FIMEX
Canon
Fufrrsu EPSON Microsoft
RAČUNALNIŠKI SISTEM! IN PROGRAMSKA OPREMA
FIMEX d.o.o., Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME {podhod PUS - nasproti LB Velenje] Rudarska 6a, tel.: 063/862-720, Fax: 063/862-770
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Shellovo gorivo
v Velenju
Podjetje Shell Slovenija je lanskoletne načrtovane projekte zaključilo ravno ob starem letu, kije Velenju prineslo Shellov bencinski servis, že tretji v Sloveniji.
"Stranka na prvem mestu" je nasploh osnovno Shellovo vodilo.
Shellovi bencinski servisi v Sloveniji so samopostrežni, vendar prijazni prodajalci stranki natočijo gorivo, preverijo pnevmatike ali nivo olja oziroma očistijo vetrobransko steklo in nudijo podobne usluge, če le-ta to želi. Pri tem velja omeniti izredno kakovost Shellovega goriva kot tudi njihovih olj. Poleg resnično širokega izbora v trgovini lahko stranke popijejo tople ali hladne napitke in se okrepčajo s sendviči in drugimi prigrizki v kotičku za počitek, ki ga najdete na vseh Shellovih bencinskih servisih.
V Shellovih prodajalnah lahko med drugim dobite tudi dokaj nenavadne artikle za bencinski servis, kot so dnevno svež kruh, mleko in mlečni izdelki,
olje, kis, sladkor, moka, začimbe, juhe in to 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Poleg vsega pa si na Shellovem bencinskem servisu v Velenju lahko operete tudi svojega jeklenega konjička v najsodobnejši avtopralnici RE-FLEX in ob tem spijete gratis kavo.
Seveda bodo v Shellu tudi v prihodnosti prilagajali svojo ponudbo potrebam in željam svojih strank.
Na Shellovih bencinskih servisih v Sloveniji poleg gotovine in čekov sprejemajo tudi naslednje plačilne kartice: Eurocard - Mastercard, EuroShell, American Express in Activa.
Izredna ponudba, visoki tehnološki in okolje-varstveni standardi, Shellova formula kakovosti ter profesionalnost zagotavljajo izpolnitev Shellovih prihodnjih projektov. Shell namerava v letošnjem letu zgraditi še 5 bencinskih servisov, ki bodo Sloveniji prinesli veliko novih delovnih mest, nov način partnerstva, pa tudi možnost poslovnega uspeha mnogih svobodno mislečih slovenskih podjetnikov, epp
Župani podpisali pogodbo
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in hladno vreme.
ISSN 0350-5561
Katarina in Jolanda
Male vidre
Skozi roke vaditeljev in učiteljev plavanja Plavalne šole Vidra "gre" v tem šolskem letu še ena generacija velenjskih malih šolarjev. Z njihovo
pomočjo osvajajo osnovne plavalne veščine, predvsem plovnost, nekateri bodo to znanje še nadgradili, nekateri pa so se prav v teh tečajih naučili plavati in premagali strah pred vodo. V petih dneh, vsak dan po eno uro, kolikor traja (za starše) brezplačen tečaj plavanja, se kaj več skoraj ne da. Otroci so navdušeni!
■ mkp
Mnenje
Klofuta, ki skeli
Navdušenje najmlajših rokometašev RK Gorenje Velenje se je ob koncu turnirja v celjski dvorani Golovec v nedeljo, sprevrglo v ogorčenje, osuplost in strah. Priča so bili dogodku, ki se ne bi smel nikoli več ponoviti. Padla je zaušnica (ne samo ena), močna, da je plosknilo, in da se je poznala še dolgo. Spremljala jo je ploha žaljivih, neokusnih besed, ki gotovo nimajo prostora v času, ki ga živimo.
Povod je bil bizaren, da bolj ne bi mogel biti. Sporekli so se zaradi sedeža v avtobusu, na katerem bo kdo sedel.
