List ti koristi dalav-, akaga I|u4atva. Dalav-fl oo oprav I ¿a nI do vaega kar produclrafo. Thla paper la devoted • to the Intaraata of tha working claea. Work-era ara ©nil t Ud to ali what thay produca. Ruier«da«i Moood-Hiau m»U*»r, iHc. A. 1(107, »t t L« |mmii otfi*« "Si Chicago III- u»dfi tb« Act oí « oogrrt» of March »rd, 1X7» Office: 2146 Blue Island Ave "Delavci vseh dežela, združite se", PAZITE! irS-- na fttavllko v oklapafu-kl aa naha|a pola* va. tega naelova. prilepil«, naga apoda|all na ovitku. Ako ( 125 ) |a «tavilka . ' tada| vam a prihodnjo Številko na Sega liata po-isčs naročnina. Proai-mo ponovit« |o tako). Stev. (No.) 124. Chicago. HU 25. |anuar|a (Januar), 1910. Leto (VoL) V. Strajk v E. Hammond, Ind. V tovarnah za jeklo, ki so last Standard Steel Car Companije v Kast Haminond, Ind., je izbruhnil itrajk. Delavci zahtevajo namreč jasnih računov glede plače. Razmere ao podobne onim v MeKees Roekn, Pa. Delavci, ki izdedujejo vozove, ne vedo ob koncu tedna, koliko ho zaslužili. In na ta način je Coiupaniji mogoče vtrgavati delavcem plačo, kakor se ji poljubi. Na štrajku je čez 1000 delavcev, od kterih je nad polovico ^Hrvatov in Srbov. Štrajkolomcev ni. Štrajk vodi E. Trautman, organizator za I. W. W., pod ktero orgauizaeijo so se delavci — kakor v MeKees Rocks — že organizirali. V petek večer dne 21. jan. je bil v E. Hamond velik shod štraj-karjev. Na »hodu je govoril za Srbe in Hrvate sodr. Glumac, urednik "Radničke Straže'', ki je v navdušenem govoru pozival strajkujoče naj vstrajajo v boju napram ne nasitni Standar Co.- Da »o delavci pripravljeni na vse, da izvojujejo zinago, so bili znaki v groiuovitih aplauzih, ki ao sledili Glumacevein govoru. Za Slovence je v imenu "Proietarca govoril v kratkem sodT. Frank Petrih ki je istotako pojasneval solidarnost delavcev organiziranih v I. W. W., ki bodo »tali na strani bojujočih se v E. Hammond. Tudi "Proletarec" bo na razpolago za moralno oporo v tem boju. — Za agitacijo 4'Kad. StražeM je govoril sodr. M. Hans. Kakor se je povedalo na shodu, tam ni (razun štirih) slovenskih delavcev. Mi pozivi jamo vse delavce, ki iščejo dela v tej industriji, da ne gredo v E Hammond, Ind., kjer je sedaj itrajk. Ob enem nam jč še pripomniti, naj bodo nasi delavci pripravljeni priskočiti na pomoč bojujočim se v Hammond, če štrajk se ne bo kmalu končan. Za sedaj samo: ne v Hammond, Ind.! _^_: JEDNA PODGANA NOTER — DRUGA VEN. John R. Walsha, znanega tatu-milionarja. so zadnji teden končno odvedli v zvezino jetnišnico Fort Leavenworth v Kansasu, kjer ima \ po obsodbi odsedeti pet let(ČeboT) Blizo pet let se je Walsh z vsemi postavnim» sleparskimi sredstvi branil zaslužene kazni in se rogal pravici v obraz. Rafcni 4 4 reformatorji'' pod kapitalističnimi zastavami se spet ponašajo, češ pravica je le »e na svetu ; tudi milio-narji morajo v ječo, ne samo reveži. Ali pa je Walsh pravzaprav v ječi? Kakm- poročajo razni listi, ima kaznjenec Walsh posebno in prijetno sobo, ne celice kakor drugi, "navadni" kaznjenci; ima tudi boljšo hrano ,a delal baje ne bo druzega kakor čital časopise. Hm! V tako 44ječo" bi si želel se marsikdo! — Med tem, ko so oblasti zaprle jedno podgano v kletko, so pa drugo, še bolj nevarno kot je prva (Walsh), izpustile iz kletke na prosto. V soboto je bil t namreč pomiloščen iz jolietske kaznilnice Paul Stensland, veliki bančni tat, kteri je pred tremi leti uničil jedno chikaško banko, tisoče depozitorjev — večinoma siromašnih delavcev — spravil na beraško palico in s svojim roparskim činom tudi povzročil, da so tri osebe izvršile samomor, a dve •ta zblazneli. In to človek, kteri bi moral vse svoje življenje prebiti ob trdem delu v.kaznilnici, je tedaj svoboden! Ravnotako bo tu-fl Walsh čez nekaj časa! O, pojte se solit s tako justieo! Delavci nimamo domovine. Ni-hže nam ne more vzeti tega, kar nimamo. "Glas Naroda" je «kebild lift — in Glasilo iifkart!! . SODRUG BEN. HANFORD MRTEV. BEN HANFORD. Ravno pred zaključkom lista smo dobili vest, da je preminul t po daljši bolezni, a stalnemu delu za našo stranko v New Yorku— poleg E. V. Debsa eden najboljših delavcev za socijalizem v Ameriki—sodr. Ben. Hanford, ki je bil dvakratni podpredsedniški kandidat soc. stranke. Trajen spomin našemu sobojevniku!! Splošen pregled. — Delavci in tovariši. V kongresu Zdr. drž. je zakonska pfed-loga, ki določa pokojnino za stare in delo nesposobne delavce. Priporočamo vsakemu slovenskemu delavcu, — socialistu ali nesocialistu, ki je državljan ameriške republike, da piše nemudoma dopisnico državnozborskemu poslancu v WTashingtln, D. C., ki* zastopa njegov okraj, v kteri naj opozori poslanca, da naj govori in glasuje za tak pokojninski zakon, ki bo koristil delavcem. Delavci! Ako smo složni, bode- mo tudi kaj dosegli. e e * — Govori se, da je ravščina nesreča. Ako se govori o delavcu, je to skoraj resnica. Delavec dela skozi celo leto, a nima nič. Vseeno je pa radodaren. Kedar so volitve takrat izvoli državnozborskim poslancem advokate, da dobijo $7.500 plače na leto ih poleg še $1.200, da lahko najamejo tajnika, dasiravno bi te vrste advokati ne zaslužili še $10 na teden, ako bi jiin bilo treba delati! Kdo je kriv, te revščine in nesreče? Delavec sam! Pameten delavec ne voli advokate v poetavodajoe zastope, ampak delavce- socialiste. e « * _Lakawanna železnica z $26, 200.000 vloženega kapitala je imela čistega dobička v mesecu juniju $945,345.39. V celem letu je pa imela približno 13,000.000 dobička ako se računi na podatkih za mesec junij. To je polovica vloženega kapitala. Tako dobro so odrezale skoraj vse železniške družbe, ^ist dobi- ček vseh žeiezniških družb za leto 1909 je pa znašal $741,967,191/ Te številke dokazujejo jasno kot beli dan, da ameriško ljudstvo, vsakih deset let plača železnice železniškim magnatom. Ali ni skrajni čas. da se železnice podr-žavijof? e e ♦ — Danes lahko vsakdo postane bogat, če ima talent za oropati druzega v mejah zakona. Delnice in bondi ulične železnice v New Yorku so vredne $1,700.000 na na miljo in enotirno progo. To je $300 na čevelj in $25 na palec! Ako računimo, da en vatel šine (relsa) vaga 120 funtov, tedaj va-ga vatel proge 240 funtov in je pritrgan na dva praga. Teh 240 funtov železa in dva praga so pa kapital i žira ni z $!K>0!!! Slovenski delavci, ki-^\jlomi-šljate, da ste se naselili v svobodni deželi, lahko zdaj unievate, da je ta dežela svobodna in velika le za kapitaliste. Res se postane lahko bogat, ali človek mora imeti predvsem "široko in kosmato vest. e a e — Zdr. drž. niso napovedale vojno Nikaragui. Zdaj pa govori Zelaya, bivši predsednik, kar potrjuje tudi časopisje. 