Citatelfem v pouk in zabavo, Novi nemšhi zračni veliiian. Nemci gradijo v Friedrichshafenu iob Bodenskem jezeru novo zračno la<djo, iki bo označena z »L Z 129«. Služila bo prekoatlantskemu prevozu potnikov, prtljage in tovorov. Največja jbrzina novega zračnega velikana bode znašala 135 km na uro. Kot nošilni .plin bodo uporabili iz Amerike uvožcjni helij, ki se ne užge in je eksplozija ižključena. Zrakoplov bo dolg 248 m, največji premer znaša 41.2 m in po zunanji obliki bo za navadno oko enak dosedanjim Zeppelinom. Ogrodje bo iz posebnega duraluminija, ki se je dosedaj izborno obnesel pri dosedanjih nemških zrakoplovih. Ogrodje bo prevlečeno z Ha poseben način prepojenim suknom. Nosilni plin bo shranjen v 16 ena od druge neodvisnih celicah, ki bodo vse opremljene z varnostnimi ventili. Stroji, ki bodo služili pogonu zrakoplova, bodo 4 Diesel-motorji z največjo silo 4400 k. s. Motorji bodo montirani y gondole, iki bodo, ikakor se je dosedaj obneslo, pritrjene zunaj trupa. Vsaka gondola bo opremljena s pripravami za pogon motorja in bo zase strojna jenota. Gondole bodo imele dovolj prostora za dobro in zadostno nadzorstvo nad motorji, ikatere bo mogoče popraviti za slučaj kake motnje na licu mesta v gondolah samih, ki bodo dostopne po posebnih hodnikih iz notrajnosti zralkoplovnega trupa. Za pogon bo vozil ta orjak seboj 60 tisoč kg olja. Shranjeno bo olje v posameznih tankih, iki bodo pritrjeni ob hodnikih, iki vodijo proti gondolam za motorje in bodo iz teh pfav lahko dosegljivi. Pod sprednjim trupom ladje bo pritrjena vodilna gondola. Vsebovala bo enako ikakor pri Zeppelinu spredaj ikrmilni in prostor za poveljnike ter zadaj prostor za jadranje. Nad vodilno gond-olo bo kabina za brezžični promet s celim sveiom. Novost pri tem Zeppelinu »L Z 129« bo povsem nova razvrstitev prostorov za potnike. Dosedanji Zeppelini so imeli potniško gondolo koj za vodilno in je obstojala iz dvch manjših salonov in iz spalnih kabin s 24 posteljami. »L Z 129« bo imel dve skupini potiiiških prostorov in vsak bo imel hod•nik za sprehajanje, 25 sp?."nih kabin s 50 ležišči. Radi več dni trajajočega potovanja so gledali pri tem zrakoplovu na to, da potniki v svojem kretanju ter potrebnem gibanju in premikanju ne bodo stisnjeni. Posebno prostori za fpodnevno bivanjc bodo udobni. V »L :Z 129« je umeščen osiguran salon za Ikadilce. V dosedanjem Zeppelinu so se (kretali potniki po osnovni površini 100 ?_v m, v »L Z 129« pa bo znašala povrSina 400 kv m, od ikatere odpade polojvica na dnevne prostore, druga na spal ne kabine. Prostori za potnikc bodo zgrajeni v 'dveh krovih, ki bosta počivala eden na drugem. V zgornjem krovu bo ob eni strani obednica, ob drugi dvorana za čitanje in pisanje in dolgi hodniki proti oknom. Med obema dnevnima prostoroma se nahajajo v zgornjem krovu spalne ikabine. Manjši spodnji ikrov bo vseboval zrakoplovno pisarno in salon za pušenje. Tamkaj še bodo potnikom nedostopni naslednji prostori: kuhinja in jedilnica zaposadko. Razsvetljavo in ikurjavo bo oskrbovala clektrika. Električna centrala bo v sredini trupa. Prostori za posadko bodo v notrajnosti ladje ob obeh straneh dohodov do gondol in pretežno pa v osprednjem delu zrakoplova. Maja 1933 je bila ena tretjina novega zrakoplova že dograjena. Novi zračni velikan bo predan prekoatlantskemu prometu leta 1934. »Ali res verjamete, da celo rastline čutijo?« »Seveda! Salata ima vendar mehko ter nežno srce.« Zdravnik: »Ali vam naj zapišem kapljice ali prašek« Bolnik svoji ženi: »Kaj imaš rajši, Urša?« Kmet je prišel s hribov v Maribor. Hotel je telefonirati, uradnica ga ni mogla razumeti in ga je opomnila, naj govori bolj glasno. »Če bi zamogel govoriti glasneje«, je rekel fcmet razljuten, »bi se ne poslužil vaše presnete naprave!