10S. Številka. Trst, v torek, 11. oktobra 1S98. Tečaj XXIII. L „Edinost" izhaja «1 vit k rat na dan. razun nedelj in i praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. ' O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj. Naročnina znata t | Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za uhitio večerno ladanje . „ 12-— Za pol leta, Četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne *tevilke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDM0ST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 5t?. 870. 4 nvč. V edlnoMi je moč! Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 10. Nagodbeni odsek bode imel svojo sejo dne lik t. m. oh 7. uri zvečer. Dunaj 10. Cesitr je sprejel dane« v avdijenci srbskega kralja Aleksandra. Dunaj 10. Cesar je vrnil obisk srbskemu kralju Aleksandru. Budimpešta 10. Vas Lethanfala v komi tatu Szepeses je žrtev velikega požara. Zgorelo je 45 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Velik del izgorelih poslopij ni bil zavarovan. Bolgrad 10. Srbska vlada — boječa so, da bi utegnili iz različnih držav iztirani anarhisti se zateči v Srbijo — je naročila svojim poslanikom v inozemstvu, naj prosijo dotične vlade za imenik takih oseb, oziroma za fotografije, da lahko zabrani istim vhod v Srbijo, ako bi bilo potrebno. Vokohama 10. Reuterjeva pisarna javlja: Vlada jo odredila izkrcanje mornarskih vojakov, da varujejo japonsko poslanstvo v Pekingu. lllldlmpcšta 10. Finančni minister dr. Kaizl je sem dospel danes popoludne. Rim 10. V cerkvi sv. Hijeronima se je darovala slovesna maša-zadušnica za pokojno cesarico in kraljico Elizabeto. V Rimini se je na željo avstro-ogerskega konzula darovala slovesna maša-zadušnica za pokojno cesarico Elizabeto, katero je daroval nadškof Megatelli. Navzoča so bila civilna in vojaška obla-stva in mnogo občinstva. Pariz 10. Vse dopoludne je bil mir. Število delavcev, ki nadaljujejo delo, je toliko, kakor je bilo v soboto. Nekoliko Strajkujočih delavcev, ki so na neki stavbi hoteli ovirati svoje tovariše na delu, se je razkropilo na samo povelje zapovednika necega oddelka vojakov. i)a se vzdrži mir, se je PODLISTEK. «> Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Šenoa. Poslovenil F. S. Cvetko?. XV. Bilo je jutro zadnjega dno leta 1(501. Poročnik Capogrosso je zamišljen korakal proti grajščini. »Sit som že tega pasjega gnjezda. Ujca ne vidim nikjer; to je zlo, nekje blizu mora biti, blizu moje glave. Iz Gradca ni glasu, nad Rabato se vije vrana. Dil, di\, to so oni papirji!« Poročnik je šel mimo straže v grajšČino, stopal po dolgom hodniku do vrat zadnjega stolpa, do Rabatinega stanovanja. Vstopil je. Rabata je sedel na postelji. »Kaj te nosi sem, Capogrosso, tako rano?« jo dvignil general glavo. »So-li dospela pisma iz Gradca ?« » Niso.« »Čudim se. Rekli so mi, da skoro dospe pismo od nadvojvodo, da postanem hrvatski general, pa še ni nič. Senja sein že sit.« »Tudi jaz do vrh glave,« je odgovoril poročnik hladno. »A po kaj si prišel?« »Da Vam resnico povem, illnstrissinio, prišel sem prosit za odpust.« vojaštvo pomnožilo znatno. Na delavski borzi so imoli štrajknjoči predpoludne več shodov, na katerih so sklenili, da so nadaljnje štrajk. Zgodilo se ni ničesar. Bcrolin 10. Različni listi konštatujejo, da odpoklicanje pruskega poslanika Bulovva nikakor ne pomenja pretrganje diplomatično zveze s papeževim stolom, temveč da se na to mesto nastavi drug poslanik. 0 pritožbah proti politični upravi na Primorskem. V seji zbornice poslancev dne 4. oktobra 1808. so poslanci S p i n č i ć, L a g i nj a in tovariši interpelovali ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranjo stvari, sklicevaje se na interpelacijo istih dveh poslancev od dne 30. marca 1H0H., v kateri so isti, predloživši zajedno neko uradno dopisnico, vprašali ministerskega predsednika, da-li je on pri volji nemudoma zavstaviti v zistem povišano poitalijunčevunje dežele. V svojem odgovoru na to poslednjo interpelacijo — tako pripovedujejo interpelantje od dne 4. oktobra — jo rekel ministerski predsednik, da ona predložena uradna dopisnica pomenja le posamičen slučaj ter da se oblasti na Primorskem v obče drže načela, da je vsako nlogo rešiti v tistem jeziku, v katerem jo sestavljena. V odgovor na ta odgovor — tako pripoveduje nadalje interpelacija od 4. oktobra — jo poslanec S p i n č i t? s tovariši dne ti. maja predložil novo interpelacijo, v kateri je dokazal, navedši tisoče kričečih slučajev, da ona uradna, laška, žc omenjena dopisnica nekemu hrvatskemu društvu »Odpust?« se je začudil Rabata. »Da! Uskoke ste ukrotili. Glave poubili. Or-loviča ste odpravili srečno pred štirimi dnevi h Kaniži, od koder se ne vrne nikdar več. Predvčerajšnjim je šla tudi Vaša vojska. Pa Vi pojdete tudi na generalsko mesto v Karlovce. Hvala Vam torej za vso milost -- — —.