44 Ali ne veste, da je bilo v bitki pri Rami 400 Američanov? Ali ne vieste, da so naši vojaki po bitki pri Colorado Junction dne 1' novembra našteli dvajset mrtvih ameriških mornarjev s topničark, ki so bile vsidfane v reki, da bi branile koristi Američanov? Meni se je sporočilo oficielno, da so bili dezerterji." Topničarke je poslala vluda in ne^kongr«». Ako bi jih bil poslal kongres, bi to bilo napoved vojne. tako je pa le diplomatičen trik. Kapitalisti so pa xlosegli, kar so želeli. Izkoriščali in oplenili bodo lahko sedaj Nikaraguo, ne da bi jih kedo motil pri tem delu. e e e — Kapitalistični časnik "Los Angeles Times" piše, da so cene za živež, obučo in obleko radi tega tako visoke, ker imamo preveliko produkcijo zlata. List priporoča, naj se preneha s produkcijo zlata, ali naj se pa del produciranega zlata vrže v ocean, ker naraščaj kvantitete denarja dela denar cenen ali pa podraži potrebščine. No, v teh stavkih, ktere je prinesel kapitalističen list, se glasi določno, da je naj slabejša državna forma, kolikor smo jih do dali«"«, vendar kapitalistična. Se v nobeni družbi se ni priporočalo, naj se uničujejo pridelki. Že radi tega je potrebno, da se strmoglavi kapitalistično družbo, na njenih razvalinah pa zgradi so-socialistično. e e e — Je, joj, jej. Ah, ameriška vlada je res korajžna! Vstrelili so dva ameriška državljana, ker sta se vojskovala proti nikaruguaški vladi. To je bilo groženje predsed-t.iku pritlikave republike. Zelavo so hoteli pojesti kar živega. Ali ta korajža je šla rakom žvižgat, ko se je doznalo, da je 900 premogarejv bilo valed kapitalistične profita žel jnosti vmorjenih v Cherry, 111. Pa ni čudo, lastniki premogoko-ko£ov in rudnikov lastujejo tudi vlado. Pri tem umoru na debelo je molčala vlada, radi dveh umorjenih Američanov v Nikaragu¿ je pa vdarjal na vojni boben. Poznamo se! V Cherry, 111. bi se šlo za korist delavcev, v Nikaragui pa za pest kapitalistov, ki hoče uguliti on-dotno ljudstvo in prisvojiti si ztmljo., e a * < — Zagovorniki kapitalistov pripovedujejo, v toliki m>eri, da je ročno delo zdravo in. krepčalno, da jim mi želimo, da bi šli takoj Okušat slast dela. Priporočamo jim v prvi vrsti tvorniee za izdelovanje jekla in železa. Pri plavžu človek najložje okusi slast dela. e e * — Bruseljski dopisovalec piše v "Frankf. Ztg.:" Ob dohodu kralja v Bruselj je vihral rdeč socialističen prapor raz okno. Na vrhu je brl pa v znak žalosti pritrjen črn pajčalou. Kralj je osupnil. Ali dvorjani so mu povedali, da je črn pajčalon pritrjen vsled smrti socialista poslanca Foissona. In na to je kralj Albert pozdravil rdeč prapor z žalostinko. Če bi tak prapor vihral* v Wa-shingtonu ob prihodu Tafta raz hišo, mimo ktere bi šel Taft, tedaj bi najbrže'tolpa policajev vrdla v hišo in pogazila prapor v blato. To je vzrok, zakaj smo obelodanili ta malenkosten dogodek. — Mi smo že večkrrft povedali, da inšpekcija mesa v tej deželi ni vredna piškavega oreha. To resnico je zdaj potrdil dr. A. D. Mel-win predstojnik živinsko industri-elnega odseka v poljedelskem mi-nisterstvu. V svOjem poročilu dokazuje. da pride polovico mesa v Ameriki na mizo, ne da bi ga kak zvezni ali državni inšpektor pregledal. • Kako škodljivo je meso, bolne živine Če »e ga uživa, menda ve že vsak človek, Ali v Ameriki se gleda bolj na interese kapitalistov, kot na zdravje ljudstva. Ljudstvo pa spi in šepeta o svobodi in enakosti, ktere ni nikjer. e e e Grozna poročila o zaroti in bombah v Barceloni na Španskem, ktera je pred 14 dnevi prinašal brzojav kot navadna laž, ktero je trosila vlada vedoma v svet da dokaže, kako potrebno je, da trpinči in obsoja delavce, ki so se vdeiežili, protiklerikalnih demo-stracij in kravalov. Vse te vesti o zaroti teoristov so se skazale v tem resnice, da so v neki kleti našli 10 praznih bomb in eno granato, ktere je tje položila policija z namenom, da jih kasneje zopet najde, če bo potreba pomagati vladi zaradi pre-kega soda iz zadrege. Mejtem pa patriotični teror divja z vso silo. V Barceloni je obsodilo vojno sodišče petnajst oseb, ki so v neki vasi ob času julijskih nemirov tvorili nekak revolucionaren odbor. Štirje so obsojeni v dosmrtno, ostali pa v večletno ječo. Edina priča je pa bil vaški župan! e e e — V Waldorf Astoria hotelu v Sew Yorku je neki delavec vbil okno. Takrat so imeli voditelji Carne-gijevega podjetja slavnostno žret-je. Kuverta je stala $100. Vse žre-tje pa malenkost — $10.000. . Ko so delavca prijeli, je povedal, da ni okna vbil, ker je razposajen človek, marveč, ker je lačen in že tedne brez dela in se ni mogel brzdati, ko je videl v hotelu to razkosnost in razsipnost. Bog je poskrbel pticc pod nebom in ribe v vodi, na človeka delavca je pa pozabil. e a e — V Chicagu je sodidšče obsodilo delavca Gullija na trimesečno ječo, ker je vkradel sedem novih centov. Malove tatove prime roka pravice vselej trdo. Kdor pa vkrade cela zemlja, na dotičnega se pa ne pazi. Kapitalistična družba je res modro urejena za velike tatove. e e e — Koliko časa še, in vsa industrija v ameriški republiki bo v Splošni bojkot podra-ženih živil. Misleče ljudstvo je vendar enkrat storilo pameten ia umesten korak proti visokim cenam vsakdanjih živil. Napovedalo je splošen bojkot podraženim živilom, predvsem me«u, ktero je že na-višku neznosne draginje. V Va-shingtonu, D. C. se je zadnji teden organizirala posebna organizacija National Anti-Food Trust League, ktera ima namen bojkotirati meso in ostala podražena živila po vseh državah republike, dokler trusti ne znižajo cen. Na čelu bojkotne lige $o večinoma ženske. Vspeh te lige je že velikanski. Bojkot se organ i zu je po vseh večjih mestih in pridružujejo se mu zelo politični faktorji in postavo-dajniki. Zakonodaja v državi O-hio je odobrila resolucijo, v kteri poživlja ljudstvo v državi, da naj ne kupuje mesa magari dva meseca, dokler bo tako drago. V Clevelandu, Ohio, je danes čez 70.000 oseb bojkotiralo meso za trideset dni. V Daytonu, O., so se vsi prebivalci odrekli mesu. in posledica tega je, da sta dve mesnici že zaprli vrata. To je jedina prava pot, da se užene draginja, ktera preseda že vse meje. Socialisti bodo brez dvoma povspeševali ta upravičeni bojkot na vseh koncih in krajih dežele. Kako silno so poskočile cene vsakdanjemu živilu v zadnjih treh mesecih samo v Chicagu je razvidno iz sledeče tabele: pred danes 3 mes. jajca, tucat.............$ .42 $ .30 Jonathan jabolka, peck.. 1.00 .40 pomoranče, tucat .50 .40 soda crackerji...........li .10 konservirana koruza, posoda .15 .12^ maslo, funt . ............22 .18 riž, funt...........10—12 6—7 moka, žakelj % lb........85 .72 mast, funt..............17 .12 svinjetina v rebrih (pork chops), funt...........20 .14 vratne kosti, funt.........05 .02 presičji rep ............ .10 .06 sveža presičja rebra, funt .13 .07 kost za juho.............05 zaatanj kost za juho............05 zastonj kuretina, funt...........22 .15 gosjetina, funt...........22 .15 frankfurtarice (klobase) ft 12 .09 sveže klobase (poifk sausage), funt.............*......12 .08 surovo maslo, funt.......40 .30 govedina, funt...........12 .09 bravina, funt............ .18 «15 I. t. d. Dol z visokimi cenami!! rokah peščice milijarderjev. Mor- -gan in Rockefeller sta pokazala, kako je treba in drugi trustjani jim pa slede. Kmalu bo za vse trust. Ako se ameriško ljudstvo ne zbudi, bo morda kmalu plačevati trustom davek še za zrak. kterega diha. e e e — Vodja kaznilnice v Atlanta, Ga. in jotniški čuvaj Peter D. M. Vintv sta za nečloveško trpinčenje jetnikov dobila v primeri z zloči-norti, kterega sta z vršil a zelo majhna kazen. Obsojena sta bila na $150 globe, oziroma na šest mesecev zapora. Vzlie temu sta pa a-pelirala na višjo instanco. Ta obsodba dokazuje zopet, kako milo postopajo sodišea v republiki z ljudmi, magari če so tudi najnižji čuvaji kapitalizma in njegovih naprav. e e * — Soproga znanega čikaškega špekulanta Pattena, ki je zadnjo leto s svojimi špekulacijami silno podražil pšenico, je šla koi v na-vadi pr\ bogatih »lamah med re-lormatoriee. V nekem ženskem klubu v Phrladelphiji je govorila proti narodnemu samomoru. t4IIišc bi morale biti |H)lne o-trok," je hitela pridigati pobožna milijonarka. 44 Že naš zveličar je dejal: Pustite male k meni."- No naš "zveliear", je pa priporočal še nekaj druizega. ''Spodite tatove in skopuhe iz hiše božje." To je pa bogata "dama" pozabila povedati v svoji pridigi. PROLETAREO PROLKTARKC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA . LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TORKK. Lastnik la t*daj*t«lj JafMlotaaslui dela tik* tiskovna drsite v Cbfcifo, III. Naročate*: Za Ammco $1.50 u cslo lato. 7Sc ta fi teta. Za Evropo |2 u calo teto. ti «a pol teta. Ofiasi pa Atoaaar* Pri iprtm^mbi biraM,'a j«paUg movapa natnaniti tudi STARI naslut. PROLETARIAN Owaad and pabliahad Evaav Tuesday by iMtfe Slavic Warkaiea't PablUhiaf Company CSkap, i.llsoU._ Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. jO« Jesih I' r«-Mi lent} John Patrick, Secretary; Trank Mladič, Treasurer »os» juciimoN k a te*: United Stat«« and Canada, a year, 7Sc lor half y«*r. Foreign countrie» $2 e year. $1 for half year. ADVERTISING BATES OS E*r««nicnt. NASLOV (ADDRESS): "PROL1TAREC" 2146 BHie Island ave. Chicago, 111. si TADEJ KOÖÖIUÖKO IN PORAZ ANGLEŠKE SOLDATESKE PRI BEMIS HEIGHTS. Izza ameriške revolucije. Spisal Jože Zavertnik. bolj vroča bitka, tam je bil Ar-nold in spodbujal puntarje. Tudi Hurgoyne in Fraser in drugi častniki so navduševali vojake. Zaman! Puntarji so prodrli angleške bojne vrste in skoraj obkolili središče. Situvacija angleške armade je bila grozna. , Popoldne, ko je divjala najhujša bitka, je pa Gates ležal v taboru pri Bemis Heights z 11 tisoč puntarjev, ne da bi ganil in šel Arnoldii na pomoč in tako z enim mahlej^ni zdrobil ali pa zajel angleško armado. Arnold je prosil ponovno za pomoč. Pa Gates je bil gluh za take prošnje. Proti večeru se je Arnold v redu umaknil v tabor, ko je videl, da mu Gates ne pomoči, ker se je bilo bati, da ga zajame angleška vojska, ako se oddalji preveč od tabora. Vsled. omahljivosti Gatesa je ostal ta vspeh puntarjev, kterega beleži zgodovina kot bitka pri Freema-novi farmi, brez vsakega vspeha. Vspeh je bil le moraličen. Puntarji so spoznali, da so vzlic slabi oborožbi v bitki na odprtem polju kos izurjenim in dobro oboroženim angleškim vojakom. Arnold je hudo ozmirjal Gatesa, ker nun ni ptralal zahtevane pomoči. In posledica? Gates je ArnoldU odvzel poveljstvo in odločil, da ima oditi v Philadelfijo. Arnold ! se je pa temifr uprl. Kosčiuško je po bitki nadaljeval z utrdbami m jarki za strelce. Dne sedmega oktobra 1777 je odločil Burgoyne naskočiti utrdbe. Spoznal je,'da ga bodo puntarji obkolili z utrdbami, ako se ne odloči za naskog in ne požene pun-1 z brad je najbolj 'izurjene in pogumne vojake, ka- goyna. K temu je pripomogel tudi mladi Poljak Tadej Kosčiuško, ki je vodil in nadzoroval gradnjo utrdb in nasipov. KAKO JE POGINIL KARPOV? General Washington je odposlal mladega ženijska častnika Tadeja Kosčiuška, ki si ji nabral že bojnih lavorik onkraj oceana, v tabor Gatesa, da ga puntarski general izrabi po njegovih zmožnostih. Gates je bil svojeglav človek, o bojni taktiki pa tudi ni mnogo tarjev v beg. raztimeL • izurjene in p< Komaj je Koečiuško dospel v i4_i5go mož ,kterim" je dodal puntarski tabor, že .je opazil, da tunosne kroglje iz svoje rekel Kosčiuško. |jjh »krivtfč v četo. Ko so pričele 4 4 Petnajst tisoč mož in 24 to- pokati puike> 8o hiteH puntarski pov," je odgovoril generaL Strelci pod poveljstvom Morgana k'No, 8 temi se že da nekaj zvr- na po^č, krso z vso silo napadli šiti. Potrebujem časa, da ogledam 'degno kril0 angleške čete, puntar-pozicijo vojske," je ponovno de- „ka mgica je pa napadla središče, jal Kosciušfco. I Angleški vojaki so se borili srčno; Kosčiuško je odjezdil v sprem-j navduševal jih je Fraser, kterega stvu častnikov na bližji grič, od- je bilo videti povsod, kjer je bila koder je bil krasen razgled po po-1 največja bojna gnječa, dokler ga krajini. Njegovo ženialno oko je ni kroglja iz puntarske puške za-takoj opazilo pomanjkljivosti na dela v prsi in ga ranila smrtno, utrdbah. Izdelal je takoj nov na- j Mejtem časom je Arnold škri-Črt. Po preteku dveh ur so že pele paje z zobmi gledal bitko, ker mu sekire in puntarji so kopali jarke, nj bil0 dovoljeno vdeležiti se boja. delali nasipe po načrtu Kosčiuš- Nakrat je zasedel svojega konja ka. Pripravljali so gorak sprejem in jahal v bojno vihro. Gates je angleški soldateski. poslal za njim častnika, da ga Angleški vojski je zapovedoval vjame in privede nazaj v tabor, general Burgoyne. Njegov načrt Ali kdo bo Arnolda vjel v bitki T je bil navidezno obkoliti levo kri- Ko so puntarji zagledali Arnoi-lo ameriških puntarjev, zaeno pa da, prekinil jih je nov bojni duh. z vso silo napasti središče in des- Pozdravljali so ga od vseh strani no krilo in tako pognati v beg ce- jn drli proti angleškim bojnim vrlo puntarsko vojsko. General Fra- gtam kot vihra, .kteri se ne more ser je zapovedoval desnemu krilu, vstaviti nič. Arnold je jahal gorin-Hiedesel in Fhillips leVemu krilu, dol. Dajal povelja, in ni se zmenil sam je pa vodil središče. Še pred- za kroglje ,ki so padale gosto kot no je napočila jutranja zora, je toča okoli njega. Povsod je bil, pričelo življenje v angleškem ta- kj,.r jP pretila nevarnost, boru. Tiho, mimo je gibala velika Krvolitje je bilo grozno. Anglp-angleška armada, da preseneti ži so se umikali, za njimi so pa puntarje in jih požene v beg. pritiskali puntarji. V tem groz- Ali puntarski piketi in stiaže, nem klanju, kteremu je še le tema skriti v najevčji gošči, so opazili naredila konec, je mlad in ranjen ob žarkih vzhajajočega soinca sve- heški vojak v službi angleške tira-tlikanje bajonetov in rdče suknje nije ustrelil Arnolda v nogo in angleških vojakov. Še predno je vbil njegovega konja, bilo poldne, je bil angleški načrt Burgoyne je po tej bitki spo-odprta in jasna tajnost. znal, da je njegov položaj obupen. Puntarski general Arnold, ki je Zbral je svojo vojsko in se umak-zapovedoval levemu krilu, je od- nil v Saratogo, pustivši ranjence ločno protestiral ,da se pričakuje ¡n bolnike v taboru, sovražnika za utrdbami, ko cela y Saratogi je naletel slabo. Za angleška armada ni kos peščici petami so mu bili ameriški pnn-pun Urški h strelcev, ki ovira pot tarji, na drugem bregu reke je pa