takoj sklenila kupčija. Konzulatom v Zed. državah je bilo dano naročilo, naj delajo propagando za čilska vina.
SMRTNA NESREČA LETALCA
Zadnja pot ponesrečenih rudarjev
Hrastnik, 2. dec. — Ponesrečene žrtve ostrske jame so bile včeraj popoldne izročene večnemu počitku. Že prejšnji dan so prihajale velike množice iz vseh revirjev in okolice kropiti in se posloviti od nesrečnih trpinov, ki so tako žalostno končali, proti poldnevu na dan pogreba pa so prihajale trume, ki so napolnile hrastniške ulice in se pozno popoldan uvrstile v velikanski pogreb, ka-koršnega Hrastnik še ni videl. V hišah, kjer so ležali ponesrečeni pokojni je bila gnječa okoli mrtvaških odrov in procesije obiskovalcev so se pomikale od hiše do hiše. Cela naročja#rož so prinašali v zadnji poklon njim, katerim zemeljske rože ne bodo več cvetele nikoli. Vsa pota in steze v hrastniško dolino so oživele, vlaki so iz bolj oddaljenih krajev pripeljali številne udeležence, ki so se tudi hoteli pokloniti tovarišem trpinom, za katere je boj končan in končano trpljenje, ter jih spremljati na zadnji poti. Na pogreb se je pripeljalo vrhovno vodstvo Trboveljske Pre-mogarske Družbe z vsemi vodilnimi uradniki; prišli so vsi ravnatelji sosednih revirjev, obratovodje posameznih obratov, uradništvo, poduradništvo, vsi nadpazniki in pazniki; delavca in rudarja pa vsaj iz Hrastnika ni nobenega manjkalo. Ne samo rudniška podjetja, vse druge tovarne in obrati so bili številno zastopani pri pogrebu, zlasti pa višji uradniki. Obred pogreba se je začel točno ob štirih popoldne, katerega je vodil trboveljski župnik Ga-šperič ob asistenci kaplana Korbana in kateheta Rateja. Udeležili so se še tudi dolski župnik Gorjup in kaplan Breznik ter hrastniški vikar Žalar, ki je pokojnim govoril v slovo. Združeni pevski zbori so jim
Danville, Calif. — V pogorju,
štiri milje daleč od tukaj, je v	.
nedeljo našel smrt 351etni leta- PJ	v segaJ0Cf
stmke. Pogrebni sprevod je bil
nad dva kilometra dolg in po
lec C. K. Vance. S svojim aero-planom se, je zaletel v vrh gore Rocky Ridge. Njegovo truplo so našli v razbitem in zoglenelem letalu. Ako bi bil letel samo 10 čevljev višje, bi srečno preletel vrh gore; bržkone pa mu je megla zakrivala razgled. Vance je bil star letalec, ki je že med svetovno vojno služi v zračni armadi.
GANGSTERJI ZNIŽUJEJO CENE
Chicago, 111. — Zakotne točilnice butlegerskih gangsterjev tudi trpijo zaradi sedanje depresije in izgubljajo svoje odjemalce. Po dolgih pogajanjih so zato prišli ti gospodje do zaključka, da bodo znižali cene svojemu pivu od 25 centov na 15 centov za kozarec. Samo v osrednjem delu mesta bodo obdržali še prejšnje cene.
-o——
ŠIRITE AMER. SLOVENCA)
cestah so gorele vse električne luči, s hiš so plapolale črne zastave, na oknih so pa povsod gorele sveče. Kjer je bilo radi silne gnječe le toliko prostora, o goste trume tudi napravile špalir. Desettisočera množica je tiho korakala v sprevodu in rudarji, katerih je bilo na tisoče, so šli v sprevodu s prižganimi jamskimi svetilkami. Tako je množica korakala v mraku na dolsko pokopališče. Na Dolu je pa bila zbrana vsa šolska mladina s prižganimi svečami v rokah, ki je pričakovala one, ki so ugasnili v podzemski temi; poleg mladine je pa bilo zopet zbranih na tisoče ljudi. Med pretresljivim jokom vdov in zapuščenih otrok so krste položili v skupen grob, kjer so jim v pozdrav še zadnjič zado neli zadnji akordi žalostink Zadnje slovo" in "Vigred",
na kar so začele padati na krste težke kepe zemlje, ki so žalostno bobnele in klicale pričujočim zadnji memento.
-o--
Vlom v cerkev
V župno cerkev v Zavrču je vlomil neki Maks Podhostnik, po poklicu trgovski pomočnik iz Cvetlina. Imel je pa smolo, ker je naletel na prazne nabiralnike. Orožniki so ga že naslednjega dne prijeli in našli pri njem še več .ukradenih reči in raznega vlomilskega orodja. Podhostnik je šele letos meseca marca prišel iz ljubljanskih zaporov, kjer je odsedel 15me-sečno ječo. Sedaj je v ptujskih zaporih.
-o-
Razstava šolskih vrtov
Kakor poročajo iz domovine, bodo v prihodnjem poletju priredili razstavo šolskih vrtov po Sloveniji. Razstavili bodo učitelji vse, kar je potrebno za delo na šolskem vrtu. Poleg tega bodo tudi razni modeli šolskih vrtov, sadjarsko in vrtnarsko o-rodje in razna navodila in učila ter izdelki. To bo prva razstava te vrste v Sloveniji, ki bo veliko pripomogla pri mladini in vzbudila pri teh zanimanje za vrtnarstvo.
,'j —i—o-- ' 1
Razne nezgode in poškodbe Mesarski pomočnik iz Brezovice piu Šmarjeti na Dolenjskem; Vinko Lužar je bil napaden s koli od neznanih potepuhov, ko se je odpravil v Zaboršt pri Škocjanu, da nakupi telet za svojega gospodarja. Moral je v bolnico. — Težko je bil poškodovan Janez Poglajen, posestnikov sin iz Nestoplje vasi pri Semiču. Prišel je med male vagončke, ki so ga stisnili. — Rapuš Matija, progovni čuvaj v pok. iz Mirne se je preveč približal slamoreznici, ki mu je skoro odrezala roko. — Janeza Butala iz Brdarcev pri Draga-tušu je pri napajanju udaril konj s tako silo s kopitom po glavi, da so ga morali odpeljati takoj v kandijsko bolnico. --o-
Tragična smrt
Ugledni kočevski meščan, brivski mojster in posestnik J. Herbst, se je pri svojem prijatelju Kropfu, ki stanuje v svoji vili nad kolodvorom, pred kratkim obesil. Malo prej sta s Kropfom še govorila, nato je odšel v malo sobico. Ko so ga Kropfovi šli klicat, so videli, da se je obesil.
——o-
Kap
Sredi ulice je v Mariboru zadela kap Rozo Bisek, katero so takoj spravili v bolnico, da ji pomagajo.
Poškodba
Tonček Gorišek iz Št. Jerneja je pri šolskem ročnem delu rezal kos bukovega lesa. Nož mu je spodletel in zadel v oko, ki se je razlilo.
itnfl t
j ■ *	—m*—*
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 2l. decembra 1932
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski jg.	list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-jdeljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo let« .......................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo let« ........................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Za četrt leta ........
1.75!
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For lialf a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ...................... 1-75
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača-	___
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____
i ••——■ - 1 1 ----- — '
Politika med Francijo in Italijo
Na skupščini radikalnih socialistov v Toulousi je predsednik ministerskega sveta Herriot ^pregovoril nekoliko laskavih besed na naslov Italije. Vsa politična javnost je prisluhnila, kajti Herriotova izjava je po slogu ter po času in kraju, kjer je bila izrečena, nosila nedvomni značaj novega poskusa za ibližanje Francije in Italije. Herriot ni samo govoril, da za politiko Francije ni merodajno, kak režim vlada v Italiji, marveč je omemb celo krivdo, ki jo irria Francija na tem, da odno-žaji z latinsko sosedo niso ravno najboljši.
Po preteku' nekoliko dni je moral francoski tisk ugotoviti, da so skoro prelaskave Herriotove besede vzbudile na apeninskem polotoku nekak hladen odmev, ki je bil mestoma pač nekoliko prijaznejši, ni pa nikjer presegel meje enodnevnega platonicnega odobravanja. V glavnem pa je Herriot dobil odgovor, da je Italija čula že mnogo lepih besedi in obetov in bi vsekakor rada doživela tudi kaka dejanja te vrste. V Parizu je to zadržanje izzvalo presenečenje, dasi ni prvič, da je Italija na tak način sprejela nameravano zbližanje. Francozi so bili užaljeni, da so sosedje tako mrzlo sprejeli Herriotovo ponudbo.