« »Pa zakaj ne bi šel ti z menoj ?« »Srčno rad. Ali glejte, sorodniki so mi priskrbeli kapitansko mesto v firentinski vojski in njih želja je, da bi bil pri njih. A moje zdravje! Slabo je jako v tem hrvatskem zraku, kaj še le, ako bi prišel mod medvede v Karlovee?« — — —. »Ne razumom te,« se jo začudil Rabata; ali v tem trenotku so je raztegnilo iznenade motklo bobnenje. »Kaj je to?« je vzdignil Rabata glavo. »Kaj je za vraga?« je ponovil poročnik, »saj danes ni parade, niti službe, to ni mušketirski boben. To zveni, kakor bi vodil Napolitaneo medveda. Bomo videli?« je rekel Capogrosso in je tekel na vrata. Cez nekoliko trenutkov se je povrnil bled. »General!« je zavpil, » Uskoki stopajo v mesto!« »Si-li znorel? Kakšni Uskoki?« »Tri kompanije pod zastavo in bobnom, a pred njimi Juriša!« »Ju—u—riša ! Si-li znorel ? Saj on je na potu v Kanižo!« je izbulil Rabata velike oči. »Juriša je v Senju ! Videl sem ga z okna na lastne oči. Zdi so mi, da ide k Vam.« ni nikakor posamičen dogodek, ampak pravilo o k r a j n e m u g 1 a v a r s t v u v P u 1 j u ! Interpelantje od 4. oktobra pravijo potom doslovno: »S tem je dokazano jasno, da poizvedovanja, na katera se je skliceval njegova eksee-lonca, niso bila resnična, ter da so na Primorskem ne postopa po načelu, tla je vsako ulogo rešiti v tisem jeziku, v katerem je bila sestavljena ; da se z notoriško hrvatskimi ali slovenskimi strankami, in takimi, ki so poslužujejo hrvatskega ali slovenskega jezika, od strani cesarsko-kraljevih oblasti, in no le politiških, ampak tudi ostalih, ter isto-tako od drugih oblasti občuje v italijanskem ali nemškem jeziku, ter da se s tem primorske pokraj ino po i ta I i j a n č u j ej o zistema-t i č n o«. »Na to vprašanje ni bilo odgovora do danes. Zistem traja dalje, istega hočejo obrali i t i celo t u <1 i nasilnimi sredstvi«. V podkrepljenje te svoje trditve navajajo interpelantje nekaj izgledov iz novejega časa, bo-sebno pa dve namestniški naredbi. Jodna je od leta 18(J7. in jo je podpisal še Ritialdini, neblagega spomina, druga pa je od letos in podpisana od sc-dnnjoga namestnika grofa Goessa. Prva se glasi : »Stv. 18315/VIII. 1897. Glasom prijave c. k. okrajnega sodišča v Motovunu od 25, avgusta t. I. št v. 5708. je župni urad v Gradini odklonil vsprejem nekega italijanskega dopisa istega sodišča v stvari matic, in to z izjavo, da je pripravljen vsprejemati le dopise v hrvatskem, slovenskem, latinskem ali tudi češkem jeziku, ker, kakor pravi, ne ume italijanščine. Ker pa italijanski jezik v Istri spada med deželne jezike, ni opravičeno postopanje omenjenega župnoga urada, kakor urada matic. Rabata je pogladil čelo z roko ter šel dva-trikrat po sobi in rekel: »Teci! Njega pusti! Nikogar druzega. Mušketirji naj bodo popravljeni. Bobnar naj jih skliče.« »Tristo —!« jo vdaril poročnik z nogo srdito in šel po zapovedi. Cez trenotekje vstopil v sobo Juriša Orlovič. »Božja pomoč z Vami, general!« »Od kod Vi, kapitan?« je zadrhtal Rabata. »Prav s pota. Prišel sem do Karlovca.« »Pa kako ste smeli — —?« »Premislil sem se. Ne pojdem u Kanižo,« je dvignil Uskok glavo ponosito. »Ne pojdete, ko Vam vkazujem jaz?!« »Ne pojdem!« »Zakaj da ne?« »Ker treba Senju obrane proti Benečanom in izdajalcem.« »Orlovič,« je zarohnel na Rabata, »to Vas bodo stalo glavo!« »Dobro!« je zganil Uskok z ramami. »Rabata je skočil k vratom in zavpil: »Straža!« »Na zapoved!« je vstopil podčastnik muške-tirski z štirimi možmi. »Odvedite tega hudobneža. Vzemite mu orožje. Zaprite ga v temni stolp kraj vrat.« (Pride še). Vele častiti škofijski ordinarijat, kateremu je morda že došla neposredno kaka prijava o stvari <«1 e. k. okrajnega v Motovunu, je naprošcn služ-hono-uljudno, da primerno |x>iu'i župni kakor matični urad v Gradini — kateri se očevidno nahaja v /moti s tolmačenjem od njega navedenega S- 19. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1SH7., drž. zak. štv. 142. ter prisili istega, da hode vsprojemal i t a 1 i j a n s k e d o p i ■ e, o čemer seveda ostaja reČenemti župnomu uradu na svobodno voljo, da se za svoje lastno dopisovanje poslužuje kakega druzega deželnega jezika. Velečastiti škofijski ordinarijat izvoli hiti tako uljudnim, da prijavi semkaj o tem, kai je ukrenil. Trst, dne septembra 1807. C. kr. namestnik Rinaldini. Vele častitemu škofijskemu ordinarijatu v Trst u«. Interpelantje pripažajo: »Ta slučaj se ilustruje sam po sohi. Ker italijanski jezik pripada v Istri k deželnim jezikom, mora se župni urad — v župniji z hrvatskimi verniki — kakor urad za vodstvo matic prisiliti, da vsprejema italijanske