proti taboru p rod i raj oče mu so- taborila močna vstaška četa, ki vražniku. Arnold se je v tem lo- nm branila prehod. Zašel je v čil od Gatesa, da ni bil omahljivec past. in takoj spoznal ugodno priliko za j Ameriški strelci so vbili vsake-naskok. Slednjič se je -Gates vdal ga, ki je šel po votlo k reki. Izvze-in dovolil, da sme naskočiti an- te so bile žene. gleško vojsko. j Kosčiuško je pa tako spretno Bilo je okoli treh popoldne, ko zgradil nasipe, da so izza nasipov je naskočil predstraže središča pri s topovi streljali direktno v an-Freemanovi farmi, kterega je vo- gleški tabor. Burgoyne je uvidel, dil Burgovne. Vnela se je vrhea in tla se ne more držati in poslal je v krvava bitka — pravo klanje. Ar- vstaški tabor posredovalca, češ, nold je napadel s tako silo src- tla se vda. Pogajanja so pričela dišče, da se je središče pričelo ta-'dne 8. oktobra in dne 17. oktobra je b>la sklenjena pogodba. Angleška armada je marširala brez zastav iz tabora in odložila koj na pomoč. Ali Arnold je tako orožje na določenem mestu. Bur-spretno vodil svoje čete, tla so se govne je izročil meč Gatesu,ktere-kot zagoztla zarile med angleško ga mu je Gates takoj vrnil z vlju-sretlišče iji levo krilo. Bitka je bi- dno frazo. la zdaj splošna. Arnold je podil' Tako st» je završil poraz angleš-srediČše nazaj. Kjer je bila naj- ke armade in končala slava Bur- Ko je brzojav poročal o smrti polkovnika Karpova, načelnika tajne petersburške policije, se je splošno verjelo, da je Karpova vbil kak revolucijonar. Že nekaj dni kasneje je pa bilo splošno mnenje, da ga je vbil vohun — ¿pijon Voskrenenskv. Zdaj pa prihaja druga vest iz Rusije. Karpov je bil najintimnejši prijatelj Voskresenskija. Vzgojiti ga je hotel za nekega drugega Azeva, ki bi imel ualogo visoke osebe, ki so se zamerile maki ka-marili s pomočjo revolucionarjev in z bombami spravljati s tega sveta, obenem pa izdajati revolucionarje hi jim pomagati na ve-šala. Karp<>V'je kupil pohištvo za 6pi-jonsko stanovanje Voskresenskija. V stanovanju se je posebno zanimal za električne naprave. Ko je odhajal, je dejal slugi da gre za par dni h Voskreseskiju. Vzro ka mu ni povedal. Ali najvažnejše je kar je dogualo kriminalno zdravniška preiskava, da je bomba Karj>ovu osmodila brado in lase. Kaj iz tega sledi! Karpova ni nibče vbil. Ponesrečil je, ko je v družbi svojega ljubljenca - špijo-na delal priprave za atentat, kterega bi obesil revolueionarjem če bi se pttsrcčil. Karpm- je bil star lisjak, ki ni sel tako hitro v nastavljeno past. Karpov je že v svoji prejšni slui-bl v Baku vzgojil špijonstvo/do' skrajne in popolne dovršenost i. Taki ljudje niso letošnji zajci. Ako bi ga hotel Voskresenskij vi»:ti res iz maščevanja, hb bil to, lahko zvršil stokrat in z drugimi sredstvi, ne pa z bombo. Načelnik petersburške tajne policije, polkovnik Karpov je vbil samega sebe, ko je pripravljal smrt za dru-ge. O tem ni danes dvoma, pa naj ruska vlada pošilja kakršna poročila hoče o njegovi smrti v svet. To resnico ne bodo omajali tudi tisti slovenski Časniki, ki zagovarjajo hudodelstva ruske vlade in čine načelnikov ruske tajne policije. Dixi! BODI SAM "Spoznavaj samega sebe," je bil nauk starega veka. Poslanica Krista na ljudstvo se pa glasi: "Bodi sam." To je jedro, tajnost njegovega nauka. Ako je Krist govoril o siromakih, tedaj je menil take ljudi, kot je bil sam. Kedar je govoril o bogatinih, je pa imel v mislih ljudi z nizkimi instinkti, kterim ni bila mar njih lastna izobrazba. Kris#t je živel v človeški družbi, ki je bila podobna današnji v kteri je bilo, dovoljeno osredotočenje privatne lastnine v rokah posameznikov. V evangeliju, kterega je oznanjeval Krist, ne najdejo nikjer, da bi bilo kormtno za človeško družbo, ako ljudje vži-vajt) sprijeno hrano, hodijo v v-mazani in razcapaui obleki in stanujejo v slabih zaduhlih stanovanjih. Krist je menil vse kaj druzega. Njegove misli in nauk se dajo tolmačiti tako-le: Človek, ti si osebnost. Izobrazi se. Bodi sam. Ne domišljaj si, da je tvoja popolnost v zbiranju zakladov ali posebni lastnini. Tvoja popolnost je v tebi. Ako jo v-resničiš, je nepotrebno, da si bogat. Nevarno bogatstvo se lahko ukrade človeku. Pravo bogatstvo ti pa nihče vzeti ne more. V za- člov>k priliko postati res plemenit, razviti svojo individualitato, da bo vsakdo koristil vnem. Še preti Kristoin je dejal nek modrijan: kaj takega je, da se pusti ljudi v min»; kako vladati ljudi, tega pa ni. / Vse vladne forme so napačne. Dezpotizeui je krivičen napram vsakemu, še proti tiranu, ki bi bil lahko kaj druzega. Oliarhija je krivična proti mnogim, ohlokrati-ja pa napram malemu številu. Današnja demokracija pa ni nič druzega. kot da ljudstvo po ljudstvu pobija ljudstvo za ljudstvo. Dokler imamo kteri koli formo vlade, ki je autoritativna, je nemogoče, da bi se uresničili nauki Krista in drugih velikih mislecev. Avtoritativna vlada, ki sili človeka, da se ji prilagodi, ne more v človeku druzega obuditi kot nizke instinkte. To je resniea! V stari domovini lahko gledamo, kako liberalci brskajo ipo farovških smetiščih in ta gnoj prinašajo v svojih listih. Na-o'bratno pa tudi kleiikalci ne drže križem rok in stikajo po liberalnih domih in z veseljem žvečijo blato v predalih svojih listov, ki bi se imelo k večjem odpeljati v znano hišo v Hrenove ulice. > Zakaj? Liberalni in klerikalni stranki se gre za avtoritativno cije bodo bogati, dobri m krasnii Spoznavajmo samega sebe in bodimo sami! Bodimo, kar smo, ker v sebi lahko najdtMiio, kar potrebujemo. In nevošljivo»t in o-sebna mrznja bodete izginile iz so« cial»stičnih vrst. • J. Z. LOJALNI SO. kladnici tvoje dyše imaš neizmer-1 vlado- Liberalna stranka ne da nič na bogatstva, kterih ti nihče vzeti ne more. Živi tako, da te ne bo- ža invidualnost, ktertK je mimogrede vzela kot privesek v svoj tlo mikale posvetne, reči in znebi Purani; klerikalna stranka pa se posvetnega» bogatstva. V pJ-|ne !,a m Kristove nauke, dasi cvetnem bogatstvu so nizkota, ve-itp,li' <1a hoie Ijuchtvo pripeljati kotrajen strah in večna krivica, j nazai h Kristu — kralju. Zasebna lastnina otežkočuje ihdi-j Ta pojav pa opažamo že* tudi vitluuliteto." - j ponekod v socialističnih vrstah. Pripomniti je še treba. Ila Krist; ^javlja se tam, kjer osebnost so-ni dejal, tla so vsi siromaki dobri dni»ov že ni P"Potoa. kjer se so- ljudje, vsi bogatini pa slabi. Krist dru«gi še niso otresli popolnoma pravi: Človek ne doseže svoje po- buržoaznega mišljenja. Taktična polnosti skozi to, kar ima, tudi,in «ifitatorična vprašanja zvrše ne s tem, kar dela, ampak skozi največkrat osebne spore, ki ško-to, kar je. Ko je bogati mladenič diJ° 8tvari ~ socializmu in kpri-prisel h Kristu. dober državljan, »tijo kapitalizmu. Stranka se cepi, ki ni grešil proti državnim in ver- IN MEM ORI AM poto-svojim no- za* koj umikati. Geheral Fraser povednik levega krila, opazivši da se središče umika, je hitel ta Dne 22. januarja t. j. zadnjo soboto so se zavedni delavci sirom sveta spmninjali 44 Rdeče ne-dt4je" ali krvavega klanja