« »Ti boš torej priča pri moji poroki?« »Čisto sigurno. Mar li misliš, da sem tako za nič prijatelj, da te bom zapu- stil ob uri sile?« »Zakaj ne pokažeš ženi, da si ti gospodar v hiši?« »Je prepozno — ona že to ve.« Učitelj: »Ce kupis. deset jabolk in od teh zgubiš tri, koliko še imaš, Agica?« »Luknjo v jerbasu, gospod učitelj.« Peter, star 1-omaj 18 let, stopi v brivnico, da bi se pustil obriti. Brivec je zaposlen z drugimi strankami. Petru se mudi in je resnega mnenja: »Kako dolgo born še^moral čakati, da pridem na vrsto za britje?« Brivec si ogloda fanta poln sočutja in ga potolaži: »Oh, jaz mislim, tekom pol leta bo že z vašimi mustačami tako daleč, da bodo za pod britev.« Učitelj: »No, Anzek, ikaj pa ti pravzaprav počneš? Se li kaj učiš?« Anzek: »Ne, g. učitelj, jaz le Vas poslušam.« Lepo!na hraliica — ro parshi Hlavar. Že nekaj mesocev ogroža na Romunskem osebno varnost tolovajska ban- da, kateri je načelovala žensika. Obči strah se imenuje Mimica Goldenberg. Obiskovala je gimnazijo in izhaja iz ugledne rodbine. Hrepenenje po pustolovju jo je natiralo v tolovajski poklic. Predvsem se je seznanila s sumljivimi osebnostmi podzemlja v romunski prestolici v Bukarešti. Kmalu se je pokazalo, da prekaša d.klina glede brihtnosti in podjetnosti nepoštene tovariše. Zločinci so jo izvolili za svojega poglavarja in jej obljubili popolno pokorščino. Ta izvolitev je bila samo v dobro bit bukareškemu tolovajstvu. Nova glavarica je znala s svojo lepoto zabrisati vse sledi in zakriti svoje podanike pred oblastjo. Policija je imela v rokah več slik lepe tolovajke in tiralice z njeno fotografijo so bile javno nabite po vseh policijskih revirjih in poštnih uradih romunskega kraljestva. Pred nekaj dnevi se je vršila v mestu Braila volitev lepotne kraljice za celo Romunsko. Med damami, ki so se javile na volišču, se je posebno odlikovala po lepoti mlada neznanka, ki se je izdala za Zofijo Manolescu. Bila je krasne postave, temnočrnih las, velikih, plavih oči. Mlada krasotica je raz-; lagala, da je dijakinja in se mudi pq-L, vsem slučajno v Braili. Niti sanjalo s^' ji ni o volitvi kraljice romunske lepote. Slučajno je čula o lepotni prireditvi in se je pojavila na volišču. Nobena od »branih ikrasotic je ni dosegla, kar se tiče lepote in brezdvomno ji je pripadala krona. Vest o pojavu izredne krasotice v Braili se je razširila z bliskavico in je udarila tudi na uho policije. Dva dni pred izvolitvijo lepotne kraljice je bil izvršen v Braili izredno drze~i rop, ki je moral biti delo lepe Mimice Goldenberg. Pri primerjavi ropa in pojava izredne ikrasotice se je rodila policiji misel: Če ni krasotna kraljica — roparska glavarii.a? Za vsak slučaj se je pač podala policija v hotel, v katerem je bilo naznanjeno kronanje izvoljene nove lepotne kraljice za celo Romunijo. Zofijo Manolescu so posadili na prestol, ogrinjali so ji krog vratu hermelin, ko je vstopil v dvorano policijski komisar. Koj na prvi pogled ga je prevzela podobnost med roparico na tiralici in med baš ikronano lepotno kraljico. Podal se je pred prestol in je prosil za roko krasotice. S prošnjo za podajo rOke jc ni nameraval počastiti — storil je to radi tega, ker je bila tolovajska glavarica od rojstva zaznamovana na roki s posebnim znamenjem. In glej! Znamenje, katerega je sicer, prikrivala z rokavico, se je pokazalo pri podaji roke! Kronanje je doživelo naenkrat prekinjenje, ker so kraljico odvedli v preiskovalni zapor. S prestola lepotne kra ljice je morala lepa Mimica Goldenberg med štiri stene in od tamkaj bo romala v ikaznilnico! ~ ""