dopise. Od ordinarijata dobiva župni urad hrvatske župnije prepis nemške naredbe, po kateri naj je prisiljen vsprejemati italijanske dopise! Na italijanske župne urade, ki so tudi uradi matic, ni še nikdar od e. k. oblasti — — katere hi morale postopati z vsemi jednako — došel dopis v hrvatskem jeziku, da-si tudi ta jezik pripada deželnim jezikom v Istri; z istimi se ne koresponduje ni hrvatski ni nemški, ampak le italijanski, kakor bi se moralo z hrvatskimi občevati hrvatski«. Ta naredba je izišla torej še iz namostniko-vanja sedaj upokojenega namestnika. Druga naredba pa se glasi: »Štv. 12212/1X, 1898. Kakor naj se izvoli posneti iz priloge, se je župnik v Gročani branil vsprejeti nemški poziv, došel mu od c. k. okrajnega glavaistva v Kopru v stvareh matic. Župni uradi delujejo v svoji lastnosti kakor uradi matic in popisov na podlagi avtoritete, podeljene jiin od države in kakor taki niso >asebni, ampak javni uradi. Jezik, v katerem naj občujejo politiški in župni uradi, še ni rešen. Župni uradi kakor uradi matic pa nikakor nimajo pravice, da hi predpisovali oblastim,J v ka-torem jeziku se morajo sestavljati dopisi, ki se jim pošiljajo, torej nimajo pravice, da bi poslovne spise vračali nerešene, spise, ki so sestavljeni v jednem deželnih jezikov. Isti morajo marveč vsprejemati tako spise in jih dovajati meritoričnemu uradnemu postopanju. Ker bi iz odklanjanja lahko nastale neprijetne ovire v javni službi, videlo hi se namestništvo, ako hi se ponavljali taki slučaji renitenoe, prisiljeno, strogo nastopiti proti onim, ki se zoper-stavljajo. V predležečem slučaju prosim, da hi se blagovolilo zaukazati župniku v Gročani, da najdalje do 23. t. m. ustrože zahtevi e. k. glavarstva glede izkaza o cepljenih, ker je sieer okrajno glavarstvo po zajedno izdanem ukazu obvezano, da dtf sestaviti izkaz po posebnem organu na stroške in nevarnost župnika. Naj se blagovoli prijaviti o tem, kar se je ukrenilo. Trst, 14. junija 1898. C. kr. namestnik Goess m. p. V el ečas titem u škofijskemu ordina-r j a t u v T rs t u«. O tej drugi naredbi pravijo interpelantje: »Ta naredba je podpisana torej po sedanjem namestniku, prihaja iz najnovejega Časa — 14. junija 18(.)8. — i z J; časa po odgovoru njegove eksce-lence gospoda ministerskega predsednika od 21, aprila 1898., se nanaša na župnika v čisto slovenski župniji, in je bila provzročena po slučaju, ko je na slovensko ulogo župnoga urada iz Gročane sledila nemška rešitev od strani c. k. okrajnega glavarstva v Kopru. Tu se gre še dalje v mnogolcaterem pogledu, nego v poprej navedeni naredbi. Župni uradi, kakor uradi matic, so od države delegovana avtoriteta, so javni uradi! Kakor taki morajo vsprejemati in reševati spise politiške oblasti, naj so že ti spisi, kakor v tem slučaju, (sestavljeni v nemškem jeziku, ali v italijanskem v drugih slučajih, brez ozira na to, da služijo v slovenskih župnijah! Ako zahtevajo slovenskih dopisov od c. kr. okrajnih oblasti — kakor jim to gre po zakonu — potem se pravi, da hočejo predpisovati o. kr. oblastim oni jezik, katerega morajo rabiti. Nemški jezik, ki še pod vlado Pretis-Rinahlinijevo ni bil deželni jezik, je postal to pv o nagodbi so sad obojestranskih koncesj in se morajo smatrati kakor ukupnost, katere ni smeti spreminjati. Ker pa sti se obe vladi obvezali, da bosti skrbeli za to, da oba parlamenta vsprejmeta pogodbo, smatrala bi vlada ogersko — čim večina avstrijskega parlamenta ne vsprejmo pogodbe — da je prišel čas, da srma in neodvisno od Avstrije poskrbi za ogerske interese. Tako govore Ogri: jasno, določno, kakor navadno govore oni, ki so navajeni diktirati. Finačni minister dr. K nizi jo dal razumeti v avstrij- skem parlamentu, da vlada se ne bode protivila vsaki spremembi nagodhenih predlog. Iz tega hi bilo sklepati, da se avstrijska vlada nadeja, da bode mogla še kaj iztisniti iz ogerake vlade. Sodč po gori navedenih ogerskih glasovih se je ta nada skrčila popolnoma. Situvacijo avstrijske vlade je torej smatrati skrajno kritično, ker je tudi danes še v popolni negotov«»sti, da-li dobi ali ue dobi večine v parlamentu za nespremenjeno pogodbo. Spor med nemikim cesarjem in Vatikanom? Nemški poslanik na 'sv. Stoliei, Bulow, je nepričakovan odpozvan s tega mesta. V prvi hip je zavladalo prepričanje, da je ta odredba posledica opetovanih izjav papeža — zlasti pa najno-veje do franeozkih romarjev —, da bode on, papež, najodločneje branil pravico Francozke do protektorata nad katoliki v Orijcntu. Ker pa hoče Nemčija potegniti na-se protektorat nad nemškimi katoliki, z čemer se spravlja v zvezo tifdi sedanje potovanje cesarja Viljelma v Palestino, sodijo, da se cesar Viljelm čuti užaljenega vsed toga odpora sv. Stoliee proti nameram Nemčije ter da je odpozvaoje Bii-lo\va pojav te ozlovoljenosti. Ne ve se pa, ali so diplomatiške vezi mej Nemčijo in sv. Stolico sploh pretrgane, ali pa pride na Biilovvo mesto drug mož, ki hode znal, kakor pravijo, energičneje hraniti nemško stališče na sv. Stoliei. Domače vesti. Dijamantni Jubilej. V Poreču je daroval minole nedelje kanonik Anton Predonzani svojo dijamantno sveto mašo. Juhilar je v 85 letu svoje dobe, a je še neverjetno čvrst na duhu in telesu. i Kdo — nima prav?! V svoji interpelaciji o znanih dogodkih v Poreču pravi državni poslanec Gamhini, da se zlorabljajo klioi »Živela Avstrija!