ruskih proletareev v Petrograd*l Ijctos je minulo pet let, odkar je v nedeljo, 22. januarja 1905 v ruski prestolnici korakalo čez pet tisoč delavcev z ženami in otroci tlo carjeve zimske palače, da se j>otožijo svojem u batjitški v svojih nadlogah in ga naprosijo pomoči, Toda ko so delavci prišli na trg imenovan Nevski Prospekt zadeli so ob četo jezdeč i h koza-kov, kteri so nenadoma planili na prve. Po zverinsko so mahali ko-zaki s sabljami po nedolžnih in neoboroženih možeh, ženah in o-troeih; pokale so snlve—in v par trenotkih je ležalo na trgu nad tritisoč trupelj—sneg, ki je pokrival tlak, je bil ve« rutleč od proletarske krvi. Odtod ime: 44 Rdeča nedelja. Tako je skrbni "očka", beli car - mesar lažil" in "pomogel" danikom! Ohikaški zavedni delavci so obhajali spomin na Rdečo nedeljo v sobote» večer v Bowen dvorani, Polk in Ilalsted n). Govorila sta ruski sodrug S. Naumov in sodr. Fraenchel» Večni spomin vam, proletar? ei, ki ste parili pod kruto roko največjega krolianega krvoloka v 20. stoletju. Zadnji teden smo omenili, da skebski 41 Glas Naroda" kontrolira vse slovenske časopise v Ameriki razen "Prolejtarea" in *4Cle-velandske Amerike", Toda prehiteli smo se tudi.44 Amerika" o-glašuje Sakserjeve šifkarte in njegovo agenturo za pošiljanje denarja v stari kraj. Prehiteli smo se pač zato, ker malokdaj pogledamo v te žalostne imitacije časopisa kot je 44C1. Amer." in ostali klerikalni šmiri po Ameriki. Vsi torej kimajo za "očetom" Sakser-jem I Živela parola: "Svoji k svojim"! skim postavam, mu je Krist dejal: Ostavi bogatstvo. Otežkočuje te v vresničenju tvoje pt*polnosti. To je za tebe vez. To je breme. Tvoja osebnost ne potrebuje tega. V sebi lahko najdeš, kar si in kar potrebuješ." Svojim učencem je venlno priporočal, hodite samostojni in se ne brigajte za druge reči. Kaj pomenijo druge reči? Nič! Človek je sam v sebi popolen. Če pojdete v svet, vas bo svet sovražil. Svet sovraži indivklualiteto. Za to rta j se ne brigajo. Če jim kedo vzame plašč, naj mu dajo še jopič, da dokažejo, da jim ni za posvetne reci. Če jih kdo psuje, naj mu ne odgovarjajo. Kar ljudje govore, ne more spremeniti človeka. Člo-^ ek je, kar je. Javno mnenje nima nobene vrednosti. Če rabijo proti njim silo, uaj se ne bramj ker bi z obramlM) ponižali samih sebe. Sploh je pa človek lahko svoboden tudi v ječi. Njegova duša je lahko svobodna. Predvsem naj se ne vmešavajo v stvari dru-zih ljudi in naj jih ne sodijo. O-sebnost je tajnost. Človeka se ne more vedno» soditi po njegovih delih Človek lahko ne grtšl zoper noben zakon vzlic temu je pa nič-vrednež. Naobratno pa lahko prelomi zakon in j»' vseeno plemenit. Človek je lahko slab, nt» tla bi /vršil kedaj kaj slabega. Človek lahko greši zoper družbo, s tem gulioTii je pa završil svojo popolnost. Kvangelij nam pripoveduje, ak ker je njena ljubezen velika in čudovita." Kasneje, kratko preti njegovo smrtjo, je prišla žena, ko je sedel pri večerji, in mazila njegove lase. Učenci njegovi so ugovarjali, češ, tla je to potratnost, Krist jim ni pritrdil. Povdarjal je, tla -to telesne potrebe človeka velike, še večje so pa duševne, in v enem san^epi trenotku lahko o-sebnost doseže popolnost. To žensko ie danes svet časti kot svetnico. Res. čutlna so pota individua-lizma. Socializem bo zrušil današnjo kapitalistično družbo in odstranil privatno lastnino orodja za pridelovanje, zemlje, rudnikov, premokopov, tvomic, obratnih sredstev itd. S tem bo socializem vstvaril razmere, da bo imel vsak drobi, mesto da bi se jačila in čvrstila. Tako doživimo prepire: Sme li posamezna oseba ali tiskovna družba izdajati socialističen časnik. Ali mora biti vsak socialističen list latnina stranke? Ali se bo strmoglavilo kapitalistično družbo z glasovnico, unijami ali s spltišnim ..štrajkom. Prva vprašanja spadajo v sedanjo dobo socialističnega gibanja, ki bi se lahko mirno brez vsake tmebne mržnje rešila v splošno korist na socialističnih zborih, ako bi vsak sodrug poznal samega sebe. Zadnja vprašanja se pa bolj tičejo prihodnjosti. Za današnjo gibanje imajo le taktičen in agi-tatoričen pomen. Današnja družba še sploh ni zrela za socializem. Za to je treba več tehničnih iznajdb in splošne ljudske izobrazbe in več individualnosti v ljudeh. Predvsem je pa treba razširiti socialističen nauk v širše ljudske sloje, kar je pa le mogoče, če socialisti opuste malenkostne osebne preipire med seboj in nastopijo agitatorično z vso silo. Pri teh osebnih prepirih igra dandanes veliko ulogo nevosčlji-vost, ki izvira iz današnjih pojmov o lastnini. V socialistični družbi pa ne bo nevošljivosti. Vsak Človek bo imel enake pravice tlo izobrazbe, zemeljskih zakladov in pridelkov. Med sodrugi bi morala ta slaba lastnost izginiti popolnoma že v današnji družbi. V socialistični tvrganizaciji ima vsak sodrug enake pravice in dolžnosti v mejah organizacije.' 'Kedar govorimo o delu druzih sodrugov, njih lastnosti, si pokli-čimo prvo v spomin, da smo vsi produkt današnjih razmer. Tak-šnji smo, kakeršne nas je vstvari-la človeška družba. Imamo različne zmožnosti in lastnosti. Slabe in dobre. Kdor se je pa iz nižin dar nasilje druibe povspel na višje moralo stališče, izobrazil samega sebe, pa gotovo ne bo očital drugemu sodrugu slabih lastnosti, marveč bo skušal dvigniti ga na višjo sebi enako stopinjo.z vstraj-nim podukom. Tak sodrug bo vedno videl prvtf bruno v svbjem o-česu, pred mi bo šel iztlirat pezdir iz očesa svojega bljižnika. Socialisti bodimo pred vsem u-Čitelji narodu. V to je potrebno, da smo individuvalni, vzlic temu. da svet še danes sovraži individu-aliteto, kot jo je ertil v dobi Krista. Osebna mrznja in nevošljivost morata zginiti iz socialističnih vrst in vspehi socialistične» agita- Pod tem našlovoni piše "Lead Register" v Leadu, So. Dakota, z dne 13. t. m. sledeče: "Na shodu hrvatskih delavcev v tukajšnjem gledališču zadnjo soboto pop. se je jasno pokazalo, zakaj ne more rudniška družba Homestake Co. dobiti dovolj podpisov za neunijsko delo, da bi nadaljevala z delom. Poslopje je bilo napolnjeno z krepkimi možmi —- možmi krepkih pleč in rok — kteri opravljajo težko delo v rudnikih. Bili so po večini Hrvatje, in govoril jim je Janko* Terzič, eksekutivnj č»lan organizacije od Western Federation of mines iz Alaske. Po kratkem govoru je Mr. Terzič velel navzočim, tla naj ustanejo raz sedežev vsi tisti, kte-, ri hočejo ostati zvesti svoji rudarski uniji. Kakor bi trenil, skočili so po konci vsi poslušalci do zad njega moža. Nekaj Angležev, ki so bili v dvorani, se je tako prestrašilo, da so se obrnili proti vratom, misleči, da je ogenj ali kaka druga nevarnost, ko so Hrvatje tako naglo skočili pokonci. Nato je Terzič v drugič rekel, tla naj ^ vstanejo tisti, kteri hočejo biti BrankoViči"; to pot se ni vzdignil niti jeden mož. To je lep dokaz lojalnosti in solidarnosti teh delavcev, a ob enem je dokaz, zakaj kompanija še danes po več tetinih berači za podpise pri delavcih, da bi prezrli štrajk in se vrnili na delo. Kompanija je sicer dobila na stran mnogo