Zamahnil je nekdo, ki si tega že zaradi položaja, ki ga zaseda ne bi smel dovoliti, udarce pa prestregel otrok, ki ga danes, ko je rdečica že izginila, gotovo že vedno peče. Ta klofuta skeli še mnoge, ne samo tistega, ki jo je bil deležen. Otroci so doma o njej prizadeto pripovedovali, spraševali pa tudi o pomenu
besed, ki so jih slišali.
Kdo lahko tepe mojega ali vašega otroka in ga zmerja? Kako si lahko dovoli, da ga tako zanese? S kako pravico mu lahko vcepi občutek osramočenosti, ki se je ne bo znebil tako zlahka? V družbi prijateljev, ki skupaj obiskujejo treninge, te-penemu otroku v prihodnje ne bo lahko. Morda ga sploh ne bo več zraven. Tisti, ki mu je dal zaušnico, mu je menda obenem prepovedal nadaljnje obiskovanje treningov.
Kdo lahko zagotovi, da tudi mojega, vašega otroka ne bo doletelo kaj podobnega, recimo, da že junija, ko bodo ti otroci kar nekaj dni skupaj, in ko bodo, mladi kot so, "pogruntali" kaj, kar ne bo v skladu s pričakovanji tega "pedagoga"?
■ m.s.
Velenje, 22. januarja - Dogovore o skupni komunalni infrastrukturi oblikovane že ob podpisu delitvene bilance med Mestno občino Velenje ter občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki, so ta petek še uradno potrdili. Zupani omenjenih občin so slovesno podpisali pogodbo o uporabi in upravljanju komunalne infrastrukture z direktorjem Komunalnega podjetja.
S to pogodbo so opredelili način m pogoje za uporabo in upravljanje s komunalno infrastrukturo. Občine so s pogodbo dale komunalno infrastrukturo v uporabo in upravljanje Komunalnemu podjetju, to pa se je obvezalo, da bo še naprej
zagotavljalo kvalitetno in nemoteno izvajanje gospodarskih javnih služb. Občine so si zadržale pravico nadzora in kontrole nad izvajanjem te pogodbe ter pregled komunalne infrastrukture.
■ mz, foto L. O.
MELBOURNE, BUDIMPEŠTA - Dve velenjski dami sta v minulih dneh zablesteli zunaj meja svoje domovine. Teniška igralka Katarina Srebotnik je zlahka zmagala na mednarodnem turnirju v Melbournu v Avstraliji in se znova povzpela na na sam vrh svetovne mladinske teniške lestvice, atletinja Jolanda Čeplak pa je stopila na navišjo stopničko v Budimpešti, glavnem madžarskem mestu. Stran 16
■ Foto: vos
9770350556014
2 NAS vas
DOGODKI
NoViCe
Mamograf "obratuje" dve uri na dan
VELENJE - Sodoben mamografski aparat, ki so ga v Zdravstvenem domu Velenje dobili decembra lani, že uporabljajo. Majda Sablatnik iz "rentgena", kjer je aparat nameščen, je povedala, da je v uporabi v poprečju dve uri na dan. Zavrnila je namige, češ da tovrstni pregledi pri njih še niso mogoči, ker naj ne bi imeli tistega, ki bi rokoval z aparatom.	■ mkp
Spremembe lokalne samouprave
SOLČAVA, PRIHOVA - Slovenska vlada bo državnemu zboru predlagala razpis referendumov za ustanovitev dvajsetih novih občin, za šest ozemeljskih sprememb sedanjih občin in za štiri spremembe imena in sedeža občine. Ti referendumi naj bi bili v začetku aprila. Mnenje vlade seveda še ne pomeni dokončnega števila novih občin, saj bo o tem predlogu sedaj najprej razpravljal še parlamentarna komisija za lokalno samoupravo, šele na podlagi njenega predloga bo namreč državni zbor razpisal referendume.