« v pretvezo za začetek z najhujimi nasilstvi na škodo javne varnosti oseb in imetja i ta 1 i j an-skega prehivalstv v pokrajini istrski. (Kako to, saj v Poreču so demonstrovali Italijani?!) Poreška »Istria«, torej najbliža politiška in narodna sorodniea poslanca Gambinija, pa izjavlja svečano, da ves dogodek v Poreču ni bil nič druzega, nego posledica — novega vina! Mimo tega da so bili izgredniki sami dečaki in kaznovati da bi se morali le stariši, ker tako slabo vzgajajo svoje otroke. Sedaj nastaja vprašanje: ali nima prav Gamhini, ki govori o grozni nevarnosti za osebo in imetje Italijanov, ali nima prav »Istria«, ki pravi, da vse skupaj ni bilo nič ?! Nam pa so zdi, da nimata prav ni Gamhini, ni poreški list, da marveč preti reB nevarnost, toda nc italijanskemu ljudstvu kakor takemu. Le style c* est V homme. V štev. od 7. oktobra smo rekli v notici »K položaju« mej drugim: »Za veselost v teh resnih trenotkih skrbimo zopet mi — Slovenci! »Narod« in »Slovenec« se tepeta z vso srditostjo za medvedovo kožo, da-si medved še leta Bog ve kje. Ali jeza Slovencev je gotova, če postane i»inistrom — kak Slovenec. Će bode prav Narodovcera, ne bode prav Slovenčev-cem — mesto da bi bili veseli vsi skupaj, ako bi prišlo do tega, da so popravi stara vnebovpijoča krivica, sestoječa v tem, da naše južne slovanske pokrajine niso imele šc nikdar svojega zastopnika med svetovalci krone! Mi pa sc kregamo: kdo bo? Kako nizko stališče! Tako smešno majhni smo še, da prav za prav res nismo dorasli še — za ministre!« Te več nego skromne opazke smo bili napisali na željo, izraženo od mnogih strani. Prijatelj in sovražnik pa morata pripoznati, da je te opazke narekovala le gola ljubezen do stvari in pa skrb, da ne bi zavidnost in mejsehojna mržnja — ta tradicijonelnn božja šiba Slovencev - pokvarili ali cel6 preprečili, kar se utegne pripravljati Bedaj za nas dobrega po naravnem razvoju dogodkov samih. To je zadoščalo »Narodu«, da nam meče v obraz »infamijo« in »perfidijo«; da nas obdolžuje, da »slepa rimo javno me no nje«, da si »izmišljamo«, da »klepeta rim o tj u v en d a n« ter da oni ne z a h t e v aj o — dunkel ist der Rede Sinu — da bi bila »Edinost« poštena nasproti njim! Vse te duhteče ljubeznjivosti nam je poklonil »Narod« iz svojega posebnega priročnega slo- varja haje zato, ker nismo povedali natančno, da je le »Slovenec« rogovilil proti Ferjančiču, in ne »Narod« proti Povšetu? ! Pred vsem je jasno iz besedila notice, da smo hoteli mahniti po slabosti, kije last vsem nam Slovencem ter opozoriti na škodo, ki bi utegnila nastati, nko se ne spametujemo vsaj v teh kritičnih trenotkih. Fz notice »Narodove« same pa je razvidno, da je »Slovenec* rogovilil proti Fer-jančiču. Iz tega je razvidno, da sti se lansirali dve kandidaturi. Kdo je lansirni drugo?! To bi knznlo, dn se »vendar bijcjo vplivi od tu in tam, posebno pa za - kulisami! I>n, da, marsikaj se godi tudi za kulisami in to marsikaj včasih prihaja tudi nam na ušesa! V članku minolega petka očita zopet »Narod« »Slovcneu«, da u si lj nje »svojega Po v še ta« in dodaje še, da bi bil Povše ministru tako podoben, »kakor pečen krompir fazanu.« Ta ne prisebno duhovita primera ne kaže ravno, da je »Narodu« vse jedno, kdo bi bil minister Slovencev! »Narod« je osmešil torej pred svetom moža, o katerem ni izključena možnost, da postane zastopnikom naroda mej svetovalci krone. Ali ne ve »Narod«, da je smešenje huje, nego najhtiji napadi, ker — ubija! Morda res ni bil na pravem mestu izraz »srdit« boj; no, pa je bilo zbadanje, ki pa peče včasih še bolj nego udarec. In takim postopanjem se v resnici smešimo pred svetom! Res je, da je »Slovenec« napadal Ferjanči-čevo kandidaturo, kar je istotako odločno obsojati se stališča koristi našega izmučenega naroda, toli hrepenečega po oddihljaju, ali odklanjal je Ferjan-čiča kakor svojega političnega nasprotnika, n i k a-kor pa ni smešil Ferjančičcve osebe!! Sicer bodi kakor hoče! In da ima »Narod« stvarno popolnoma prav na vsej črti in mi krivo istotako na vsej črti, dejstvo ostane vendar-le, da tudi dobre stvari ni smeti braniti