maši-nistov, strojegonilcev, kovačev, motornianov in — detektivov, toda brez rudarjev in njih poma-gačev ne more nikakor pričeti z delom. Mr. Terzič je razložil uradnikom lokalne unije, da njegovi ro- . jaki bodo poprej vse kakor pa "Brankoviči" t. j. delavski izdajalci ali skebi. in da raje stradajo na smrt, kakor pa da bi se izneverili uniji." Tako piše imenovani angleški list. Nam je jako drago, da slišimo kaj tako pohvalnega o bratskih nam hrvatskih tovarišev, in iz srca želimo, da bi jih povsod posnemali tudi slovenski delavci; da bi se čuvali kot ognja naj-ostudnejšega imena: 'brankovič* skeb. A V Leadu, So. Dak. je žf več tednov štrajk med ondotnimi rudarji, in tako je našim čitateljem sedaj lahko znan tamošnji polo-žaj. DUHOVŠČINA JE ODREKLA SPREMSTVO UMRLEMU KRALJU. Ko je leta/TS^f ležal francoski kralj LjudevTMS. na smrtni postelji, mu je njegova netjakinja vojvodinja angulemska prigovarjala. da bi st» spovedal in pustil se maziliti s 44sv, oljem". Kralj pa ni hotel nič slišati o tem in o-stal je trmoglav. Ko so sorodniki opazili» ti« navadna sredstva ne izdajo nič, so poslali po njegovo mejtreso gospo pl. Cavla. Pa je tlidi dosegla nič. Pred smrtjo ga je vojvodinja še enkrat nagovorila. Kralj ji je pa odgovoril, ker ga je spominjala na dolžnost "vse krščanskega kralja": Ker sem kot kralj skozi svoje življenje moral igrati to komedijo, hočem biti človek po lastni volji, ko pada za-stor." Ko je dva dni kasneje hotel k njemu stopiti pariški nadškof, je kralj razburjen zaklical pobožni net jakinji: 4'Tej črni kanal ji se ne sme dovoliti vstop!" lTmrl je res, ne tla bi se dal spo-vedati. Vsled tega se duhovščina n: vtleležila pogreba. Ljudstvu ao pa natresli peska v oči, s krasno bajko so^ pomirili razgrete in neumne duhove, POZOR! -,V soboto večer dne 29. januarja je občni zbor jugosl. del. tiikov-ne družbe Ker so na dnevnem redu važne «tvari, naj ne manjka nobenega delničarja. Seja se vrši v prostorih narod, dvorane 1802 So. Center Ave. P HOLETAkKO stranke. ^ksekutivo »lov. t»oe. organi-£H leto 1910 »o izvoljeni tjodrugi John Petrier \ :U st Str. Chicago. III., torn; John Molek, organiaa-Hß; Krank ftav», Josip Za lik in Krank Petrič pa od-Bhdkom. bro- Naš tiak. . °Svobodna misel* St. 11, 1909 Vsebina: Ivan Lah: Genealogia Uirca. Luraki čudeži pred iO-,„, Frank Macon: Morala gpovednice. — Rižovi kri»tjani Pisma Amabcdova. — Rdeča ¿ura. — Razno. Vsak prijatelj napredka in svobode naj se naroči na 11 Svobodno Misel", jedino slovensko proti-klerikalno revijo. Celoletna naročnina štiri krone (80 centov). Naslov: Svobodna Misel, l*raga, Vinohradi. Boehmen, Auatria. Socialistični katekizem. Kaj povzroča draginjo vsakdanjih iivil? Profit. Kaj je krivo, da je meso tako po-dražalo? Profit. Kaj je krivo, da je moka, maslo, jajca in ostali živež tako drag:? Profit. Kaj je krivo, da je sedaj premog ¡ji? . ; Profit. ,j je vzrok, da so plač« vedno ,jhne? Profit. Kdo je kriv, da delavec ne dobi ^toliko plače kpt porabi za hrano, Išbleko in stan? Profit—profit—profit! In kako naj se temu odpomore? UNIČITE PROPIT! — Bivši načelnik policije Ship-py, V Ohieagl, ki je znan Sirom Amerike, ker je v »vojem stanovanju vstrelil slabotnega ruskega mladeniča, kterega bi bil lahko obdržal z eno roko, bo vstanovil detektivsko agenturo, d« bo vohunil v unijah. ■ Horda sprejme v službo Harry Orcharda t Kdo v£? • • * — Iz Atlante, Oa. prihaja vest, da so tam držali Poljake v pioneč-ki suznosti, ki so pred meseci prišli v obljubleno deželo. Neka nju-jorska posredovalnica jim je obljubila nebesa že na tem svetu, če gredo delat v Jack-son, Ga. Ko so prišli tje, pa še $1 50ct. niso zaslužili na dan. Od te pičle glače so pa morali plačati vozni listek. Pri delu so jih stražili oboroženi pri-ganjači, ki so jth tudi pretepali s količi. V temni noči se je posrečilo pobegniti jim. Slovenski delavci! Ne hodite v južne drŽave in ne verjemite a-gentom, ki vam obetajo luno z neba. yj. — Vsled neznosnih cen mesa so v Clevelandu vprizorili štrajk — bojkot. Kakih 10.000 delavcev je cbljubilo, da mesec dni ne bodo jedli mesa. Meščanski listi poročajo, da je ta odločen korak imel toliko vspe-ha, da je cena mesu padla za en cent. — V sredo dne 19. januarja 1.1. cb 11 uri dopoldne se je odpeljal znameniti John R. Walsh, ki je bankrotiral z 20 milijoni, za nekaj let na oddih v državno ječo Leavenworth, Kans. Walsh je bil pred dvemi leti obsojen. Preiskovalen zapor mu bodo od račun il i. Za sedeti ima le tri leta in 9 mesecev. Sirom«ku se navadno preiskovalen zaipor nc • v računi. Z bogatini se pa postopa milostno. Ko je Wal»h nastopil svoje va-kance, je bila vsa bogata družba, ki živi o žuljih in sragah delavca, kar iz sebe. Rekla je. da jc obsodba brutalna. Čikaski meščanski Časniki so mu pa v dolgih člankih izrekli svoje sožalje. Z debelimi črkami »o tiskali, če Walsh ni žrtev justice. Delavci l Od milijonarjev se tlite kako zagovarjajo svoje s1a-X>v*ke tovjirise. vzlie tomu, da in je j ust i ca vtisnila peČst hu-odefea. m Delavci 1 Vi pa puetite še tist« tovariše na cedilu, ki se žrtvujejo ia vas. Ali razumete sedaj, zakaj ste sužnji, kapitalistov 11 (Dalje) Kako dolgo že kapitalizem obstoji? Dobrih sto let. V nekterih krajih »veta pa še danes nima za-sloniibc. Kako se označi celi socialistični program v jednem samem stavku? *'Sedanji družabni red se ima preminiti potom glaaovtiice ali revolte razredno zavednega delavstva v drug siatem, v kterem pridejo vsa, sredstva za produkcijo pod družabno kontrolo in proizvajanje življenskih potrebščin se bo vršilo v korist vseh kolektivno^ organiziranih ljudi." (Simona.) » Kaj pomenita besedi "razredno zaveden"? "Razredno zaveden je vsak oni delavec, kteri se zaveda predvsem svojih lastnih koristi in da je član delavskega razreda, t. j da je delavec in nič drugo; dalje, kteri se zaveda, da njegove koristi so skupne koristi vsega delavstva, in da doseže jih le s tem, ako se bori za celokupne koristi razreda, h ktereinu pripada." (Vail.) "Socialisti si razlagajo razredno zavednost tudi na sledeči na čin: Nihče ne more utajiti resnice, da jede» razred ljudij živi o mokri ilovici in opekarskem drobižu; v kotu, kjer je čepel Ševirjov, se je pa razprostiral vonj sto let starega prahu. Že nekaj ur je stal za kupom peska, gramoza in malte v kotu hiše, ktero so prezidavali. Tam kjer so zevale globoke razpoke v zidovju, so visel\ stare drage razstrgane tapete, ostanki pozlačenih okraskov. V sobi je morda nekdaj spavala kaka mehkužna kneginja zavita v dragocene čipke in platno — čudo lepote in življenja, ki se je zamoglo roditi le na zemlji stoletja obstojočega in dozdevno neporašljivega reda. Ali sedaj, ko je nov gospodar vse to porušil in se v ozadju dvigala divja postava s samokresom v roki, ktero je ločiti od poblede-lih lilij na steni?! Ševirjov se je zatekel sem, ko je zraeaal sled svojim preganjalcem s tem, da je bež»l preko dvorišča, ki je služil za skladišče lesa in preskočil leseno ograjo. V začetku se je bal, da to skrivišče ni varno, da bodo