Za naše področje je zanimivo, da je v vladnem predlogu za nove občine tudi krajevna skupnost Solčava, ki naj bi novo občino pridobila z izločitvijo iz sedanje občine Luče, pri ozemeljskih spremembah sedanjih občin pa zahteva krajanov Prihove ni omenjena. Zanimivo je tudi, da naj bi na območju sedanje občine Žalec nastala le nova občina Polzela.	■ jp
Drago Martinšek v svetu Stranke LDS
Na dvodnevnem kongresu LDS, ki je bil zadnji vikend v Mariboru, so aktivno in delovno sodelovali tudi predstavniki velenjskega odbora LDS. Njihov predsednik Drago Martinšek je bil izvoljen tudi v najvišji organ - svet stranke.	■
Vozniki, obnovite znanje!
VELENJE - Avto šola pri AMD Velenje bo v sodelovanju z Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Avto moto turing klubom in velenjsko policijsko postajo izvedla brezplačno preventivno predavanje z naslovom "obnovite znanje za boljšo varnost na naših cestah."
Izbrali so tri teme: opozarjanje na najpogostejše napake, kaj storiti, ko začne vozilo na cesti zanašati in predstavitev osnutka novega zakona o cestno-prometnih predpisih. Predavanje bo v nedeljo, 1. februarja, s pričetkom ob 9.00, v prostorih AMD Velenje na Prešernovi cesti. Vabljeni so seveda vozniki vseh kategorij z že opravljenim vozniškim izpitom.	■ bm
Nov grb na tablicah
MOZIRJE - Na področju Upravne enote Mozirje bodo v prihodnjih dneh na registrskih tablicah motornih vozil pričeli uporabljati nov grb občine Mozirje. Veljavni predpisi namreč določajo, da mora biti na tablicah grb tiste občine, v kateri ima sedež upravna enota.
Občina Mozirje je pred časom pričela uporabljati nov občinski grb, zato so morali na upravni enoti sprožiti postopek za oblikovanje grba v skladu s standardi, ki veljajo za registrske tablice. Usklajena podoba grba je bila pripravljena decembra, prvič pa ga bodo uporabili pri prvi novi seriji registrskih tablic. Stari grb lahko vozniki uporabljajo naprej, saj zamenjava za že registrirana vozila ni obvezna.
■ JP
Vegrad gradi 12 stanovanj
VELENJE - Pred dnevi so zabrneli gradbeni delovni stroji pri stanovanjskem bloku na Prešernovi 7 v Velenju. Pričeli so graditi že desetletje načrtovan prizidek k obstoječemu poslovno stanovanjskemu bloku. Gradnjo naj bi sklenili še letos.
V novem objektu bo nekaj lokalov in 13 stanovanj, eno bo invalidsko. Največ stanovanj bo kot neprofitna stanovanja odkupil občinski stanovanjski sklad, nekaj pa velenjski premogovnik.
■ (mz, foto vos)
Občina Šmartno ob Paki
V začetku aprila nadomestne volitve
Na prvi seji v tem letu, predvidoma danes (v četrtek), bodo poleg rednih aktualnih zadev za to obdobje člani Sveta občine Šmartno ob Paki pozornost namenili še eni temi, in sicer kako zapolniti vrzel, ki je nastala v njihovih vrstah s smrtjo svetnika LDS-a Jožefa Založnika.
