Kmefijska dela v mesecu avjustu. V splošnem in pri živini. Eao aajvažaejših opravil v avgustu je nilatev žita. Vršixao jo s cepcem, z živiasko vprego na vitelj, z elektromotorjem, ali pa z lokomobilo (pama mlatev z elevatorjem). Najdražje nam pride ročao delo, ki je približao 11 krat dražje od dela z lokomobilo. Toda vsak posamezea kmetovalec si ne more nabaviti dragega mlatilnega stroja. Tudi bi za eaega samega ne imel toliko vredaosti, ker bi ga ae mogel dovolj izrabiti. Maii 'kmetovalec bi moral za stroj založiti preveč kapitala, ki bi se ae obrestoval v zadostai meri. Zategadelj se topk> priporoča, da se mali kmetje strnejo v kmetijske zadruge ter nabavijo potrebne stroje zadružaim potem. Na ta iaačia morejo vriiti mlatev žita ceneje in hitreje, kakor če mlati vsak zase z roko. Zmlačeao žito je presušiti, preden ga spravimo v kašte ali aa večje kupe. Pazimo, da pleve, ki smo jib dobili pri čišceaju žita ne pridejo takoj na ajivo, ker bi zaredile nov plevel. Pleve je najbolj&e spraviti aa kompost, kjer plevel po veckratnem prekovapanju zatremo. Zivinske staje, zlasti sviajske hleve, držimo čiste n hladne. Skrbimo, da bodo nastlani zmiraj s svežo slamo. Dobro jih je pobeliti z apaeaim beležem. S tem bamo obvarovali svinje pred različnimi bolezaimi — udečico i. dr., ki se v tem času rade pojavijo. Kdor pusti iivino kžati v lastaem blatu, je aeprijatelj živiae ia ae bo imel trajae sreče v živinoreji. V avgustu poteče navadao čas za utrjevanje aašega telesa s kopaajem aa prostem. Vodae ia solačae kopeli menjaje prijajo zelo človeškemu zdravju. O sv. Lovreacu (10. avgusta) je začetek za mehčaaje grozdja v ugodnih leliaah. Zategadelj leče med priprostim ljudstvom prislovica, ki se glasi: Je svetega Lovreaca grozdje mehko, krčmar si obeta viace sladko. V vinogradu. Začaimo prikrajševati vršiče vinske trte, da more solnce močaeje vplivati na grozdje. čas za vršičeaje je nastopil tedaj, ko so postale mladike na spodajem koacu rjave ia je rast lesa večiaoma poaehala. V tem času vršiči aiso več obrajeai k tloai, ampak stoje že bolj pokoncu. Vršičenje se vrši aa ta aačin, da odrežemo s Skarjami vse mladike približno 2 dm aad aajvišjim, to je 1.80 do 2 m dolgim koljem. Da moreaio pravilao vršičiti, je potemtakem potrebno, da je vinograd aakoljen z zadostao dolgiai koljem. Prezgodaje ia premočao vršičeaje bi imelo posiedieo, da bi pogaali številni zalistaiki, ki bi po preteku nekaj dni zahtevali ponovno prikrajševaaje. Razea tega pogaaja zalistje vsetej na račua rezervaih saovi v mladem popju ia tvori neprestano aevaraost za razširjaaje peroaospore. Čuditi se je, da nekateri viaogradaiki vršičijo že v mescu juliju, med tem ko z drugimi nujnimi opravili, kakor rahljanjem zemlje, škropljeajem in žveplaajem radi zaostajajo. Ta prezgodaj, tam prepozao, to je ravao toliko, kakor preveč ia premalo. Od peroaospore ali pikca napadene vršiče je iz viaograda odstraaiti ia sežgati. Sjkropimo viasko trto četrtič, ako peronospore s tretjim škropljenjem nismo mogli popolaoma preprečiti. V tem slučaja škropimo pred vsem grozdje ia vršiče. V novejšem času uporabljajo proti peroaospori aa grozdju takozvaai Horstov prašek, s katerim se tudi rosaa trta s pomočjo žveplalaika jako fiao popraši. jPredaost Horstovega praška pred škropljeajem z raztopiao modre galice obstoji zlasti v tem, da se prašek mastaih jagod bolj prime kot tekočina ia vsled