Komaj je padla ta beseda, so jo z one strani Alp pograbili in se začudili: Ponudba ? Saj .nam vendar niste nič ponudili! Ako Francija priznava, da nima nič proti fašističnemu režimu v mejah Italije, je izrekla le nekaj, kar se razume samo po sebi . Tudi ako Herriot prizna moralno sokrivdo Francije na dosedanjih slabih medsebojnih stikih, ni to še nikaka ponudba, pač pa samoobtožba, ki zahteva popravo krivic. Na to italijansko logiko se je s francoske strani zopet začulo zagotavljanje, da ni izključen sporazum na temelju pametnih zahtev iz Rima. Francija da pričakuje predlogov.
Sodeč po pisavi italijanskih listov, po raznih propagand-l ih tiskovinah in celo po šolskih čitankah, namenjenih za vzgojo italijanske mladine, bi bile za prvi čas takoj znane italijanske zahteve: Korsika, Niča in Savoja. Seveda ni dobiti Francoza, ki bi sploh hotel razpravljati o teh stvareh. Zato zaslužijo večjo pozornost glasovi, ki pravijo, da tvori kTjuč do sporazuma ureditev spornih zadev v Severni Afriki. Politično de-kvanje Rima ae je osobito zadnje čase osredotočilo na afriško celino. Italijanski kralj je nedavno pošetil Eritrejo, zdaj se pripravlja njegov poset v Egiptu, ki naj utrdi obmejne odnoša-je Cirenajke z Egiptom. Fašizem se tudi ne straši nikakor-šnih stroškov, da izvede svoj velikopotezni kolonizacijski načrt v svoji afriški posesti, obenem pa vedno naglaša, da itali-jč nski naseljenci v francoskem Tunisu tvorijo večino prebivalstva evropskega izvora, iz česar je za fašiste na dlani zaključek: Tunis nam! Da se gospodarstvo Afrike čim tesneje pri-1 oji italijanskemu območju, ustanavlja fašizem nove paroplov-in osobito zračne prometne linije, če prav so vse zelo, zelo pasivne.
Na tem sredomorskem torišču bi si Italija želela francoskih koncesij in ji ni toliko za kak izpraznjen mandat, o katerem ji namigujejo neodgovorni činitelji nekaterih pariških političnih krogov. Razumljivo pa je, da bi se Francozi takoj za-1 eli pred vsako italijansko zahtevo, ki bi imela namen odtujiti del francoskega ozemlja v Evropi ali Afriki. Mandate nad kolonijami seveda lahko vsakdo obeta, samo da niti v Italiji ni
človeka, ki bi kaj dal na slične obljube.
Pariški poluradni list "Temps", ki se čudi Italijanom, da niso z veseljem sprejeli Herriotovih ljubeznivosti v Toulousi, išče vzrokov temu rezerviranemu držanju ter v zvezi s Steedo-vimi razkritji ugotavlja, kje bi hotela Italija koncesij. "Temps" pravi: "Kombinacija, ki jo je razkril Šteed, je tako gorostasna, da jo le z obotavljanjem smatramo za resno. Vendar je v nji nekaj, kar zveni zelo verjetno in kar izdaja avtentično nejevoljo Italije nad dejstvom, da je jugoslovanska pregrada, ki ovi-iT- Italiji pot na Balkan, zelo močna, in da je tako močna zaradi podpore Francije. Tu Italijane žuli čevelj, tu je razlog zakaj nočejo slišati pomirljivih besedi."
Pri takem položaju je težko govoriti o zbližanje med Francijo in Italijo, kajti brž ko bi Rim v zvezi s Herriotovimi besedami predložil svoje točno formulirane želje, bi se Francija cmejila na edino možne koncesije v vprašanju tuniških priseljencev, za ostale želje pa bi v lastnem interesu morala ostati gluha.	' . . „
KAJ PIŠEJO IZ KANADE
Vancouver, B. C., Canada
Radi prebiramo list Amer. Slovencc zlasti, ker je v njem toliko novic iz vseh krajev, posebno iz Amerike. Pa poprosimo g. urednika, da tudi ta borni dopis iz Kanade uvrsti med druge dnevne dopise, saj je le preveč res, da se iz naše B. C. (Kanade) tako poredko oglašamo, komaj enkrat na leto, da boste tam v bogati Ameriki mislili, da smo morda tako mrzli, kar tudi smo nekoliko, zlasti bolj na severu. No, pa kaj se hoče v teh časih. Človek res ne ve, kaj bi bilo bolj prav, ali pisati ali molčati.
Tako nekako pred dobrim mesecem ste bili Amerikanci precej vroči in potrdim, da so tudi ostale države z napetostjo pričakovale izida vaših predsedniških volitev, katera stranka bo odločilno zmagala. Kakor so nam povedala naznanila, je demokratska stranka v veliki večini in s tem je menda tudi pobita suhaška prohibicija. Tako, sedaj vam pa Amerikancem ne bo treba več hoditi preko meje za ječmenovcem, ker ga boste menda lahko tudi doma pili in si gasili žejo, ki je zlasti v poletnih dneh tako huda. Le tako naprej, da ne bo treba več trepetati pred suhaškimi agenti. — Kar se tiče razmer tukaj pri nas, so še iste, kakor so bile. Depresija nam prav nič ne prizanaša in občutimo jo mi še danes, kakor jo občuti celi svet. Delavske razmere so že prišle do skrajnosti, da še tisti, ki delajo, zaslužijo komaj toliko, da se skromno preživljajo. Tukaj je do 8000 samskih, katere podpira City Relief, nad 5000 je pa oženjenih, ki so deležni isto podpore. Sedaj mesto take pošilja na državne "campe", kjer dobivajo $7.00 na mesec, hrano in tobak. Težave so sedaj v zimskem času biti na slabih kempah. Ako bi to bilo v poletnem času, bi se človek že kako pretolkel in preživel. — Poprej so tukaj jako dobro delali razni rudokopi, kot bakreni rudniki in premogorovi ter Ligin Campe. Sedaj v veliki večini
vse stoji. Lesna trgovina tudi ne zaznamuje prometa, kar je za B. C. težak udarec. Narod samo z napetostjo pričakuje in stremi v prihodnjost in upa, da se bodo razmere veliko izboljšale, ko nastopi svoj urad vaš novoizvoljeni predsednik. To je vsekako lepo, ko milijone ljudstva stavi, skoro bi rekel, vse svoje upanje na enega samega človeka, in ta je bodoči vaš predsednik. Torej vidite Amerikanci, ne upate vanj samo vi, ki ste ga izvolili za svojega predsednika, ampak tudi ostale države imajo uprte oči v A-meriko, kjer je najprej treba začeti. Para gonilne moči se mora najprej začeti v Ameriki, na katero vse gleda in pričakuje v prihodnjem novem letu boljše življenje in blagostanje.
Tudi v našem glasilu ZSZ. se še nismo nič oglasili, dasi smo ustanovili podružnico in jo priklopih ZSZ. Ime naše podružnice ali društva je "Slovenski • sinovi" št. 48. Res je, da smo še j majhni, komaj 11 nas je po šte-j vilu, a imamo upanje, da bomo j že še zrastli. Do sedaj ZSZ. še ni imela nobenega društva v Kanadi, dasi imajo druge organizacije tukaj že po več društev. Tukaj pač nismo še toliko napredni, ker nas je bolj majhno število Slovencev in še ti, ki smo, smo raztreseni daleč okoli. Poleg tega pa igrajo veliko vlogo tudi slabe delavske razmere in je delavec primoran se seliti iz kraja v kraj, kakor pač delo nanese, ali kakor pravi pregovor: Treba je iti s trebuhom za kruhom".
Pozdrav vsem naročnikom priljubljenega lista sirom Amerike in Kanade. — Družina Zitko.	John Grdina.
-o-
DOMAČE NOVICE IN DRUGO S POTOVANJA
Canon City, Colo.
Nekoliko prostora bi rada v priljubljenem Amer. Slovencu. Precej časa je namreč že poteklo, kar se nisem oglasila z nobenim dopisom. Vse pač toži o slabih časih in meni se o tem tudi ni ljubilo pisati. Novic je bilo v tem času med nami veli-
ko, bile so vesele in žalostne. Tukaj jih pa ge bom opisovala, ker so že zastarele. — Z delom gre še vedno vse bolj počasi, prav kakor drugod. Premogorovi so pričeli sedaj na zimo, ko je pritisnil mraz, nekoliko o-bratovati. To bo trajalo seveda najbrže le toliko časa, dokler bo mrzlo in nas toplo sonce ne ogreje. — Zunanji delavci, to so farmarji in železničarji, vsi kateri delajo na železniških progah, so dobili lepe in precej dolge zimske počitnice, ki bodo najmanj do spomladi. Potem naj si pa ubogi delavec o-pomore, ko jih polovica počiva poletu, druga polovica pozimi. Brezdelja dosti, davki pa veliki. Kom bo vse to prišlo, Bog ve.