takimi — epiteti, s kakor-šnimi je nas ohsul »Narod«. Onega, ki pozna naš list in njegove poštene narodne namene, vendar ni uveril »Slovenski narod«, da je »Edinost« res »in-famen«, »perfiden«, »klepetav« list, ki — z »lažmi slepari javno menenje«. Pač pa si bode oni rodoljub, kateremu je le za stvar in za ničesar dru-zega, mislil Bvojo o ljudeh, ki ne znajo, ali pa nočejo — kar je še huje — občevati — drugače! Kajti: le style o' est 1' homme ! Na druga očitanja »Narodova« na drugem mestu. Bodi Jim pojasnilo! »Slovenski Narod« nam očita, da »Edinost« preži na »Narod« istotako, kakor preže nanj mladi kranjski duhovniki, »Slovencu« pa da si ne upa reči ni besedice! Prvo in drugo ni resnica. Ako bi mi res tako prežali na »Narod«, ožigosali bi bili tisti nesrečni članek, v katerem je člankar splezal na vrhunec samozametavanja, vrgši od sebe vsako sled samo-Ijuhja, proglasivši vse našo pokrajine za pasivne in potisnivši s tem orožje v roke nasprotnikov, kakor priča posl. Kaiser. Ali mi smo pogoltnili doli svojo ogorčenost in smo molčali le zbok plemenite želje, da bi se Slovenci vsaj v teh kritičnih trenotkih kazali kompaktne v svojih zahtcvanjih ter da bi vsaj za sedaj, tako rekoč na razpotju, v zgodovinsko važnih hipih, ne kazali odurne slike žalostnega klanja med brati, katera želja nam je narekala tudi ono notico, radi katere nas je »Narod« napal tako, kakor zna — le on! To pa je že res, da so naše polemike z »Slovencem« postale redkeje, nego so bile nekdaj; ali to se ni zgodilo vsled tega, ker smo se morda spremenili mi ali izdali svoja načela, ampak to je posledica dejstva, da je »Slovenčeva« stranka ozirom na naše pokrajine jela pametno poštevati naše od-nošaje in naše potrebe, ter nam pušča sedaj svobodno roko v marsičem, r a d i česar bi bil p r e d par l e t i g o t o v o n a v s t a 1 n a j-huji prepir. In ne le svobodno roko smo dobili v teh stvareh, ampak celo podporo dobivamo sedaj od somišljenikov »Slovenčevih« na Primorskem. Danes smemo mi svobodno graj a ti škofa, ordinarijat, posamične duhovnike, ne d a h i s e n a m b i lo h a ti zamere mej duhovščino!! V naših sedanjih bojih nam je ta svoboda neprecenljive vrednosti. To Bvobodo more primerno ceniti le oni, ki pozna naše razmere in naše boje. V Ljubljani bi seveda lahko našteli na prstih par rok vse one, ki res poznajo to našo razmere. Toda jednega Hribarja imajo tam, kije med tistimi, ki so pogledali malone v sleherni kotiček naše domovine. To jo gotovo značajen mož, nepre- mično zvest načelom narodne stranke; njega naj vprašajo torej gg. uredniki »Naroda« za menenje o izreku, ki ga je nedavno zopet napisal neki dolenjski dopisnik »Slov. Naroda«, o izreku namreč, da Slovenci se morajo u v e r i t i, da prav lahko izhajamo brez duhovnikov!! G. Hribar pove gospodom lahko, kaj bi bilo n. pr. v Istri brez duhovnikov!! Izhajali bi že, toda — na narodnih grobeh. V zmislu tega izreka je dosledno uredovan »Slov. Narod«. Naravno je torej, da moramo prihajati v navskrižje z listom, urejevanim v tem zmislu. »Slov. Narod« vidi pred seboj v prvi vrsti »Slovenčevee«, mi pa vidimo pred seboj tolpe ljutili in brezsrčnih sovražnikov in vidimo pred seboj narod, ki k r v a v i i z s t o ran v ob u p ne m boj u s temi sovražniki. Tu gre za življenje, gospdda! In pa še za tako dragoceno življenje — za življenje naroda! V takom položenju smemo že zahtevati od — rodnih bratov, da so pripravljeni iti do skrajne meje v samozata-jevanju. Le onega moremo smatrati pravim prijateljem našim, ki je pripravljen za vsaki saorifizio del inteletto, ko treba pomagati iz nevarnosti za življenje. Tako zahteva rodoljubje. »Narodovci« naj le govore : mi, na Kranjskem, izhajamo lahko brez duhovnikov, — in mi na Primorskem bodemo molčali k temu, prepuščaje bratom na Kranjskem, naj sami pridejo na čisto mod seboj. Dokler pa se bode izdajala parola, da Slovenci sploh lahko izhajamo brez duhovnikov in dokler bode »Narod« tudi urejevan v tem zmislu, dotlej se bodemo postavljali po robu takemu — nepoznanju potreb naroda ob periferijah ! Ali nas ume sedaj »Narod«, da postopanja »Edinosti« ne narekuje ni bojevitost proti njemu, še manje pa strah pred »Slovencem«. Resnici na ljubo. Pišejo nam: Prečitavši članek v »Slovencu« od dne 7. t. m. pod naslovom : »Slovenci — pa tržaška državna policija«, jel sem natanjčuo poizvedovati, da-li in koliko je na tej stvari resničnega. Danes Vam morem sporočiti z vso gotovostjo, da v »Slovencu« omenjeni stražar ni bil v službi v bližini dogodka, opisanega v omenjenem članku ljubljanskega lista, ampak na Corsu. Od kompetentne strani se mi je tudi zatrdilo, da napadeni redar ni govoril onega dne z nobenim gospodom ne o tem in ne o drugem. Posebno