tega tudi bolj učinkuje. S Horstovim praškom je aeki ugledai vinogradnik pri Veliki Nedelji dosegel baje zolo lepe uspehe. Več o tem spregovorimo aa drugem mestu. — Proti oidiju se v deževnih letiaah, kakršaa je letos najbolje obaese sulikol, to je neki preparat navadaega žvepla, s katerim se grozd je skropi. V deževnih letiaah izpere dež žveplo, predno je moglo učiakovati na dotičaih Irtaih delih. Tudi zračna temperatura je veckrat preaizka, da bi žveplo sploh moglo učiakovati, kajti žveplo ačiakuje še le pri 20 stop. Celsia. Dež torej prepreči mehaničai, a nizka temperatura kemični učinek žvepla. SulLkol z navodilom o uporabi se dobi pri tvrdki A. Tonejc v Mariboru. — Dowšujmo tretjo kop. Če pa tega vsled pomaajakanje delovnib. moči aismo mgoli storiti, tedaj spravimo vsaj vso travo iz viaograda. Velilta aapaka je, sušiti travo med trsjem, ali jo celo obešati na trsje. Kdor hoče gojiti ¦vinograde za pridelovanje sena in plevela, aaj prepusti to paaogo rajši drugim sposobaejšim, ki bodo z umaim obdelovaajem prispevali k splošaemu aapredku v vinoreji. Viaogradi, kjer se opušča poletao rabljanje zemlje bodo po preteku aekaj let oslabeli ia terjali obnovrtev. V sadonosniku. Poletao sadje dozoreva. Od jabolk postajajo užitne: poletai beličnik (pšeaičaica), beli in rdeči astrakan, OTTgitiski rožnik, šarlamovček, poktaa parmeaka, grafenšteiac, od hruške pa zeleaa jMagdakaka, kimavka, Sparovka, sobiograška, rjavka, wiliamovka ia koagresovka. Mnogo pamelnejše je, če sadje sušimo, ali pa deiamo iz njega mczge, kakor če ga predelavamo iz~ ključno le v pijačo. Pametaa uporaba sadja pri nas še ni prodrla v široke ljudske sloje, kakor bi bilo želeti. Napačno ravaajo zategadelj tisti gospodarji, ki svoje sadje v slabih letinah sprešajo v sadjevec, ali ga pokuhajo v žagaje, mesto da bi ga posušili ali hraaili surov^a. Iz slabejšega sadja, ki pred časom odpada, lahko naredimo kis, ki je vsekakor boljši od aezdravega esenca, kojeg'a kupujemo po trgoviaah. Poletao sadje je olffati vsaj ea tedea dai prej, aego je postalo užitno na drevesu, ako ga hočemo obdržati dalje časa nopokvarjenega. Razkičujemo med zrelostjo na drevesu in užitno zrclostjo. Drevesao zrelost doseže poii"m sadje, ko zaOno .idpa.i.-ili prvi piš.l.avci ia ko pjsamezi.i črvivi sadeži aa drevesu porumene, dočim so druge še zeleni. Xa peške, ki naj bi imele rjavo ali črno barvo, se ai toliko ozirati. V shrambi pozoreva sadje že v nekoliko daeh in je maogo okusnejše, nego tisto, ki popolnoma dozori na drevesu. Ako ga pustimo dozorevati na drevesu, nam polagoma popada na tla ter zaleže prav malo, ker se ali razbije, ali pa ga poberejo drugi Ijudje. Vcje močno obJoženega drevja je treba podpreti z rogovilami, da se ne odlomijo pod težo debelečega se sadja. Odpadlo, aezrelo in nerazvito sadje pobirajmo, kakor v jtiniju ter ga kuhajmo svinjam. V takšnem trebfžii se nauaja zalega raznih sadnih škodljivcev, ki jih aa ta aačin najložje zatiramo. Precepljena drevcsa pregledajmo ia odslranimo divje poganjke, ki so pognali \z debla. Enako odstranijno tudi pregoste žJahtne mladike, da zadobc drug« ve^ zraka in svetlobe. — V dreresnici vršimo očesla- aje ia okula^ijo, in sicer najprej pri koščičnatem in šele/ potem pri peškastem sadnem drevju. Ob dolgoh-ajni suši, ob mrzlem ia deževnem \remeau ne okulirajmo, ker se slabo obnese. Zadostaa vlaga v zemlji ia toplo solačao vreme vplivala