Na bolniški listi se nahaja Mrs. Mary Javornik. Teden dni je bila v bolnici, sedaj se pa zdravi doma. Polagoma se ji obrača na boljše in naša želja je, da bi kmalu ozdravela.
Ker že imam pero v rokah, — to težko orodje, — naj pa še bralcem napišem, kako smo se imeli jaz in moj soprog na obisku v Chicagi in drugod. — Dne 16. novembra smo se peljali z vlakom Denver & Rio Grande do Pueble in od tam naprej v St. Louis, Missouri. V 24 urah smo že bili v Hillsboro, odkoder sta nas moj brat Joseph Mavre-tich in njegov sin odpeljala na svoj dom v Panama, 111., kakih 9 milj od Hillsboro. — Hvala Bogu, po 16 letih smo se zopet enkrat srečali, s > vipieli in se pogovorili o tem in onem. — Kako se je na Panama v tem času vse izpremenilo! Kakor sem izvedela, so bili takrat še na štrajku in so ta čas, ko smo bili mi na obisku, podpisali novo unijo, ki bo veljala kakor sem slišala, tja do aprila, potem pa, kar pač pride. — Panama je premogaroka naselbina, drugega obrata tam ni nikakega. Ob tej priliki smo tudi obiskali ne kaj prijateljev, katere smo poznali še iz našega bivanja tam leta 1914, ko smo tam živeli 12 mesecev. Od takrat se je v tem mestu veliko izpremenilo. Poslopij je danes veliko praznih in tudi že podrtih; takrat pa, ko smo bili mi tam, pa je bilo težko dobiti rent in smo stanovali po dve družini v eni hiši. — No, pa da ne zaidem predaleč, se moram kar lepo posloviti in se zahvaliti vsem znancem in prijateljem za prijaznost in postrežbo. Hvala lepa mojemu bratu, njegovi ženi in sploh celi družini, ki so nas s tako veliko prijaznostjo postregli in pa, ker so nas s svojo karo peljali do St. Louis, celih 67 milj daleč, na Union postajo. Spotoma smo si seveda tudi ogledali mesto, kar bi z vlaka seveda ne mogli, nakar smo nadaljevali pot proti Chicagi, 111., od tam pa v North Chicago in Wauke-gan, kamor smo prišli dne 23. novembra okoli 11. ure dopoldne. Potrkali smo na vrata čč. šolskih sester, Ki tam vodijo slovensko šolo M. B. Namenili smo se namreč tja, kamor nas je vlekla želja, da vidimo našo
predrago hčerko Sr. M. Xavier. Tri leta je minilo meseca avgusta, kar je nismo videli. Bila je zelo presenečena in vesela, ko nas je zagledala, kakor smo se tudi mi veselili, da smo zopet videli svojo hčerko zdravo, veselo in zadovoljno v svojem stanu in poklicu.
V soboto, 26. nov., so šle čč. sestre na svoj dom v Chicago in so tudi mene vzele s seboj. Tam smo se srečale s čč. S. Mother Immeldo, prednico sester bene-diktink, ki je dobra duša. Naročila je moji hčerki, naj mi razkaže vse prostore, ki so prav zares lepi in zanimivi. Lepa je cerkev, ki je skoraj večja kakor naša farna. Okoli je pa prav lep park, kjer mora biti v poletnem času, ko cveto rože, prav zares mično in lepo. Ko smo si vse ogledale, smo se vrnile v Waukegan. — Najlepša hvala čč. sestram za vso prijaznost in gostoljubnost. Bog poplačaj. — V Waukeganu smo se še nadalje sešli s sorodniki mojega moža, z bratrancem in sestrično. Zopet je bilo veliko veselje in presenečenje ob snidenju po dolgih 27 do 34 letih, kar se nista videla. — Prav lepa hvala sestrični Josephine Grum in njenemu možu Mr. Franku. Grum, kakor tudi ostalim v družini, za stanovanje in prijazno gostoljubnost. Hvalo smo dolžni tudi njunemu sinu, ki nas je peljal okoli in še posebno lepa hvala Mr. Frank Zu-pec in Stanley Grum, ki sta nas peljala na zahvalni dan popoldne v Mundelein, kjer smo veliko lepega vidfeli. Lepo je tam še v pozni jeseni, kako mora biti šele lepo spomladi in poleti, ko vse zeleni in cvete. — Ilvala sestrični Mary Kržič za dar in prijaznost, ki nama jo je izkazovala. — Hvala bratrancu in njegovi soprogi Mr. in Mrs. Anton Borsnik za vso gostoljubnost. Pri vas je pa bilo res lepo in veselo, v nedeljo popoldne pa prava gostija. — Iz Chicage, tarn z 22. ceste, sta se pripelja-'la Mr. in Mrs.' Frank Bofshhc'z družino k bratu Mr. Antonu Bcrsniku v Waukegan, ker so dobili obvestilo, da smo prišli mi iz daljne Colorade k njim.
Veliko presenečenje je bilo, ker se z mojim soprogom nista videla celih 3 1 let. Zvečer smo se pa kar spravili v njihovo mašino in se odpeljali na bratrančev dom. — Drugi dan nas je Mrs. F. Borsnik peljala v samostan sv. Scholastike, kjer smo imeli nekaj opraviti. Od tam smo šli še kakih deset milj naprej k sestrični Mrs. Mary Root, So. Oak Park Ave., kjer je bilo zopet presenečenje ob nenadnem snidenju. Po kratkem času smo se z njo vred podali na dom Mr. F. Borsnika, kjer smo se do pozne ure razgovarjali vsakovrstne reči, nakar nas je Mrs. Borsnik s svojo mašino peljala na Union postajo, in spet smo se odpeljali proti Coloradi. — Hvala lepa Mr. in Mrs. F. Borsnik za vse, kar so nam storili dobrega pri tem obisku. Enako lepa hvala sestrični Mrs. Mary Root za dar in prijaznost.
VARUJTE SE
Čistite svoje drobovje, okrepite si celi sistem. Uživajte
TRINERJEVO GRENKO VINO
i«
Skoro, da bi pozabila napisati, kakšno lepo in veliko šolsko poslopje in cerkev imajo v Waukeganu naši rojaki Sloven-li. Prava krasota je in lahko so na vse ponosni. — Dalje moram tudi omeniti kar tako mimogrede, da ko smo bili v Chicagi, smo se oglasili tudi v uredništvu A. S., kjer nam je g. urednik Mr. Jerič veliko razkazal. Pokazal nam je celo odtiske in stroj, s katerim vlivajo klišeje za tako zanimivo povest s slikami, za Tarzana, katerega vsi z zanimanjem prebirajo. Zlasti naša mladina, ki se pri tem tudi uči lepe slovenščine. — Prav lepa hvala Mr. Jeriču za vse to. — Naše zveste naročnike pa 'prosim, da obnove svojo naročnino. Sedaj v tej kampanji je pač najlepša prilika, ker si prihranite kar cel dolar pri celoletni naročnini.
Moj dopis se je precej zavlekel, pa sem imela tudi veliko za povedati in zato upam, da ne bo obsojen v koš. — Še enkrat lepa hvala vsem v tem dopisu omenjenim in želim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1933.
Anna in John Susman.
• OBISKUJMO BOLNIKE Chicago, 111.
V University of Illinois bolnišnici se še vedno nahaja Mrs. Antonija Omerza. Že nad dva meseca je tam in je zelo slaba, da je skoro bolj podobna človeku, ki bi nenadno vstal iz groba, kakor živemu bolniku, drugače je pa še pri polni zavesti in se vsem ženam zahvaljuje za obilne obiske, ki ii tako tolažijo in lajšajo njene zadnje ure. Reva je popolnoma sama na svetu. Imela je štiri otroke, ki so Pa že vsi v večnosti. — Mrs. O-merza je tudi v bližnjih naselbinah poznana, kjer si je prosila milodarov. Ako je katera rojakinja, ki bi jo želela obiskati, naj vzame Robey karo do Polk Streeta in potem hodi dva bloka proti vzhodu do Wood St., do bolnišnice. Bolnica je v sobi 315 v tretjem nadstropju. Čas obiskovanja je ob nedeljah in sredah od 2 :30 do 4. ure, ob torkih in petkih od 7. do 8. zvečer.	Mrs. Anna Bonča.