Kar nekaj mnenj se je ustvarilo ob tehtanju, kako zadostiti zakonu, vsem strankam v občini, volilcem in nenazadnje se izognili tudi dodatnim stroškom. Bojan Kladnik, predsed-
nik Sveta občine Šmartno ob Paki pravi: "Nekako smo se že dogovorili, da bomo po sprejemu ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata Jožefu Založniku občinski komisiji za volitve in imenovanja predlagali aktivnosti za začetek postopka za nadomestne volitve. Zanje smo se odločili iz povsem znanih razlogov. Zakon o volitvah jasno govori, da te niso potrebne, če je obdobje od prenehanja do konca mandata krajše od šestih mesecev. Ker pri nas temu ni tako, ker ne želimo zadeve urejati po
domače in ker ne bomo dopuščali morebitnih manipulacij, smo se odločili tako, kot smo se." Kladnik nadalje pojasnjuje, da so v občini pred tremi leti volili svetnike po večinskem in ne po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da liste, iz katere bi lahko "črpali" nadomestnega člana, ni. Nenazadnje pa so bili na listi LDS-a, kjer je bilo zapisano tudi ime Jožefa Založnika, v volilni enoti slednjega izvoljeni vsi trije svetniki.
In kdaj pričakujejo, da
bodo lahko izvedli nadomestne volitve? Glede na to, da mora svoje delo začeti komisija 15 dni po sprejetju ugotovitvenega sklepa, na čas, potreben za volilno kampanjo in ostale z volitvami potrebne aktivnosti, naj bi bilo ime novega šmarškega svetnika znano v prvi polovici letošnjega aprila. Nadomestne volitve bodo izvedli le na območju volilne baze, iz katere je umrli svetnik izhajal. To pa je za naselje Šmartno ob Paki in del Slatin.
■ tp
Šolski center Velenje
Darilo Gorenja študentom višje strokovne šole

Velenje, 21. januarja - V prostorih Višje strokovne šole Šolskega centra v Velenju je bila krajša priložnostna slovesnost, na kateri so najodgovornejši možje, zadolženi za področje kadrov in izobraževanja v podjetju Gorenje Velenje izročili predstavnikom omenjene višje šole in Poklicne ter tehniške elektro in računalniške šole Centra 300 knjig z naslovom Tehnična zakonodaja in nizkonapetostna direktiva Evropske unije - avtorja dr. Franceta Semeta, direktorja Gorenjevega Laboratorija za preiskušanje in certificiranje. Omenjeno delo bodo lahko študentje in predavatelji Višje strokovne šole (kjer izobražujejo po programu elektronika) ter dijaki srednje elektrotehniške šole kot učni pripomoček s pridom uporabili pri spoznavanju novih znanj.
Ob tej priložnosti se je ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje mag. Milan Meža zahvalil za darilo ter poudaril, da je bila odločitev o sodelovanje šole in gospodars-
tva kot enakovrednih partnerjev pri prenovi višješolskega programa pravilna. Ta pozornost Gorenja pa kamenček več
njo prizidka k omenjeni šoli. Ravnatelj Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole velenjskega Centra Tone Gams
v mozaiku obojestranskih prizadevanj pridobiti čim boljše in za operativno delo v gospodarstvu čimprej usposobljene kadre. Izrazil je prepričanje, da bodo na osnovi dosedanjih izkušenj z roko v roki sodelovali tudi v prihodnje. Na nek način to dokazuje vključevanje Gorenja v prizadevanjih za izgrad-
je prav tako izrazil zadovoljstvo ob pobudi avtorja knjige dr. Semeta in tehničnega direktorja Laboratorija za preiskušanje in certificiranje Emila Jeromla za podaritev knjig in za tako uspešen zaključek izziva. Mag. Drago Bahun, član uprave Gorenja za področje kadrov je pohvalil izkazal interes za tematiko, ki jo
predstavlja knjiga, ob tem pa hkrati menil, da je dosedanje sodelovanje med šolo in gospodarstvom začetek, ki ga bo v prihodnje potrebno razširiti in nadgraditi. "5 knjigo med drugim dokazujemo, da Gorenje ni bogato le po dobrih aparatih, ampak tudi po znanju. Zato smo še kako zainteresirani za prenom znanja iz teorije v prakso in obratno."