napol podrto poslopje preiskali najprvo. Moči za nadaljni beg so mu pa pešale, za to je obstal. Dolgo je sopel težko in krčevito držal samokres, da bi prvega ustrelil, ki bi se pokazal v okvirju razbitih vrat. V ušesih mu je še šumelo vpitje, je donel ropot nog. ki so težkimi koraki hiteli preko marmornatih stopnjic. Njegova prsa so se dvigala, iz njih so pa prihajali žvižgajoči glasovi, njegove oči so gledale divje kot volku, kterega se goni do smrti, Minevale so minute- in ure, a ostalo je vse tiho, le od ulice sem je prihajal lahek šum. Ševirjov ni mogel več misliti; komaj je razumel, kaj se okrog njega vrši. Čakal je instinktivno, da nastane tema. Vsako minuto je zaprl oči. boril se je proti slabosti, ki je pretresala vse njegove ude. Ako je zaprl oči, je videl vozove električne železnice, tuje o-braze, roke, ki so stezale po njem. Dvakrat so streljali na njega. Ali komaj je čul strele, že se je zavedal, da je domišljija. Ali neka dru ga misel, ki je pritiskala na njegove možgane in se ni hotela umakniti je bila grozna in strašna. Vsi, ki so ga sfeČali pri zadnji gonji na življenje in smrt, so bili njegovi sovražniki. Nihče ni skušal skriti ga, ali speljati na led. njegove preganjalce ali mu pokazati pot za beg. Kdor ni stegnil svojih rok po njemu ali mu ni zastavil pota na begu, je bil nava-ani radovednež, ki je gledal lov na človeka. Teh se je spominjsl nsjodlo- čnejše, kar ga je bolj peklo v du-ii kot s{M>tuin na ujegove preganjalce. Ti zadnji uo bili slepi, tolpa ¡dresiranih lovskih psov. Ševirjov ni razmišljal o tem, kako blizo je bil smrti in kako | majhne so bjle šanse za rešitev, njegove misli so se osredotoče-! vale v tem; inu bo li mogoče 1z-j veirti njegov veliki načrt, načrt„ I kterega je gojil s sovraštvom in > ljubeznijo. Spominjal se je častnika, ki je potegnil sabljo in ga 'skoraj vsekal, solidnega starejšega gospoda, ki mu je pomol jI pal-čiko nasproti, da bi ga ustavil, drugih dogodkov, pleg se je pa tresel po vnem životu jeze in ogor-Ičenja. Zavedal se je, da je pri kraju, mejtem ko bodo drugi Iju-¡dje čitali v miru časniško vest o ¡njegovi počasni smrti. Oai je bežal, njegovo srce je | nehalo utripati močno, njegove iprsi so zgubile težko sapo. Istota-| ko kot bi se nekaj natezalo in na-1 penjalo do skrajne sile in meje, ravno tako so postali njegovi čuti ! in misli popokane strune. Postal ¡je miren, tako miren, kot človek, | ki ima zanjko okli vratu, kterega I ne more rešiti ne božja ne človeška sila. Poslal je ravnodušen. Če bi sedaj prihiteli njegovi preganjalci vriskajoč veselja, bi se ne branil. Njegovo telo je oslabelo. Bela megla se je razprostirala in ga ovijala kot mrtvaški prt. Pritajeno zvoneneje je 'odmevalo v njegovih ušesih, imel je le eno željo: zatisnituoči, vglobiti se vtemo in mir. "Ne smem zaspati!" si je pri !govarjal. Ali težka megla je objemala njegove možgane, vse je minevalo iz njegovega spomina, sem-intje je pa minute prespal z odpr-1 timi očmi. Včasih se je zdramil in spominjal vsega, potem se je streznil in zopet pogreznil v temno dremanje, zaeno pa občutil, kako mokrota ilovice kroži hladno po njegovem životu. 4 Pred njegovimi očmi na pol razrušeni steni je plesal kapricijozen vzorec modelirane rozete. Mučilo, ga je stašno. Večkrat je videl, da je košček razbitega marmorja, ki le dozdevno prikazuje vzorec rastline. Potem so pa megle zopet zakrile te rastline; pričele so rasti, gibati, spreminjati se v strašne pošasti. Postajale so daljše, širše, potem se pa zgrinjale v grozen človeški obraz. Nazadnje je pa Ševirjov vendar i le zaspal; ko je za trenotek odprl svoje oči, je opazil, da je nastal moder mrak. Prihajal je iz porušenih sten, zgrinjal se v vseh oglih da je zopet gledal iz praznih dvoran. Sence so gibale, kot bi vstajali prejšni prebivalci, ki so tu ljubili, trpeli, vživali, ki so umrli ob uri, kteri nikdo uteči ne more Ševirjov se je zbudil, kot bi ga kedo sunil. Za trenutek se ni zavedal, kje je, bil je pod pritiskom blazne ekstaze, njegovo srce je bilo kot prožno steklo, ki se lahko zdrobi na kosce. Spominjal se je veličanstvene vizije. Ali je bila halucinacija, ali pol pozabljeni spomini, ali je sanjal s svojimi na pol razdejanimi možgani? "Kaj je bilo to?" Kaj sem videl?" je prestrašen vprašal samega sebe. "Nekaj groznega, nekaj pomembnega, nekaj, v komur se razkroži vse življenje, kot kaplja v morju? .... Spominjati se moram. . . . Moram. ..." Občutil je kot bi železen zastor objemal njegove možgane. Zadej je še brlela tuja luč, so se culi glasovi in »poznavale nejasne poteze obrazov. Ali spomin ga je zapuščal, to ga je bolelo. Sanjal je, da je plezal na navpično skalo kot preganjano razbito človeče. Kot morski valovi črnega vrtinca so se vspenjali za njim tolpe ljudi, da ga zgrabijo in raztrgajo na kosce. Milijoni rok se stezajo za njim, zgrabijo ga za noge, jopič, trgajo mu obleko raz telo; vzlic temu pa pleza višje in višje. Ostajajo za njim, komaj da jih vidi; sam stoji na vrtoglavi visočini in veter brije okoli njegove glave.Še višje,na zadnjem oforobku skale, vidi dva črna bitja, sama v neskfmčnem modrem prostoru. On občuti, da v njima vfdi uganko svojega življenja, da kmalu vse zve in razume. Zakaj neki pleza v to visočino, zakaj ga hočejo pogoltniti črni valovi, ki, se drve za njim? Bitja sta še daleč, ali Ševirjov se jima bliža z neznaako hitrostjo. Skrivnost bli- ______________________ P R O LE zo, ki se mu bo odkrila to navdaja njegovo dušo z veseljem. "Govore, da ljudje predno zgu-be pamef, občutijo to rajsko duševno veselje." To vem, misli Še-¡virjov in občuti, da so le «ahje. Ali odtrgati se ne more od teh sanj, videti hoče vie do konca. Razkosano, v nebo vzpenjajočo skalo, oddaljeno zlato solnce, v prepadu zgubljajoče daljave, iz megle sestavljena panorama oddaljenih zlatih mest in modro neskončnega morja. In dva strašna in grozna bitja nad vsem svetom. Samotno stoji eno, roke počiva-| jo na prsih, koščeni prsti so zapičeni v meso, in veter solčnatega prostora se igra z njegovimi skuštranimi lasmi. OČi so zaprte, ustnice stisnene, vseeno se pa razliva blaženost po brazu in v. prsa zapi-I ceni prsti se tresejo. On je samo struna, ob kteri se trese bližnji zrak, trese se presilnega najjora duha. Ob robu napoL razdejanega revnega prostorčka leži drugo bitje: |debelo, nago iu pohotno pritiska svoje krasno telo na trdo skalo, veličastveno nezakrito, nesramno telo s pohotnimi prsi, ki.se dvigajo dihajoče. Pod pritajenim smehom se giblje njegovo rožnato telo in veter se igra z la*mi, mejtem se pa kolena bressramno raztezajo na kamnu. Njega roke drže krčevito rob skale; pod njim se pa razprostirajo cvetoče poljane in zlato polje. "Jaz sem zlo sveta!" govori njegov glas v tihoti — "vada za življenje, svet temne pohotnosti, zlo, ki plačuje vse živo z večnimi mukami! Ti si postal človek, duh božji! Gledam tvoje misli, tvoje brezpomenbne želje, ki so gren-kejše kot smrt, ktero vidiš v bodočnosti.'Ti trpiš!" .... Tebe bodo ljudje pribili na križ ker sem jaz lepši kot ti, ker me