POLITIČNE NOVICE Z MiN-NESOTE
Ely, Minn.
Pri mestnih volitvah dne 6. dec. sta bila izvoljena John Kapah in Ivan Tavžel, oba dosedanja aldermana. V prihodnjem letu bomo imeli Slovenci zopet štiri odbornike v mestni zbornici in sicer: Štefan Bano-vec Jr., Joseph lvoščak, John Kapsh in Ivan Tavžel. Frank Jenko, ki je kandidiral za župana, je propadel za 115 gla-John A. Ilarri. Ta mož .ie bil že poprej žuipan in se je po vo-(Dalje na 3. strani.)
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(97)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Goriiski aamcc Chuika in kakih šestero drugih goril sc je zakadilo t vsa silo naprej sledeči Tarzanovemu povelju. Pograbili so Tarzana ui Werperja ter so začeli bežati z njima prdti džungli. Belgijski časnik jc nato ojunačil svoje četnike, da so začeli streljati na bežeče opice. Streli niso bili vsi enaki in tudi netočni. Toda ena izmed krogelj je našla cilj, kajti Chulk goriiski samec je začel omahavati, ko jc komaj prišel dobro v goščavo.
Kijub Fetriu pa se je vzdržal na nogalj, dokler ni bil na varnem. Tedaj pa so ga zapustile moči in se je smrtno ranjen zgrudil na tla. Pri padcu je Werpor prišel na dno in se je nahajal pod opico, ki je ležala na njem. Werper se it zvijal in premikal pod opico, toda je bil še vedno sve-zan na nogah in rokah. Kar na enkrat pa je zagledal na Chulkovem telesu neki mošnjlček, v katerim so bili neki trdi predmeti, to so bili dragulji, ki jih je Chulk ukradel in odnesel zamorcu Mugambiju, ko je slednji spal.
Wet pat se je začudil In silno prestrašil Toda Ui so bili, kar ao mu jc zdelo »koro neverjetno. Tarzan si je rezal zadnje vezi s svojih rok. Tvo je to zgotevd je prišel h Wcrperju, pretioal mrtvo gorilo Chuika in videl, da je mrtev. R--kel je: "Skoda te je Chulk, zvest drug si bil in mnogo bolj pošten, kakor marsikateri človek." Nekaj časa je stal potrt poleg njetra, a nr^o ee obrne k Werperju in nu je začsl z nožen rezati vezi. . .
"Pa jaz bi kc lahko sam razrešil z mojim žepnim nožem," reče W<.-rper, da bi se tako rešil Tarzataa, katerega tm je zdaj bal. Čez mkaj časa Werper stoi i h Clutlku in odreže mošnjlček. Zdaj so bili oparski dragulji zopet v njegovi posesti. Zdaj je vstal in šel h Tarzanu rekoč: "Tu imate." — Tarzan pa odgovoril: "I-mejte za zdaj vašo stvar, toda povedite mt do mesta, kjer sc nahaja moja žena?" Tedaj sta se takoj napotila. Opicama pa jc Tarzan rekel, naj se skrijejo in odpočijejo. . .	•
"^^000<H>0<><>0<X>00<)0000<K>OCKKH><>0<K>C<XKK)00)
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka
12.32, je to znamenje, da se je vam iztekla nuročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužitd spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam pošiljam svoto 5...................... obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca".
Naslov _________________________ ___________
Mesto ____________________________________________ -
^^^^^^^OO^kkvookkjo-O-ooooock^OOO-OO^HH^^^^^
fere da, 21. decembra 1932
AMERiKANSKI SLOVENEC

Stran H
/-OOOOPOOPCH>Q O O Q-( XX) OCOOO WH>0000<>(><KK>00<?00<><><><)<><><><><^>^
z.apaana Slovanska
Zveza
SUHAŠKA VODITELJICA ARGUMENTIRA
UBNVEE, COLORADO.
Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kcchevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anchony Jeršin, 4325 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedee, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt j. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabee, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR:
Predsednik. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. 2 porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3.	porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio. -
4.	porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo.
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine .kakor tudr bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-Jl gih narodnosti, ki so zmotni angleškega iezika, da se ji priklopijo. i Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- > " štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. >1 SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
g jt^oo-o-oo-c oooooooSoSSoS^^^oo^Sooooooooooooo««^
IZ URADA GL. TAJNIKA
Ker se leto 1932 bliža h koncu, si štejem v dolžnost, da se javno zahvalim članstvu Zapadne Slovanske Zveze, osobito pa še društvenim tajnikom in tajnicam, s kojim sem prišel največ v dotiko, za njih kooperacijo v tekočem letu ter se obenem priporočam za vašo naklonjenost tudi v bodoče. Nadalje voščim vsemu članstvu ZSZ. vesele božične praznike in srečno ter bolj prosperitevno novo leto kot je bilo 1932.
Upajoč, da se delavske razmere v prihodnjem letu izboljšajo, da nam bo zopet mogoče normalno napredovati; ostajam z bratskim pozdravom za skorajšnjo povrnitev boljših časov, Vam udani	Anthony Jeršin, tajnik ZSZ.
£*h
Prijetne in radostne božične praznike, ter srečno, zdravo in boljše Novo leto 1933.
RAV iskreno želim in voščim vsem sou i atom in sosetri glavnim odbornikom, vsem lokalnim društvenim uradnikom (cam) ter vsem članom (icam) naše ugledne Zapadne Slovanske Zveze!
Leo Jurjovec, predsednik porotnega odbora Z.S.Z.
zieh, gave an account of our our Christmas party. The party financial standing. Our worthy starts at 7 P. M. A good time supervisors also announced is assured for everybody, that the senior lodge decided to Merry Christmas and a hap-give the juveniles a percentage py New Year to all the juvenile of the profits made at the en- members. Official Reporter.
tertainment given by the St.	--o-
Cyril and Method Lodge in conjunction with our branch. Our share was $15.00 which is indeed good considering our present economic condition. Prizes were also distributed to those that sold the most tickets. The rist prize received Frankie A. Jurjovec, the second prize Miss Frances Primozich, third prize Miss Anna Banich (residing at
IL SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
litvah izrazil, da je bil pri zadnjih volitvah izvoljen s pomočjo Slovencev. Jako častno je za naša pri zadnjih volitvah izvoljena kandidata, ker sta dobila veliko število glasov in sicer je
Sov in je bil izvoljen za župana 22nd Place), a total of $2.25. <pffej j John Rapgh glasov>
Our supervisors gave out and
contributed two more prizes.
The fourth prize received Miss
M. Horwath, and the fifth
prize received Miss Elsie Kel-
lenz. It was also voted to have
a Christmas Party on Thursday,
December 29th at the usual
place. The door prize received
|Miss M. Tomazin. I understand
I that our worthy supervisor, Mr.
Frank Primozich, who works Slika kaže Mrs. H. W. Peabody iz New Yorka, znano su- ■ ry ^ eyery day for the
baško voditeljico, ko je pretekli teden nastopila pred odborom | American Express Co., had to za sredstva kot nasprotnica, da bi se uveljavilo legaliziran je !gtay home lagt Wedne'sday alj
Plva-	i day in order to prepare the
yearly statement for the senior
Ivan Tavžel pa 1311, kar znači, da sta prejela nad 300 glasov od volilcev drugih narodnosti. Frank Zgonc, ki» je kandidiral na neodvisnem tiketu, je prejel 878 glasov, kar je vsekakor k po število, dasi ni bil nominiva.ii od Slov.-arner. kluba. Oponii-
CENIK
MALIM OGLASOM V A. S.
Za male oglase kot, kdor išče sorodnike, prijatelje, prodajo hiš, posestev ali karkoli primernega želi kdo o-glasiti v malem oglasu, računamo po 2c od vsake besede m to za vsako objavo. Sestavite oglas, seštejte vse besede in potem izračunajte za vsako besedo po 2c, ter nato pošljite skupni znesek na Upravo Am. Slovenca, 1849 West 22nd St., Chicago, 111., in vaš oglas bo objavljen v listu. Za večje trgovske oglase cene na zahtevo.

P
I i«
Dopisi lokalnih drultev
g
I
§
i o ti
KAM GREMO NA SILVESTROV VEČER
Denver, Colo.