Avtor učnega pripomočka dr. Franc Seme je knjigo predstavil na Univerzi Maribor, kjei je doživela prav tako dober sprejem. Povedal je, da je z njo tistim, ki jo bodo prebirali, želel povedati: "Vtem tržnem g podarstvu ne preživijo naj moči I nejši, najbolj izobraženi, največji, ampak najbolj prilagodljivi v danem trenutku."
Pred ogledom učilnic, v katerih ne manjka najsodobnejše učne tehnologije kot plod sodelovanja predavateljev in dijakov Šolskega centra Velenje, se je za darilo Gorenju zahvalil tudi predstavnik študentov.
■ Tp


Drobitev države in še koga
Kar država razdrobi, naj občine ne združujejo! In mati država je Slovenijo resnično dobro razdelila. Kot da bi naj tudi pri nas veljal tisti stari rek o delitvi in vladanju. Ob zadnjih pobudah, ko so svoje želje povedali po nekaterih krajih, se je mati država do njih res vedla malo mačehovsko in ni uresničila vseh želja, tako da imamo le "tisoč in ne tisoč in ene občine". Želje po novih občinah res vedno niso želje občanov, ampak le peščice njih. Na našem območju naj bi za zdaj prižgali zeleno luč le za dve novi občini. Za tisto v zgornjem koncu Savinjske doline, v polno pa naj bi zadeli tudi v košarkarskem kraju spodnje Savinjske doline. Seveda so v drugih krajih žalske občine, kjer bi tudi radi na svoje, takoj povzdignili glas. Ob tem so se ponovila nesoglasja, ko eni ne bi pod druge. Ce že morajo biti pod kom, naj bodo še naprej pod tistim, pod katerim so sedaj.
Na malo višji ravni bi rade drobile državo občine. Ob že predvidenih regijah naj bi dobili še nove. Vsaj tako si želijo v nekaterih občinah in med najodmevnejše sodijo prizadevanja na savinjsko-šaleškem koncu. Eni pravijo, da Saša ni le spočeta, ampak dejansko že tudi rojena. Ustanovitev te nove regije bi bil seveda dokajšen "udarec" Celju oziroma celjski regiji. Izgubila bi kar nekaj občin. Izguba pa se ji ne obeta le tu, tudi na dmgem koncu. Tudi v zasavskem koncu bi nekatere občine rade iz celjske regije na Dolenjsko. Zadnji čas pa so se začele po svoje povezovati še konjiško-kozjanske občine. Nekateri s tega območja sicer pravijo, da to združevanje ne pomeni še ustanavljanje lastne regije, ampak nikoli se ne ve, zakaj se kdo združuje. Kajti stičnih točk teh občin res ni ravno veliko. Razen, da vse te občine prisegajo na turizem. Katera pa ne! Ob vseh teh pojavih združevanja malih res ne vem, kaj še ostane velikim!
V teh dneh so bili pri nas v ospredju dogajanja še vedno slovensko-
hrvaški odnosi. Po tem, ko sta dva naša vrla obveščevalca odšla na izlet na Hrvaško kar s službenim vozilom z vso opremo, so v to sosednjo državo odšli "na izlet" še predstavniki našega obrambnga ministrstva. Seveda ne zato, da bi reševali to obveščevalno pravljico, vsi po vrsti so poudarjali, da je to tako obrobna stvar (morda zato, ker sta obveščevalca vendarle zašla le ob rob Hrvaške, le kakih 60 metrov na njihovo ozemlje), da o njej ne gre izgubljati besed. Pa vendar je bilo na sejah ustreznih parlamentarnih teles izgovorjenih vendarle veliko hudih besed. In prav ko so nekateri zaradi tega incidenta napovedovali tudi težave pri mejhnih pogovorih s Hrvaško, pri tem pa ima pot na svetovno morje naš osrednji pomen, smo slišali za idejo, da bi se Hrvati poglobili pod Slovenijo. Na dan je prišel načrt, da bi pod Slovenijo skopali predor, ki bi jih povezoval z zahodno Evropo. Morda so spoznali, da mi hitri izgradnji podaljška Phyrnske avtoceste do njihove meje nismo najbolj naklonjeni, pa bi nas tako obvozili kar spodaj. Ker se seveda ne morejo kar tako spuščati v naše podzemlje, bi v to stvar seveda vključili tudi nas, ker naj bi bila zamisel zanimiva tudi za našo državo.