ljudje laglje razumejo kot tebe. Zdaj se bo odločila osoda, ne da bi svet opazil kaj o tem; jaz sem zlo sveta. Hotel si postati človek, da bi ž njimi govoril v njih jeziku .... Postal sem človek, da se borim proti tebi. Le govori njim, vseeno, bom pa jaz imel do njih privlačno silo, omamil jih bom v zibelki mojega naročja, tebe askt^ta bom pa poslal v smrt! . . . V tem trenutku sva obadva umrljiva. . . . Suni me s skale! Uniči zlo na svetu, sprejmi, da si prišel odrešit svet in vladal boš. . . . s, Suni me doli!" Nago telo se je zvijalo pohotno ob robu propada. Črni lasje padajo navpično nizdol; roke drče preko obrobka in rožnata noga visi nizdol.in elastično se premikajo in giblejo prsi nad prepadom. Telo trepeta in pričakuje prvega sunka, da zgine v globočini. r' (Dalje prih.) Kje je zguba in kje je dobiček? Prebrisani gospodje v Washing tonu si belijo glave, kako bi v bodoče preprečili zgubo v poštnem oddelku Wade. V minulem fiskalnem letu je, kakor znano, imela zvezina pošta 17 milijonov dolarjev deficita. To je velika rana na vladnem gospodarstvu. Tako velikanska zguba v jednem samem letu je pač vredna pomisleka. In to se ponavlja z malimi razlikami leto za letom. Ni čuda torej, da si kapitalistični sluge v Beli hiši belijo glave. ' Predsednik Taft je nedavno sprožil modro(!) misel, da se pošiljat ve druzega poštnega razreda (časniki) razpošiljajo prepo-ceni. Po njegovem mnenju bi se morala poštnina za mesečne in tedenske časopise v Zed. državah zvišati, in sicer toliko, da bi časopisi plačevali štirikrat več kot pa plačujejo sedaj. — Moder je bil Taft! S tem je dal razumeti, da naj ljudstvo plača zgubo; kajti ako njegova obvelja, da se jiam reč podraži poštnina za mesečne in tedenske časopise, potem bodo ti časnih primorani, zvišati naročnino, ako bodo hoteli zmagovati novo breme stroškov, in trpelo bo ljudstvo, ki naročuje in čita te liste. Po drugi strani je pa ta Taftova sugestija sbpet nov 'press-muzzle", kajti evidentno je, da bi vsled take poštne odredbe najbolj trpelo socialistično in drugo radikalno časopisje, ktero je nsvadno slabo financirano. Taftu, glavnemu poštarju Hite-hocku in vsem ostalim članom vladne administracije, kteri sku- paj tvorijo kapitalistično stražo v republiki je naravno deveta briga, da bi se v resnici zabranil poštni deficit. Kajti, ko bi res gledali na to, bi že davno stopili na prste železnicam. Jasno je namreč kot beli dan, da železniške družbe okradejo pošto vsako leto za več milijonov dolarjev, Železnice računajo vlaik za razvažan-je pošte osemkrat več kot pa eks-presnim družbam, dasi se vozijo jvoatne in eksprejfiie pošiljatve v enih in istih vagonih. Zakaj pa ekspresne družbe nimajo nikoli zgubve? Zadnje fiskalno leto je Wells Fargo Express Co. razdelila $25,000.000 dividendo med svoje delničarje, —a istočasno ima pošta $17,000.000 zgube. To je nekaj, kar daje misliti. Ljudstvo že dolgo zahteva paketno pošto, t. j. da pošta razpošilja težje pošiljatve, s kterim se pečajo privatne ekspresne družbe. Na ta način bi vlada vsako leto naredila lej>e uiiliončke; zgube bi ne bilo več. Milioni dolarjev, ki se sedaj stekajo v privatne blagajne ekspresnega t rusta, bi polnili zvezino blagajno. Toda kapitalistični kongres in kapitalistična vlada sta gluha Za želje ljudstva; ustanovitev paketne pošte bi škodovala ekspre^snim kompa-nijam, torej velikim kapitalistom, zato je bolje, da ima vlada zgubo, samo da imajo kapitalisti dividendo, dobiček. Železniški trust je pa tudi lačen profita, zato se gga mora 'dobro kermiti če tudi ima pošta zgubo. Tako se vlada v imenu ljudstva! Odpomoči pa ni temu, dokler ne pridejo' v kongres socialisti pravi zastopniki ljudstva. Sedanji kongres, v kterem zdehajo in prodajajo dolgčas skoro sami advo-katje velikih korporacij in tru-stov, je kapitalističen, in kot tak bo šel vedno na, roko le kapitalistom, privatnim profitolovcem in postavnim veleroparjem, ne pa ljudstvu. Prosperiteta! —Rose Jacobs, 19 letno dekle, ki je stanovala na 1349 N. Artesian Ave. v tem mestu in bila poprej uposlena v neki tvomici za krznate izdelke, se je zadnji teden usmrtila s plinom. V pismu, ki ga je «-stavila svoji sestri, pravi: "O-prosti mi, da sem to naredila. Nisem mogla dobiti dela—ne morem biti večna sužnja. Good bve!" —Glasom poročila Charles Har-risa, direktorja državne brezplačne deloposredovalnice v Kansasu, je v ti državi letos več brezposelnih delavcev kakor jih je pa bilo leta 1907.—Velika je properiteta, o Taft! —Cora D. Harvev. tajnik osred njega odbora za brezposelne, poroča. da je sedaj v mestu New York 200.000 delavcev in delavk brez dela. New York je isto mesto, kjer se s špekulacijami delnic ustvarjajo milijonarju-—Velika je" prosperiteta. o Taft! Listu v podporo. Nabrano povodom revizije v saloonu Fr. Mladiča $2.35. Priznaj svojo krivdo. Vsak človek, ki se želi poboljšati, mora najprej priznati svojo krivdo. Priznati mora. da ni prav živel, da je preveč "jedel ali pil, da je tratil preveč časa po zabavah, da je zanemarjal svoje zdrav je. JSnkrat se prizn,\j krivega, pa boš na poti k poboljšan hi. Za svoje telo moraš kar najbolje skrbeti. Zaeni s prebavili. IVični uživati Trinerjevo ameriško zdravilne), grenko vino, da okrepiš ves u-stroj. Če ti prebava ni v redu, če imaš kake težave pred ali za jedjo, če te sili k bljuvanju če te nadleguje glavobol ali slab tek, če se z lahka utrudiš, če izgubljaš na teži, se lahko zanašaš na Tri-nerjeVo ameriško zdravilno grenko vino za hitro olajšo, V lekarnah. Jos Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave. Chieago, III. Kraa-ni stenski koledarji za 10 centov v znamkah. Aks hoče* dobro naravno vino piti, oglasi te pri JOS. BERNARD-U 1903 Blu« Island A v«. Telefon Csnst 842 CHICAGO i Pri n jamu dobil najbolja kallfornij-aka in importirana vina. ROJAKI * lyj;^ I\RL. Richtern r 'PAI N-EXPELLER1 te k očete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Ba Mahnich-u, 714 Market Street, Uaukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. Najboljše in najfinejšo obleke •o po nizki ceni na prodaj pri H. SCJIWARTZ, 16—18 N Halsted St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se narpravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. Chieago, IU. M, A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chieago. 1^1. Valentin Potisek GOSTU-NI CAR 1237-lst St., La Salic, 111 Toči rae, go« t lini podrejena pijače imee priporoča rojakom ca obttem obisk. Kadar m brije t« stopita redno ▼ brivnieo I. rasreda, to je pri ( Louis Polka, 1215 W. 18tk St., Tluli« Hali Bldg. CHICAGO, ILL. ** ZAPOMNITE Sil Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovenske Angleške Slovnice,, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lahko vsakdo brez velike milje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1. — in je dobiti pri V. J. KTJBELKA 538 W. 145 th. St. New York, N. Y •Pišite po cenik knjig! Kaj ti koristijo močne milic«, H če trpiš na revmstizmu. ■ : PAIN-EXPELLER dobro vdrfntan. 11 UkoJ oltjte bolvClM la i>