V par časopisih sem čital dopise izpod peresa tajnika Doma slov. društev, da na starega leta večer bo Dom priredil skupno domačo veselico,kjer bo vsega dovolj, namreč lepe slovenske godbe, za kar bo skrbel znani mojster na harmoniko, Joe Grande, kakor tudi okusne stai;okrajske klobase, potice, kakoršne znajo speči samo naše slovenske kuharice, in poleg tega pa še druge dobre stvari, za kar pa ni dovoljeno povedati, amptjk se vabi vse slovenske družine, da se udeležijo te zabave, da bo na vašo senzacijo zabava tem bolj zanimiva ir hvalevredna. Omenjeni tajnik Doma tudi nekaj omenja o rojaku iz Kalifornije, da se bo u-deležil omenjene zabave. Ker Pa jaz tega rojaka nisem še nikdar videl in se torej nisem mogel z njim spoznati, sem bil Pa precej radoveden, kako izgleda in kakšen biznes ima, zato sem vprašal Štefana na seji Nekega društva, ki ima delnico v Domu, da naj nam raztolma-či podrobnosti o njem, in on j< °dgovoril, da garantira, da bo gotovo na omenjeni zabavi in da bo pazil, da se z vsemi Slovenci v Denverju in okolici želi ^Poznati, kar bo gotovo storil tta omenjeni zabavi in bo v roko segel z vsemi udeleženci, — Nadalje je povdarjal, da jam-C1- da ko bomo v drugič segli v r«>ko temu znamenitemu kome« dijantu, bomo pozabili na vse naše težave in nadloge, ki smo jih doživeli v letu 19;!2, in bomo z veseljem hiteli segati nje-
najslabše v zgodovini Zdr. dr-žav za delavce. Ko je bilo vse to pojasnjeno, smo sklenili vsi navzoči, da na starega leta večer ne gremo nikamor drugam kot v Dom slov. društev, kjer bomo imeli priliko, da v vese-ju pokopljemo leto, ki je bilo skoro nam vsem v največjo škodo in žalost. Ker mora vsak imeti povabilo, katero stane $1, nam je bilo pojasnjeno, da iste lahko dobimo pri oskrbniku Doma slov. društev ali pa pri uradnikih omenjenega Doma. Jaz nimam omenjene vsote, toda te prilike pa ne morem na noben način zamuditi, zato bom vprašal svojega prijatelja, da mi posodi en "goldinar", da mi bo mogoče vzeti sVojo družini-co na omenjeno zabavo in se pozdravim z našim starim slovenskim koreninam.
Torej na svidenje vsi zavedni Slovenci, ki je vam količkaj mogoče, v Domu slovi društev na večer 31. decembra. Eden, ki mu je slov. narodnost pri srcu.
-o-
Z URADA DR. SV. KATARINE ŠT. 29 Z.S.Z.
Cleveland, O.
Res veselo je bilo na naši letni seji, katere so se članice pol-noštevilno udeležile. Take seje, lahko rečem, da že dolgo nismo imele. Vse je bilo veselo, vse živahno, in Vsaka, katera ^e seje ni udeležila, se lahko po vsej pravici kesa. — Nafta sosestra predsednica, ki je najbolj izkušena v vodstvu sej, je letno sejo kaj lepo vodila in smo ji za to prav hvaležni, zato smo jo pa tudi ponovno izvolile. Sicer se je izrazila, da bi naj izvolile katero drugo, pa smo ji kar lepo odgovorile, da je za ta urad pač ona najbolj sposobna. Zal nam je bilo, kur ni bila na seji navzoča sosestra tajnica, Mm Mary Vidmar, ki se seje ni mo
liti drugo tajnico in ta je sosestra Miss RoseČandek, 1053 E. 71st St. Upamo, da bo dobro vodila tajniške posle v zadovoljstvo članic, v korist društva in v korist ZSZ. — Članice so na glavni seji sklenile, da priredimo eno veliko veselico v Mervarjevi dvorani, in sicer meseca februarja 1933. Dan še ni določen, bo že pozneje objavljen. — Že sedaj pa vabimo celokupno občinstvo, da takrat v velikem številu obišče na veselici naše "Katarince", ki vedno kaj takega pripravijo, da je vsakdo zadovoljen. — Dalje naj še omenim, da So naše članice pripravile okusen skupen prigrizek, katerega smo se po-služile po naši glavni letni seji. Prav lepa hvala vsem, ki so kaj prispevale. Prav vesele smo bile in ker smo imele tudi muzi-kanta, Mr. J. Grebenca, kateremu se za uslugo, da nam je zaigral, prav lepo zahvalimo, smo se tudi malo zasukale.
Drage mi sosestre, prosim vas, udeležujte se sej v prihodnjem letu polnoštevilno. Letos so bile naše seje tako slabo obiskovane, da je bil včasih samo odbor navzoč. Kako vse bolj veselo je, če se sej udeležijo vse, ali skoro vse članice. Prosim vas torej, da se prihodnje in vseh prihodnjih sej udeležite v kar mogoče velikem številu. V prihodnjem letu pa tudi agi-tirajte za nove članice, da se naše društvo pomnoži in da pomnožimo članstvo naše organizacije ZSZ.
Odbor za prihodnje leto je: Predsednica Mrs. Johana Mer-var, podpredsednica Mrs. Theresa Marolt, tajnica Miss Rose Čandek, blagajničarka Mrs. Frances Ponikvar, zapisnikari-ca Mrs. Rose Grebene. Nadzornice: Miss Emma Trentel,, Mrs. Jennie Lesar, Mrs. Antonia Silch. — Zastopnice združenih
liko žrtvovali in delali glede and the juvenile branch. — prireditve. Članstvo je to vzelo ,T hanks, Mr. Primozich. We
sure appreciate your sacrifice
ČIN HVALEŽNOSTI
Duren, Nemčija. — Brezposelnemu revnemu delavcu Hans Schulzu je pomagano, da bo lahko veselo praznoval božič. Med vojno je leta 1917 ta mož rešil življenje nekemu franco-njam pa, da če bi Tbili izvoljeni'skemu častniku, ki je bil težko taki kandidatje, ki niso nomi- ranjen. Več časa sta si.nato do-nirani od našega kluba, bi po- pisovala, a sta polagoma poza-tem izgubil naš klub svojo ve- bila drug na drugega. Pretekli Ijavo. To je sicer želja nekat.e- teden pa je dobil Nemec od rih, ki se jim pa do sedaj še ni svojega znanca iz Francije pis-izpolnila. Naš klub je letos re- mo, v katerem mu ta sporoča, šil svoj program in izšel v poli- da želi zopet obnoviti prijatelj-tičnem metežu zmagoslavno stvo. Pismu je bilo priloženih
na znanje z burnim ploskanjem. Akoravno je nas tajnik Mr. Frank Primozich j ako zaposlen zadnji čas z njegovim delom, je kljub temu on, kakor tudi njegova družina porabila vsako minuto prostega časa v prid prireditve in društva. Obema se prav prisrčno zahvalimo za njih požrtvovanje. Volil se je tudi odbor za leto 1933. Izvoljeni so bili sledeči: Preds. Mr. Leo Jurjovec, podpreds. Mr. Steve Horwath, tajnik Mr. Frank Primozich, blagajnik Mr. John Roychet,. zapisnikari-ca Mrs. Matilda Miroslavich.— Nadzorniki: Mr. Conrad Land-statter, Mrs. Anna Zidarich in Mr. A. Papesh. Reditelj Mr. Anton Zidarich. Bolniška nadzornica Mrs. Pauline Ožbolt. Akoravno je celokupni odbor v preteklosti vedno deloval za zelo pičlo plačo, je isti na zadnji seji prostovoljno se izrekel, da bo za prihodnjo leto deloval za polovico manj. To je pač vsega priznanja in hvale vredno od našega odbora. Po seji se je ser-viralo prigrizek, katerega sta darovala v ta namen Mr. Jurjovec in Mr. Primozich. Bog vaju živi še mnogo let.
Na zadnje se je nekaj od nas podalo na dom Mr. Leo Jurjo-veca, katerega gostoljubnost je znana' daleč naokoli. Zabavali smo se do —?
Vesele božične praznike in srečno novo leto članom in članicam ZSZ. želi
Eden pričujočih.
P.S.:—Na seji se je tudi sklenilo, da od sedaj naprej tajnik nima pravice čakati nobenega člana(ico) z asesmentom dalje kakor dva meseca. Ako ases-ment ni plačan v dveh mesecih, se člana (ico) enostavno suspendira, ako se isti (ista) tozadevno ne zglasi pri tajniku aii pa
for our branch. Mr. Leo Jurjovec also announced another free show party for Friday. Mr. Jurjovec took us personally to the show. At Hoyne and 22nd Street. Mr.Jurjovec had to stop the traffic so that we may pass across the street, which indicates that the line was almost a block long. The show was one of the best one we saw for a long time. Boys and girls who do not belong to our branch should join us. The benefits and the fun we get from our branch is more than you may expect from any other juvenile branch in Chicago. Now, don't forget
kot zmagovalec, dasi ne ravno na vsej črti. Dokler pa imamo večino naših zastopnikov v mestni zbornic:.: smo lahko ponosni na zaslugah, katere im?. Amer.-slovenski klub.