Drugače pa se ni zgodilo nič novega: razprave o višjih cenah, o plačah, pokojninah. In pa razno razni prepiri. Sam dolgčas! Seveda predvsem za tiste, ki jih stvari neposredno ne prizadevajo. Toda vsaj kar se cen tiče, pri tem menda ni nihče prav brezskrben. Bojda celo tisti ne, ki prejemajo plače, da se tistim, ki so s plačami na dnu, zaradi višine kar v glavi zavrti. Taki "višinarji" pa verjetno ne slišijo po trgovinah opozoril nekaterih trgovcev, na kakršne smo že skoraj pozabili: "Kupite to, danes je še po stari ceni!" Je to res napoved, da bodo cene znova zbe-zljale? Ce bo vse dražje, navadni ljudje ne bodo mogli slediti vladi, ki jim prigovarja, naj bolj varčujejo. Saj jim bo že to naše skupno "varčevanje" vzelo vse.	■ (k)
29. januarja 1998	IZOBRAŽEVANJE	KAK ias 3
OBVESTILA O POSLOVANJU NA VAŠEM TEKOČEM RAČUNU
Uvajanje novosti na področju srednjega šolstva v Velenju
Ob splošni še strokovna (tehniška in umetniška) gimnazija
Med številnimi spremembami, kijih prinaša program izobraževanja za šolsko leto 1998/99, in ki bodo tudi veljale za tiste, ki se bodo v omenjenem letu vpisali v prvi letnik, predstavlja največjo novost uvedba strokovne gimnazije. Zakon o gimnazijah namreč opredeljuje dve vrsti gimnazij, splošno in strokovno.
V prihodnjem šolskem letu se bo tako splošni, ki deluje v okviru Šolskega centra Velenje, pridružila še strokovna gimnazija, ponudila pa bo možnost izobraževanja na tehniški (dijaki bodo lahko izbirali med elektrotehniko, računalništvom in mehaniko) in umetniški gimnaziji - smer glasba (kot matu-ritetni predmet). Ta program bodo izvajali v sodelovanju z Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje. Splošna bistvenih sprememb v primerjavi s sedanjo ne bo doživela, v strokovnih gimnazijah pa bodo del programa namenili strokovnim predmetom.
Po novem matura le na gimnaziji
Dejstvo je, da bo z generacijo dijakov, ki je danes v prvem letniku gimnazije, konec enega obdobja, in da se z novinci v šolskem letu 1998/99 začenja novo poglavje na področju srednjega šolstva. Med predvidenimi izstopajočimi novostmi je gotovo matura, ki jo bodo lahko opravljali le dijaki vseh vrst gimnazij iz petih predmetov: slovenščina, matematika in tuji i jeziki so obvezni. S tem je I možnost, da lahko konča dijak I gimnazijo tudi z zaključnim I izpitom, odpravljena. Prav tako
priložnost dijakov ob koncu četrtega letnika drugih srednjih šol, ki so se lahko odločali med maturo in zaključnim izpitom. S slednjim bodo po novem zaključili izobraževanje le v tehniških in ostalih štiriletnih strokovnih šolah, kjer dijakov ne bodo pripravljali več na maturo kot do sedaj. Gimnazijcem, ki mature ne bodo opravili ali po njej študija ne bodo nadaljevali, bodo na voljo tako imenovani poklicni tečaji, kjer si bodo lahko v enem letu pridobili poklic. Dijaki, ki pa bodo končali katerokoli štiri-ali celo triletno srednjo šolo, bodo imeli možnost vključitve v enoletni maturitetni tečaj (nekakšna priprava na maturo). Po opravljenem tečaju se bodo lahko prijavili za maturo. Prehodi iz strokovne gimnazije v druge šole bodo možni ob opravljenih diferencialnih izpitih iz manjkajočih predmetov.