pa morem še povdariti, da je dotični stražar Sloveneo. Jaz sem gotovo zadnji, ki bi hotel braniti javne organe, kadar sc kaj zagrešijo. Ali to bi želel v interesu naše stvari, da bi se ne napadali neopravičeno ljudje, ki so nam — če tudi neprijazni — pa vsaj nepristranski. Uredništvo mora seveda postopati v dobri veri, zato je dopisnikom tem nujneja dolžnost, da so vestni v svojih poročilih. Resnicoljub. Se — Moteli iano. Oitatclji vedo že, da po »Piocolovcm« znači to — Materija. Toda glasilo vseh Židov in vseh — bab vendar še ni prav prepričano, da je umejo vsi, sicer ne bi v poročilu o razpravi proti Mi koli ču iz Materije poleg »Metelliano« pristavilo v oklepu še »Matteria«. No, pa saj ni zahtevati od občinstva, da bi se tako hitro privadilo na toli drzne -- iznajdbo »Piccolove«. »Peiisec Slave«. Posebnim zadoščenjem do-znajemo, da to novo, oziroma preustrojeno podjetje vspeva prav lepo. Od raznih strani prihajajo vspodbujanja in — naročniki. Poslednjih se je oglasilo eeltf izmed Madjarov. To podjetje nam bo moglo ros veliko koristiti, ako se razvije. Kajti za nas bi bilo pridobljeno neizmerno veliko, ako bi široki neslovenski svet jel prav spoznavati naše razmere. Zato želimo temu podjetju popolnega vs-pelia. Zlasti pa priporočamo list »PenstSe Slave« onim rojakom in rojakinjam, ki se uče ali nameru-jejo učiti so francoščini. Zahvala. Podpisani se zahvaljujemo v imenu onih ubogih družin, ki imajo svojih členov v zaporu radi lanskih volilnih izgredov, za poslano podporo od dohodka slavnosti pevskega društva »Hnjdrih« na Prošeku. Bazdelili smo po potrebi. Še enkrat torej hvala društvu »Hajdrih« in vsem, ki so pripomogli k temu. V Sv. Križu dne 9. oktobra 1808. Ivan Tence, I. Košuta in M. Košuta. Pevsko in bralno društvo »Primorsko« V Mačkoljah bode imelo v nedeljo dne 30. oktobra t. I. svojo prvo veselico s plesom. Razpored veselice priobčimo pravočasno. Odbor tržaške »Kmetijske družbe. bode imel svojo sejo v petek dne 14. t. m. p opolu dne ob 2. uri in pol v svoji pisarni, ulica Geppa št. 14, I. n. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani je o priliki smrti svoje sestre podarila gdč. Dobroslava Mahorčič 15 gld. Za velikodušni dar prisrčna hvala ! Zavodu sv. Nikolaja pristopila sta gg. Fran Golja, župan na Grahovem in Vogrič Hra-hroslav v Trstu z doneskom po 2 kroni. Gospa Fani Macilk je darovala zavodu 5 Kr. in ne 4, kakor je bilo omenjeno v zadnjem izkazu v »Edinosti« Odbor. Družbi 8T. Cirila In Metoda v Ljubljani so od 25. avgusta do konea septembra poslali: Gdč. Franjica Smid na Gašteju pri Kranju i/, društvenega nabiralnika 5 gold. — H aram basa iz Rajhenburga nabral na shodu na Kumu pri hajducih 2 gld. — II. bistriška - trnovska moška podružnica po g. Kr. Hodnikn 25 gld. — C\ g. Jožef Zelnik, župnik v Čemšeniku 2 gold. Gospa Matilda Sebcnikar na Rakeku 5 gold. — Slavna posojilnica v Cerknici 10 gold. — Gosp. Vinko Poljanec, bogoslovec v Celovcu, nabral pri cesarski slavnosti »Pralnega društva« v Po-dovincih 12 gold. — Podružnica v Komnu na Krasu po č. g. dekanu Lukežiču 1 gld. — Podružnica na Greti pri Trstu 32 gold. 67 nč. — Podružnica za Tolsti Vrh in okolico Ki gld. — Mala družba pri čast. g. dekanu Lavrenčiču v Šmartinu pri Litiji 0 gld. — Iz nabiralnika Sla-parjeve gostilne v Lukovici 5 gld. — G. abitu-rijent Fr. Kimovee 4 gld. 10 novč., nabrane na izletu cerkljanskih pevk pri g. A. Mejaču v Komendi. — Slavno uredništvo »Slovenskega Lista« zbirko 20 gold. 82 nvč. — G. Anton Mcžan, gostilničar na Studencu, iz nabiralnika 50 nvč. — Podružnica »Gorenjska Dolina« v Kranjski gori 77 gld. 33 nvč. — G. Fran Lavtižar, učitelj v Kamni Gorici, 1 gold. kot mesečna doneska za september in oktober it 50 novč. — Kamniška ženska podružnica po blagajničarici gdč. Reziki Karolnikovi 64 gld. s prošnjo, »da bi se vendar že enkrat ljubi Bog usmilil tlačenih Slovencev«. — Stanovitne požrtvovalnosti pa prosi vse blago Slovence: Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. 0 postopanju z novinci. O tistem glasovitom napadu na Lonjerce nam pišejo: Mladeniči so peli grede po velikem trgu. Prvi so jih napadli s palicami sinovi Bernardina, Tem so pritekli na pomoč gostje iz kavarne »Municipio«. Najprej je bil ranjen jeden naših. Ta je iztrgal napadalcu palico iz rok in je udaril z isto po njem. Zaprli so enega našega in 2 nasprotna. Policija je pridržala našega, ona dva pa izpustila. Toda povdariti treba, da jo bilo v tej bitki do 300 slavnih junakov, oboroženih palicami proti šestnajstorioi Slovencev. Radovedni pa smo, kako bi se bili vedli ti junaki, ako bi bilo 300 Slovencev in samo 10 njih. To bi bili kazali pete in delali konkurenco Baratieriju, ki jo po tisti slavni bitki pri Aba