Josip J. Peshel,
zapisnikar A.-S. kluba.
-o-
Marsičesa še ne moremo razumeti, vendar pa ne smemo na to graditi vere v nerazumljive stvari.
* * =?
Ljudje so najbolj navdušeni, ko smejo kričati; zakaj kriče je pa popolnoma vseeno.
-o——
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v de
400 frankov, ki bodo zelo dobrodošli revnemu delavcu, ki je že osem mesecev brez dela.
-o— —
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas drtsži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Černe.
presiji !"-
-Rev. J. Černe.
ITALIAN LINE
"ITAL5A" *— "COSUMCH"
333 N. Michigan Ave.	Chicago
Telephone: Randolph 9257
DIREKTNI PREVOZ DO TRSTA
na razkošnih parnikih
SATURNIA ................................21. jan.
SATURNIA ............................... 4. mar.
za naročnino na "Amer. Slovenca"' za člane Zap. Slov. Zveze.
V veljavi do 28. februarja 1933, za čas, ko je znižana naročnina za 20%.
Člani Zapadne Slovanske Zveze plačujejo za Glasilo, to je eno številko v tednu po 6c. na mesec in Uprava A. S. daje za to vsem članom, ki se želijo naročiti na dnevnik po 75c. letno kredita. Tako take družine, ki se želijo naročiti na dnevnik doplačajo tako le:
1.	član v	družini doplača	letno $3.25, za pol leta $1.65
2.	člana v	družini doplača	letno $2.50, za pol leta $1.25
3.	člani v	družini doplača	letno $1.75, za pol leta $0.90
4.	člani v	družini doplača letno $1.00, za pol leta $0.50
5.	članov v	družini doplača	letno $0.25, za pol leta $0.15
ZA CHICAGO, KANADO IN INOZEMSTVO:
1.	član v družini doplača letno $4.25, za pol leta $2.15
2.	člana v družini dbplača ietno $3.50, za pol leta $1.75
3.	člani v družini doplača letno $2.75, za pol leta $1.40
4.	člani v družini doplača letno $2.00, za pol leta $1.00
5.	članov v družini doplača letno S1.25, za pol leta $0.65
Več kot petim članom v eni družini se kredit pri dnevniku ne dovoljuje Pri kreditiranju naročnine pridejo v poštev samo člani odrastlega aktivnega oddelka. Člani mladinskega oddelka za Glasilo ne plačujejo in ga ne prejemajo, torej niso upravičeni do kredita pri naročnini.
Gg. zastopniki(ce) lista "Amer. Slovenca" so prošeni, da to lestvico izrežejo iz lista in se pri članih Z.S.Z. ozirajo na njo, ko bodo kolektali te dni naročnino za list.
Pomnite pa, da ta lestvica je v veljavi samo za časa znižanja, to je do 28. februarja 1933.
EkPRESNA SLUŽBA od New Yorka do Slovenije v 7 dneh
REX ..............................................6. jan.
Conte di SAVOIA......................14. jan.
društev fare sv. Vida: Mary na društveni *eji. Prosim, da
se vsaki drži pravil in pomaga uradnikom, kar bo v korist vsakega posameznega.
nni v roke ter se poslavljali pol-Igla udeležiti radi bolezni. Se-1,1 navdušenju letu, ki je bilo veda smo si morale potem izvo-
Krajc, Jennie Lesar. — Bolniška nadzornica Mrs. Ilose Grebene. — Ilediteljica Mrs. Julia Tomšič. — Društveni zdravniki: Dr. Perme, Dr. Oman in Dr. Kern.
Pozdrav članom in članicam ZSZ. in pa vesele božične praznike ter srečno in Veselo novo leto.
Rose Grebene, Vcapisn i kar., Theresa Marolt, podpreds.
-o-----
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT, 33 Z.S.Z.
Chicago, 111.,
Dne 1 1. t. m. je imelo naše društvo svojo lbtrto sejo. Ista je bila primeroma dobro obiskana. Tajnik je-podal obširno poročilo glede naše zadnje prireditve. Kljub velikim,stroškom, tako je povdarjal tajnik Mr. Frank Primozich; je" društvo naredilo dobiček, za kar pa gre hvala Mri Len.JHVjovecli in njegovi družini, kateri so zelo ve-
^iiniHiiiiiuiiiiiuiiiiiaiiiuiiiiiiiciiiuiiMiiiiuiiiiiuiimciiiiiiiiiniin
I ZSZ ENGLISH SECTION S
S	g
5uiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiuiitiiiiiiit:ii!iimiiiiHiiiH!ii!iHniiiiiiiiiiiu?
CHICAGO YOUNGSTERS BRANCH NO. 2 W.S.A.
Chicago, III.
Our last meeting was very well attended. Our temporary secretary, Miss P rances Primo-
Phone Cicero 66
Dr. Rudolph P. Zaldel
SLOVENSKI ZDRAVNIK PHYSICIAN AND SURGEON
4830 West 22nd Street, CICERO, ILL.
Uradne ure: 10-12 A. M., 2-5 in '6-8 P. M. — Ob nedeljah na spo-razunl.
D' r u š' t v a
ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v
AMERIKANSKEM SLOVENCU
imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh.
Druge plovbe:
Conte GRANDE ........................ 7. jan.
ROMA ............................................11 feb.
Sijajne udobnosti. — Izvrstna kuhinja.
Vprašajte lokalnega agenta ali to družbo.

POZOR!
Na tisoče Slovencev Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so rabili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjne bolezni. Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nad "500. — Zaradi tega je potrebno, da Vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA iu GARANTIRANA ZDRAVILA.
JAKOB WAHCIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio
jtimiii wimoij iiiiuuui onimi
"AMER. SLOVENCA" ne čUa samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici.
MII1IHII
WW 'lllllltll
1IUI1M1I 'lllllDII
Ouiaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne.


ry	v* v
Za Bozic
DENARNE POŠILJKE
Brez vsake izgube za pošiljatelje pošiljamo mi denar v stari kraj že nad 13 let točno in zanesljivo, v dinarjih, lirah, dolarjih itd.
$ 3.00...... 170 din $ 5.70...... 100 lir
5.00...... 300 din 11.20...... 200 lir
10.00...... 610 din 16.40...... 300 lir
20.00......1,250 din 26.75...... 500 lir
50.00......3,250 din 52.50......1,000 lir
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
KOLEDARČEK
Vsak rojak, ki bo poslal denar v stari kraj za Božič, bo dobil zastonj ličen slovenski žepni koledarček za leto 1933.
POTOVANJE V DOMOVINO.
Ako ste namenjeni v stari kraj; pišite nam po Vozni red najboljših par-nikov in druge informacije. Pošljemo jih zastonj.
Leo Zakrajšek
General Travel Service 1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
Stran t
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 21. decembra 1932
SIvčbv vraželk
RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN.
Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova.
Človekova pamet se je borila s soncem in skušala živo voljo podvreči mrtvi. Človek je obdal košček zemlje z ograjo, mesta je obzidal, države obdal z mejami; razdelil je plemena po njih barvi, narodnosti, po tradicijah; s sedanjostjo je omejil zgodovino in življenje s politiko. — Radovedni razum je napravi piramido iz živih in mrtvih, se povzpel nanjo do najvišje točke — in se zrušil z njo vred. Sonce se mu je smejalo, on pa se je smejal soncu. Vendar se je ob koncu smejalo sonce.
S silo, ki je človek ni mogel obvladati, je si-palo na zemljo velikanske množine energije, porojene v elektromagnetni vihri. Njegove luči so treskale ko sodni dan na zemljo in razdrle vse, kar je človek stvoril s pomočjo svojega uma, in je postavilo vse, kar je le moglo sonce postaviti.
Molčeči, vase zamaknjeni uradnik je razbiral besedo za besedo šifriranega pisma in je vse prevedel v trdo, natančno, nemško prozo. Poslanik je to prebral, se nasmehnil in odobril, kakor so tudi njemu v pismu vse odobrili.