ugodao aa uspeh okulacije. — Okulacija se obaese samo takrat, ko so divjaki muževai in se koža rada odlušči. Najboljši je enoletai in dvoletai les. Slar les ai za okuliranje. Na polju in travnikih. Orjimo strniščao brazdo ali praho takoj po žetvi ozimine. Sejemo repo. Setev ajde smo opravili že prejšaji mesec. Ajda, vsejaaa šele v avgustu, v aaših krajih le redkokedaj dozori. Okopavajmo mrkev ia peso. — Mrkev prebranamo brez škode tadi z aavadao braao. Spravljajmo fižol, grah, bob, ia drugo sočivje ob pravem času, da ne splesai aa tleh ob vlažaem vremenu. Izvažamo gaoj za ozimiao. V prvi polovici avgusta, ko so dorastli gomolji, kopamo raai krompir. Krompir moramo spravljati, ko je aadzemai del rastliae porumenel ia se jel sušiti Zaačilaa je progaoza glede ajdove žetve, ki se vzdržuje aied kmetskim ljudstvom, ia sicer: Bolh avgusta v trumah se pojavi, vreč za ajdo maogo si pripravi. Na travaikih kosimo drugo ali otaviao košajo. Ako smo seao kosili zgodaj ia ai primajkovalo moče, tedaj bomo imeli ne samo lepo otavo, temveč tudi še lep otavič. V svrho hitrejšega spravljaaja otave so kozolci zelo na mestu, kajti v tcm času je vreme čestokrat aestanovitao. V nezračaih shraaobah otava kaj rada splesai; zato jo je treba posušiti kar najbolje. Na vrtu. Sadimo endivijo, da bomo imeli dovolj solate za zimo. Sejemo špiaačo, repiacelj ali motovilec ia zimsko solato. Setev zimske sola*e aijkakor ai prezgodaj, če po-. mislimo, da potrebujejo rastliae 6 tednov, predea se morejo presaditi ia jih je treba pozaeje še okopati, da se pred zimo dobro vkoreaiaijo. Sejmo še zimski karfijol, rdeče zelje, kolerabo ia -drobajak (šnitlih), katera zelenjava ostaae črez zimo zuaaj aa prostem ia je v rani pomladi za rabo. Goseaice od kapusovega belina pokoačujmo aa zelju. Mladeake in cvteličarice sejejo mačehce in sade tulipaae ia narcise. V kleti. Če julij včasib vreme zadrži ia ni odpiral kljuačka petelin, avgust meglovje mračao razprši v plaaiaah da ostane zemlje sin. liiZl Mlatilaice, sam Bog vas je poslal, ratar hvaležea slavo poje vam; naj bi še siromaku pravo dal do zerolje, ki jo obdcluje sam. VekosJav Štampar. Opravila, kakor dolivaaje \-iaa ia žveplanje prazaib sodov, veljajo kakor za druge mesece. Ako vino razpošiljamo, tedaj imamo opraviti često s pokvarjeaimi sodi, ki so bili dalje časa aa potu. Posebao pažajo posvetimo ocetaim glivicam. Nabavimo potrebne zaloge čepov, pilk ia drugih klelarskih potrebščia, ki jih rabimo ob času trgatve. Dober kletar aaroči tudi kvasae glivice, s ponijčjo katerih se doseže gladko vreaje viaskega mošta. V kleti, kjer se nahajajo večje araožine vina, ae sme maajkati potrebnih priprav. kakor natege iz stekla, s katero se daje viao na pokušajo. Paziti moramo, da potom aatege ne prenesemo birse iz eaega soda v drugega. Tudi ae dolivajmo zdravega viaa s pokvarjeaim, kakor tudi ne sortaega viaa z drugim viaom, ki se po okasu ia buketu ne vjema z viaom dotičae vrste. Po takšnem ravaanju izgube prvotno zelo fiaa viaa polagoma zaačaj dotične sorte. V čebelnjaku. Ako je bilo vreme ugodno in paša ob cvetu lipe bogata, moremo aekaj polaih sataikov izvejati. Pustimo 4—5 satnikov medu, ki niso zalepljeai. Prazae satnike, katerih ne rabimo, spravimo v omaro ter žvepljajmo vsakLh 14 dni, da se ae zarede črvi, ki satovje uganobijo. Skrbimo za aasade medoaosaih rastlin, kakor lipe, akacije, vrbe, divjega kostaaja itd.