Carima prebežal v 24 urah nekaj sto kilometrov. Drugi dopisnik nam piše: Neki orožnik jo vodil 8 novincev, ki so šli mirno kakor jagnjeta. Storili pa niso ničesar večni ničesar manje, nego da so peli. Dobili so po 24 ur zapora. Prejeli smo in objavljamo: Cenjenemu uredništvu časopisa »Edinost«. V smislu 19. tisk. zak. 17. decembra 1862, poziva se cenjeno uredništvo, da blagovoli uvrstiti v prihodnji zjtitranji izdaji svojega lista sledeči uradni popravek : V listu »Edinost« z dno 6. oktobra 1H98 št. 194. (večerno izdanje) pod notico »Pozor« objavljeno trditev, da e. kr. davčna administracija izdaja tiskovine za izkaze stanovalcev le v nemško-italijanskem jeziku, ter da prezira slovenščino kot nekak tuji jezik, ni resnična, kajti do sedaj so se vedno in so še izdajajo tiskovine v nemško-sloven-sketn jeziku istim strankam, koje so jih zahtevale, oziroma zahtevajo, brez ugovora. C. k r. <1 a v č n a administracij a v Trst u dne 9. oktobra 1898. Lyro. Izgredi v Trstu. Včeraj so se nadaljevalo pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprave radi zadnjih izgredov v Trstu. 35-1 etn i Josip Jelolič iz Hrpelj je hi! obsojen radi javnega nusilatva na IH mesecev težke ječe. Nadalje so bili obsojeni radi |x»bijanja svetiljk : 2H-letni Ivan .Jerončič in 26-letni Fran Svetina, vsaki na šest mesecev, 25-letni Henrik Lasič in 17-letni Viktor Kovači? vsaki na o mesecev in 24-letni Andrej Orel na 4 nieseee. Kadi izirredov v Devinu so zaprli tako poroča »1'iccnlo« tudi tamošnjega župana, g. Plesa. Izročen je baje že sodišču v Trstu. Izpred sodišča. Včeraj je obsodilo deželno sodišče 24-letnega Josipa Mikolica iz Materije radi javnega nasilstva na H mesecev ječe. Zopcrstavljal m1 je namreč stražarjem in je jednemu stražarjev zmečkal prst tako, da je poslednji še na razpravo došel še z obvezano roko. „Hotel Europa*4 v Pulju je kupil gosp. K. Pečenko in ne prevzel oskrbništva. V tem zmislu bodi popravljena dotična naša vest. Koledar. Danes v torek 11. oktobrn: Nikuzij, Firmin Škofa. Jutri v sredo 12. oktobra: Maksimilijan, Serafin. Solnčni: | Lunin: Izhod ob f». uri 30 min, Izhod ob 1. uri 21» min. Zshod „ f». n 12. „ Zahod „ 3. „ 21 „ Ta je 42. teden. Danes je 283. dan tega leta, imamo torej 5e 82 dni. Različne vesti Dobro sredstvo, da se izpozna treznost. Neki angležki gostilničar, ki se posebno hoče držati zakona proti pijanstvu, postopa na originelen način, da spozna, ako sme temu ali onemu svojemu gostu, ki je že malo »nuglen«, še natočiti pijače. Kadar je prišel tak gost v njegovo krčmo, se mora najprvo parkrat zavrteti okolu sebe, a pri tem imeti zavezane oči. Ko je storil to, ga še prosi oprezni gostilničar, naj stoji nekoliko časa na jedni nogi, a drugo naj vzdiguje do stanovitne višine. Ako prišlec prestoji tudi to skušnjo, dobi zaželjene pijače, ako ne, tedaj ne dobi ničesar. Razmere mej sibirskimi prognanci. Razmere v Sibiriji morajo biti uprav škandalozne. Pred kratk i m zadušilo se je na neki ladiji, ki je peljala prognanee v Tomsk, 31 jetnikov. Ostali so pa ne-nevarno oboleli. Vlada je ukazala strogo preiskavo. Ako bode le kaj pomagalo. Kitajska cesarica. Stara cesarica kitajska, ki vlada že drugokrat kitajsko cesarstvo, je zelo energična žena. Prvikrat je vladala, ko je bil cesar še mladoleten, a pred devetimi letimi se je javno odrekla vladi in politiki. V resnici pa je vedno vplivala na mladega cesarja, ki je bil vedno pod njenim varstvom. V diplomatičnih krogih pa so je njena oseba zelo malo vpoštevala, dokler se ni mi-nolega poletja nakrnt razglasilo, da jo je v njenem letovišču obiskal pruski knez Henrik. Na Kitajskem je javno menenje silno razburila vest, da je cesarica vrnila obisk knezu Henriku. Na to se je cesarica zelo naglo odločila za to, da prevzame ona vlado in je izkoristila v to priliko, ki se ji je ponujala vsled političnih dogodkov. Stara cesarica je zelo odločna žena in vodi politiko z uprav možko samozavestjo. Psevdonimi kronanih glav. Kadar potujejo vladarice v svojo zabavo, želijo ostati nepoznane ter se v to svrho poslužujejo izmišljenih imen. Naša cesarica je rabila v to svrho ime kraljice H oh one m h s, a po katastrofi v Maverlingu si je — ko je potovala v Pariz — nadela ime madame Kicolson, da jo nikdo ne spozna. Angležka kraljica potuje pod imenom »grofica Balmoral«, portugalska kraljica kakor grofica Vilacosa, španjolska kakor grofica Toleas, udova kralja Frana II. kakor kueginja Castro, kraljica Friderika kakor grolica Lingen. Ib to ta ko si pridevajo psevdonime cesarji in kralji, kadar potujejo. Belgijski kralj rabi psevdonim grofa Ravensteina. portugalski kralj grofa Ba) cel lasa, \valeški princ potuje kakor grof Ches-tera, bolgarski knez kakor grof Mureny, švedski prestolonaslednik si nadeva ime grofa Karlsberga. Knez Viktor Napoleon navadno rabi ime grof Moncalieri. Najbolj znani vladarski psevdonim je oni cesarice Evgenije, ki potuje pod imenom »oon-tesse de Bierrefonds.« Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje veiti.) DllliaJ li. Namestnik Primorski, grof Goess, je položil danes v roke cesarjeve prisego kakor tajni svčtnik. Dllltaj 11. Občni zbor delničarjev tovarne za orožja v Stevru je bil viharen. Predsednik družbe, vitez Taussig, je izjavil, da se ne boji ni delničarjev, ni državnega pravdnika. Itlldiinpcšta 11. Ministerski predsednik grof Tli u n je došel semkaj. Kiuliinpcšta 11. V palači ministerskega predsedništva ogerskega je bila predpoludne daljša konferenca med obema ministerskima predsednikoma in obema finančnima ministroma. Budimpešta 11. Možno je, da se poganja kvotnih dcputacij jutri prekinejo definitivno, ker menda ni nobene nade do kakega sporazumljenja. Benedke 11. Mesto se že pripravlja na vsprejem cesarja Viljelma, ki dospe semkaj v četrtek, dne 13. t. m. Za sestanek nemškega cesarja s kraljevo dvojico italijansko se prirede tukaj velike slavnosti. Madrid 11. Španjsko vojaštvo zapusti Por-toriko v prihodnjem tednu, Kubo pa v novembru. Pariz 11. »Figam« trdi, da pokrajinske zveze služnikov na Železnicah nočejo čuti o štrajku. »Matin« javlja, da so odposlanci delavcev v zemlji formalno izjavili v nekem posvetovanju z zastopniki pisarne municipalnega sveta, da prično zopet z delom le tedaj, ako se da zadoščenje vsem drugim štrajkovccm. Kunčja 11. Sultan je zaukazal generalnemu guvernerja na Kreti, Djevad-paši, naj vsprejme in spremlja cesarja Viljelma na potovanju istega v Sirijo. Djcvad-paša je že odpotoval danes v Bey-rout ter je Šakir-paša prevzel poveljstvo na Kreti. London 11. »Times« javlja iz Pekinga, da se jo izdala naredba, s katero se je zadušilo domače novinstvo, so se kaznovali izdajatelji ter odpustili oni uradniki, ki so podpisali spomenice v prilog reformam. Postrežnico iŠČe podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti. Prednost imajo zakonske žene brez otrok. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi Miazi v Trstu. Via Klltorgo 31 in IMazza Kosario 2 (šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetari j vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledat, vsakovrstnih slik, žininic in pogrinjal. Na zahtevanje iliistrovun cenik zastonj in franko. Naročeno blago se slavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Praktikanta sprejme takoj „Tržaška posojilnica in hranilnica'4 < regiatro vana zadruga t omejenim poroštvom) Prošnje jn uložiti do l(i. t. ni. Spirltua slnapis compotuils ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAIMARER (Aiiue Mori> Piazza m\\te TRST Paziti na ponarejanja. Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. nad. {Slovanska ( italnira). Hranilne uloge ne »prejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in ne obrestujejo po 4licutni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na vknjižbo po f>l/a°/o> na menjico po (>°/o, na zastave po o«///0. Uradne ure so: od 0—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 10 —12 dopoludne in vsaki četrtek od JI—4 popoludne. PoStiio h ran Uničil i račun KHJ.004. Hotel Volpich „PRI CRffl ORLU" (AQUILA NERA) trst — via s. spiridione, corso. Via s. Nicolfl — trst Najbolj v sredidču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pllsen" od F. Volplcha. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST . /al o trti pohištva za jedilnice, spalnice In spre-jemalec, žinuiic in peresni«', ogledal in železnih bludnja, po cenah, da ho ni bati koukiircnce. > Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trsi u dvakrat na dan razna nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21'—; aamo večerno izdanje glu, 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). PoBiunezne Številke stanejo: Zjutrunje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza (Jasetmn št. 2. — Via Moliti piecolo št. 8. — Via S. Michelc St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via deile Poate nuove št. 1. — Via CaBcrina St. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto 5t. 18. — Piazza Harriera. — Via S. Lueia. — Piazza GiiiHeppina. V okolici se prodaja: Ani ulici. < Na Ureti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri 8v. Ivanu pri gosp. vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sch\varz v Šolski i Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrhti ohranitev in ra/.vitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramha nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, nvažnjte naše geslo: „V edinosti j« moč!"