Poslanik je menil, da je vedel vse, kar so vedeli višji krogi Berlina, a je vedel samo velik del tistega. Višji berlinski krogi so vedeli vse, le tega ne, kar je vedel neki mali, srbski gimnazijec. Gimnazijec pa je vedel zelo malo, skoraj nič. Bil je zastrupljen s kapljico narodnostnega strupa, a je bil pošten, nagle krvi, iskren in živčno bolan. Učil se je streljati v cilj, ki je bil narisan na vnanji steni kurnika. To je bilo seveda zelo nevarno za pisane kure in njih vreščečega pašo. A po srečnem naključju jih ni niti ena krogla zadela.
Ko se je mali Srb že naučil dobro streljati, je sklenil, da bo narodni junak. Zato je bilo nujno potrebno, da ubije sovraga naroda. Drugačne uporabe junaštva si ni mogel izmisliti. A čeprav se je mnogo majhnih Srbov učilo streljati v cilj na steni kurnika, je bilo vendar le enemu samemu namenjeno, da je našel nov cilj: prsi avstrijskega nadvojvode.
Lahko pa bi bilo vse to izostalo. In tedaj bi se pač zgodilo kaj drugega. Pa bodisi, da bi se bilo zgodilo to ali ono, za vse je bil v arhivih za prašnimi okni pripravljen odgovor.
Sonce je stvarjalo zgodovino, človek je pisal njen komentar in je mislil, da je on napravil zgodovino. Zato se je obdal s stenami in še spomladi ni odpiral oken.
Grobišče papirjev in tajnosti, ki jih je dobival od prijateljev ali vohunov, je imenoval oddajno postajo sveta in središče svoje dežele.
Takih pokopališč, velikih in majhnih, je bilo mnogo. Z njimi so se bahale dežele, z njimi so se hvalili vladarji in vsi narodi.
In čeprav ni bila spričo bega vekov in kroženja megleni,h skupkov zvezda ta moč vseh teh pokopališč pomembnejšega ko: ali pride zvečer Lenočka poslušat klavir v Sivček Vražek, — vendar so bila za življenje Lenočke in Siv-čevega Vražka, kot za življenje vsakega človeka, ki orje, piše, seje in ljubi, in ko so živeli včeraj in bodo živeli jutri — papirnata poko-palšča ogromnega in odločujočega pomena.
In v tem hipu, ko je šestnajstletno dekle odprlo okno in zagledalo prvo lastavko, — je iskra radio-postaje švignila v ozračje, se je ko zvit črviček zvijala misel po možganih diplomata, je kokoška slučajno nagnila glavo na paličici in se ognila krogli gimnazijca in se je pero časnikarja ko mehur napihnilo z oholostjo narodne misli.
Po vlažni in rodovitni zemlji so topotala ko-
pita in je konj vlekel plug.
Nalahno dvigaje vzvod je delavec v topilniku izoblikoval razbeljeno železo.
Napeli so se popki brez. Trava je ozelene-la. A tisti, ki je šel za plugom, še ni vedel, da ga bo na zeleni jasi blizu do tal spodstreljenih brez zadela kovina, ki se bo spet in spet ohlajala in pregrevala, in se bo ondi ves razmesarjen in nezavesten zgrudil na tla. Nihče ni vedel tega. To ni bilo važno. In je tudi ostalo brez sledu.
Na papirnatih pokopališčih so zamenjali križe s številkami. V okroglih številkah se izgubljajo nepotrebne ednice. Tistega, ki je šel za plugom, ni bilo in ga ne bo. Ni bilo ne delavca ne brez ne izstrelkov.
Vse živo je izginilo v zaokroženih številkah.
Vesoljstvo.
Zvečer so bila gostoljubno razsvetljena okna hiše na Sivčevem Vražku.
Ko je Edvard Lvovič prišel do velikega stopnišča, je pogledal navzgor in videl rdeče zasto-re dvorane. Bilo mu je koj prijetno pri srcu. V njegove glasbene prste, ki so bili v žepih lahke suknje vse premrti od mraza, se je spet povrnila kri, da so kar oživeli. Danes se je bil zakesnil in so bili v jedilnici že vsi zbrani pri čaju, ko je prišel on.
Pri samovarju je sedala Aglaja Dimitrijev-na. Imela je očala in veliko, starinsko brošo. Stari profesor se je prif'kal z mladim tovarišem Poplavskim, profesorjem fizike. Tanjuša in Lenočka sta ju poslušali.
Lenočka je bila okroglih oči in rožastih, o-kroglih lic. Kadar je Lenočka poslušala, je bila vsa začudena. In če je bila začudena, so se ji obrvi dvignile in mila usteca so se ji odprla ko kak gumb. Tanjuša je znala poslušati, koj se je vživela v besedniku in začela razmišljati o njem, o njegovem sobesedniku, o sebi, o smešnem vzhičenju Lenočke in o tem, koliko potrebnega se hoče in mora še naučiti.
Še drugi gostje so bili zraven in sicer veljavni in kar neprijetno pametni dijak Erberg in stric Barja, najstarejši sin ornitologa, z ženo.
Edvard Lvovič je vstopil in si mel roke. Čakal ga je njegov običajni prostor — na levi Aglaje Dimitrijevne. Sploh je bilo vse tako urejeno, kakor se je bilo samo uravnalo po skoraj triletnem znanju.
Pili so čaj. Prirodoslovec Poplavski je govoril s profesorjem o svetlobnih valovih. Ornitolog je izražal bojazen, češ, ali ni fizika brez moči.?
"Vaš svetlobni eter je sumljiv! Vsega je treba preveč dodajati in toliko prilagajati! Vi, fiziki, ste v zagati!"
Poplavski ni ugovarjal glede zagate, pa kaj naj bo zato vsa ta veda omajana? Počakajmo, kaj bo jutri!
Po čaju so odšli v dvorano. Na široki divan so sedli profesor, stric Borja in Tanjuša. Aglaja Dimitrijevna je sedla v svoj naslanjač pod svetilko in vzela pletenje v roke.
Lenočka je bila vsa začudena na stolčku. Poplavski je bil sam v najtemnejšem kotu. Žena strica Borja pa nekje, da je ni bilo opaziti.
(Dalje prlh.)
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Černe.
►
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva'— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stane vanje: 1130 No. Lorel Av*.
Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sredi »b sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah 1 do 4 ooo
"Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne sme depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoli-
SLOVANSKI BOZIC
škega lista 'Amer. —Rev. J. Černe.
Slovenca'!"
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
ČEMU
bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRAN GRILL, predsednik
1729 W. 21st Street,
Chicago, III.
Tel. Canal 7172-7173
Badnjak
Ko je pokristijanil Oton Bam-berški takrat še slovansko prebivalstvo Baltiškega Pomorja (sedanje Pomorjansko), je u-slišal prošnjo meščanov v Ščeti-nu (sedaj Stettinu) in ni posekal velikanskega orehovega drevesa, ki je bilo posvečeno nekemu poganskemu bogu. Prevelika apostolska vnetost je navadno izzivala ogorčen odpor. Cerkev je v splošnem vpoštevala duše v nost novih vernikov. Na ta način so se ohranila tudi pod okriljem svete noči slikovita prasta ra izročila, ki še vedno več ali manj prispevajo k čarobni milini slovanskega božiča.
m
i
ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO,
iz
Wencel's Dairy Products
2380-82 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois
Telefon Roosevelt 3673
Na razpolago vam za vaše zdravje v svpjih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih.
338
Božična razprodaja plošč
Božična sezona je tukaj. Bolj kot kedaj so ljudje v teh časih potrebni veselega razvedrila. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, ki je rekordirano na gramafon-skih ploščah, smo sklenili za Božič prirediti posebno razprodajo gramafonskih plošč.
Ta razprodaja velja samo za v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu, ker z drugimi nam ne bo mogoče postreči po tej ceni, kakor je navedena tu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili.
PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO:
Columbia Plošče:
25084—Nočni čuvaj,
Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani,
Oj pastirčki božji ljubljenci, poje Anton Subelj, bariton. 25110—Ljubca kod si hodila,
Čez tri gore, Duet, pojeta A. Subelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin,
Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljanjem Dajčmana. 25122—Tam za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adrije. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo,
Živela je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25164—Triglav,
Pa kaj mi nuca planinca, poje John Germ, tenor.
Viktor Plošče:
23008—Dunaj ostane Dunaj,
Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples,
Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Stajeriš,
Prav vesela polka. Trio na citre. 23020—Ples v skednju, 1. in 2 del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino.
23025—Oh	ura že bije,
Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jetačin, tenor.
23026—Jurij	Benko vzemi Lenko,
Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor.
23027—Pa	kaj to mora biti,
Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor.
23028—Mlinar,
Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Sotiš,
Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet.
Do preklica prodajamo zgoraj navede plošče po
3plošče za $1.00
Vsaka posamezna pa stane 50c.....Poštnino plačamo mi,
razven stroškov za C. O. D., katere računamo strankam.
Vaše letošnje božično darilo Vašim prijateljem in znancem naj bodo letos slovenske gramafonske plošče. Veseli jih bodo!
Vse navedene plošče so prvovrstne in jih vsem prav priporočamo. Nabavite si gramafonskih plošč sedaj po nizki ceni. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi in raznih lepih godbenih komadov imajo sedaj najlepšo priliko, da si nabavijo najboljše razvedrilo za praznike.
Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu.
Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILLINOIS
Zimski praznik, ki je postal izhodišče krščanskih svečanosti o priliki Kristusovega rojstva, je veljal v zvezi s solčnim obratom bodoči letini. Naša označba "božič" pomeni "sin božji" in se je menda nanašala na nekdanjega solnčnega boga. Raziskovalci so mnenja, da lahko smatramo za božičevega očeta pravljično bitje z imenom Badnjak. Belokranjsko ime sv. večera "bad-nik" (srb- hrv. "badnje veče") se nanaša na badnjak, hrastovo poleno, ki so ga sežigali naši predniki na čast božanstvu luči in ognja. Sedanji obredi še vedno kažejo, da so nekoč smatrali •badnjak za živo bitje. Gospodar ga sreča na hišnem pragu, posu-je z žitom in pozdravi: "Dobrodošel! Dobro ti jutro in čestit badnji dan!" V Hercegovini, kjer so še ohranjeni veliki hrastovi gozdovi, imajo ogromne badnjake, ki jih mora vleči po šest ali osem volov . Tak badnjak gori na ognjišču oba prva božična dneva. Zgodaj zjutraj tolče po njem gospodar z greb-ljico in pravi: "Kolikor isker se je vsulo, toliko naj bo volov ali konj, koz in ovac, prašičev in uljnjakov, zdravja in sreče!"
Tudi Valvasor pripoveduje, da so zalivali kranjski kmetje božični "panj" z vinom, ga obložili z božičnimi jedili: kruhom, medom, orehi, otrobi in prigovarjali ognju, naj jih zaužije.
Razen Jugoslovanov poznajo "božično poleno" tudi Skandi-navci, Nemci, Angleži in Francozi. Še vedno srečamo pri njih po slaščičarnah božično čokoladno ali drugo pecivo v obliki polena. Na južnem Francoskem (Provence) svečano prinašajo na ognjišče hlod kateregakoli sadnega drevesa: maslinovino, jablanino in si. ter mu izkazujejo posebno čast. Prevzetnež, ki bi se vsedel na ta hlod, bo po ljudski veri kaznovan s tvori. Te mednarodne primere dokazujejo, da izvira slovanski badnjak iz sive davnine, ko so bili Pra-slovani še del skupine družine indoevropskih narodov. . . Tudi večerja, ki zaključi po povratku iz cerkve božični post, je sestavljena iz posebnih jedi. Gospodinja postavi na mizo kuhano sadje (krhlje, češka in poljska "mešanina", ruska "vzvar"). "SočivO", z medom skuhan riž, ki je v navadi pri pravoslavnih Slovanih, je obrodilo rusko o-značbo svetega večera "sočelj-nik". Cehinje vržejo po večerji po en drobec od vsake jedi v vodo, "da bi ostala bistra" oziroma zagrebejo jih v jamico pod jablano na vrtu, "da bi dobro obrodila". — Drobtine z mize vržejo v ogenj, "da ne bi naredil škode". Sploh je kruh sveta stvar in sicer kot simbol letine. Po ruski ljudski veri pobira hudič drobtine, ki so padle na tla. Ce bodo po smrti tehtale več kakor človek sam, se polasti hudič njegove duše. Ruska deca, ki vodi kolo pod neslovanskim božičnim drevesom in prepeva staro pesem: "za božič, za božič spekli smo hleb tako visok, tako Širok" (velikost se kaže z rokami), seveda ne razume pomena teh besed. A na Ukrajini nakopiči gospodinja na sveti večer na mizi vso veliko zalogo hlebov, pogač in sličnega ter prosi moža, da bi "storil po zakonu". Oče se nato postavi k mizi za pecivo in ko vprašujejo otroci: "Kam pa je šel naš oče?" odgovori z vpraša-
njem: "Mar me res ne vidite?" Otroci kričijo: "Ne vidimo, oče," in obred se zaključi s tem, da pravi oče: "Molimo, da me tudi v novem letu ne boste videli!" Lemki (karpatski planinci) Pr-jačevskega okraja v Beskidih in Volinjci na Ukrajini prepašejo na sveti večer vsako sadno drevo z žitno slamo, "da bo dobro rodilo". Ce je drevo neplodno, mu grozi kmet kakor živemu bitju s sekiro: "Če ne boš rodilo, te bom posekal!" Pri Lem-kih spremlja gospodarja sosed, ki odgovarja za "leno" jablan, hruško ali slivo: "Obljubujem, da bom rodila, le pusti me živeti!" Jugoslovanskemu badnjaku odgovarja ruski Usenj ali Ovsen j (menda v zvezi z vesno). Pokristjanjene kolednice so o-hranile ime tega poganskega boga: "Oj, Ovsenj, prijaši k nam na svojem prašičku na sveti večer v veselo hišo!" Babica v istoimenski slavni povesti Božene Nemcove, pravi enciklopediji češkega ljudskega življenja, je tudi pripovedovala vnukom, da bodo lahko videli zlatega prašička, če na božični večer ne bodo jedli in spali. Merjasec ali svinja kot simbol rodovitnosti je vedno spremljal Saturna in Freyra, Božiča in Usenja. Zato je gnjat ali svinjska glava obvezen del božičnega izobilja prav tako pri Slovanih kakor tudi pri Romunih, Skandinancih, Angležih, Nemcih in celo v Siciliji. "Svinjska glava v peči je sedela — nas je gledala," poje ruska koledni-ca. Tudi staro slovansko ime meseca januarja — prosinec utegne biti v zvezi s prasetino.
Božično drevo
Z lučkami in darili okrašeno božično drevo je, kakor rečeno, najmlajši sestavni del slovanskega božiča, izposojen kvečjemu pred sto leti od Nemcev. Tudi ta simbol nebeških luči in darov je preostanek onih poganskih svetih gajev, ki ao jih posekali oznanjevalci kristijan-stva. Skandinavski narodi so o-krasili z bakljami in kosi pisanega blaga vedno zeleno jelko kot "gozdno kraljico" pri proslavi solnčnega obrata konec decembra. Od Švedov so prevzeli ta obred Angleži, Nemci in naposled Slovani. Tudi francoska označba novoletnega darila "e-trenne" je v zvezi z rimsko gozdno boginjo. Prevzeli smo tudi od Francozov in Angležev vejice božične omele, ki so jo nekoč z zlatim srpom rezali na šesto noč po prvi novi luni v novem letu in razdelili kot simbol nesmrtnosti ketski druidi. Kakor vemo iz Charlesa Dickensa, je omela na stropu še vedno središče angleške božične družabnosti. Naši slovanski pradedi, ki niso poznali te tuje navade, so shajali z domačimi starinskimi jaslicami. Na njih sloni vse slovansko koledovanje. Koledniki, ki nosijo Betlehemsko zvezdo in ponekod tudi pastirski rog, pojejo na Ruskem, Poljskem in Češkem kakor pri nas: "Čujte, čujte, pastirčki, vi—kakšen se čudež zdaj godi.—V Betlehem-ski štalici — se Jezus nam rodi." (Metliška kolednica.) Otroci, ki "slavijo Krista" (ruska označba) na koncu pesmi želijo gospodarju vsako srečo: "kunjo kučmo na glavo, dobrega konja za vsakega sina, zlati venec (tj.dobrega ženina) za vsako hčer, nove škornje za vsakega hlapca" .itd. A če zavrne štedljiva gospodinja preštevilne kolednike ali premalo prispeva v njih skupno malho, bo slišala od ruskih ko-lednikov slaba voščila: "Da bi namolzli pri vas samo smolo i'1 stepi sam kolomaz!" Sedanja ruščina se je v toliko prilagodil« severnemu podnebju, da pomeni v ljudski govorici "oreh" zgolj lešnik in "vino" samo žganje. A iz nekdanje slovanske pradomovine ohranjene kolednice se še vedno pričenjajo z verzi: "Koleda je prišla, Božič oznanja, oj moj vinograd, zelen in rdeč!" Posamezne pesmi o-menjajo nekdanje žrtvovanje: (Dalje prih.)