Tri smeri tehniške gimnazije
"V tehniški gimnaziji bodo dijakom na voljo tri smeri. Katere strokovne predmete bodo imeli ob splošnih, pa bo odvisno, za katero se bodo odločili po drugem letniku," pojasnjuje Andrej Kuzman, ravnatelj sedanje Splošne gimnazije Šolskega centra Velenje. "Za elektronike bo maturitetni predmet elektronika in dodatni strokovni predmet elek-trična vezja; v računalništvu, kjer bo to tudi maturitetni predmet, bodo dijaki poslušali še predavanja v dodatnem strokovnem predmetu računalniški sistemi in omrežja; za dijake strokovne gim-
nazije, smer mehanika, bo mehanika maturitetni predmet, dodatni strokovni predmeti pa strojništvo in poleg tega izbirno še rudarstvo. To možnost smo dobili na osnovi pobude Šolskega centra Velenje."
Andrej Kuzman, ravnatelj Splošne gimnazije Šolskega centra Velenje:" Novosti bodo terjale precej razumevanja in sodelovanja tudi znotraj Centra samega."
Umetniška gimnazija - smer glasba
Tako kot na tehniški gimnaziji, bo tudi na umetniški več pozornosti	namenjene
strokovnim glasbenim predmetom. "Lahko se pohvalimo, saj je pridobitev smeri umetniške gimnazije rezultat kar nekajletnega tesnega in tvornega sodelovanja z velenjsko glasbeno šolo. Skupna je tudi pobuda o glasbenem odd-
elku, ki smo ga uvedli že pred časom."
Na vprašanje, kaj te novosti pomenijo vsebinsko in prostorsko za Šolski center Velenje, je Kuzman odgovoril, da več enot oziroma šol, kot jih trenutno imajo, ne bodo odprli. Kako dolgo bo tako, bosta pokazala čas in namere dijakov. Ti se bodo seveda, sploh pri strokovnih predmetih, selili iz ene na drugo šolo. Na tisto, ki že ima specializirano učilnico za izvajanje	določenega
strokovnega	predmeta.
" Vsekakor pa bo potrebna tudi znotraj Centra zvrhana mera razumevanja, sodelovanja in prizadevanj vseh, da se bodo nove smeri gimnazijskega programa pri nas odvijale dovolj kakovostno."
Utp
Po Kuzmanovih besedah na zadnjem sestanku na ustrezni ravni v Ljubljani niso spregledali nakazane možnosti o uvedbi še druge smeri umetniške gimnazije -likovne. Na dogovore o tem se že pripravljajo in v šolskem letu 1999/20(10 menda tudi obstajajo realne možnosti za začetek izobraževanja v tej smeri.
Za šolsko leto 1998/1999 bodo razpisali prostih mest za tri oddelke (90 mest). V minulih letih se je namreč na srednjih šolah Šolskega centra Velenje, kjer so lahko dijaki izbirali med zaključnim izpitom in maturo, za slednjo odločilo približno 60 dijakov.
Višja strokovna šola SC Velenje
Novost - možnost izobraževanja ob delu
V osrednjih slovenskih časopisih bo 31. januarja izšel razpis za vpis v programe visokih in višjih strokovnih šolah za prihodnje študijsko leto. Ta razpis bo med drugim zanimiv tudi za tiste, ki bi radi nadaljevali izobraževanje v programu elektronika na Višji strokovni šoli Šolskega centra v Velenju. Poleg možnosti izobraževanja za redni študij ali po novem študij za mladino, bodo v njem našli novost - razpis za vpis za izreden študij ali študij za odrasle.
Za redni 70, za izredni študij 30 prostih mest
Ravnatelj omenjene velenjske višje šole mag. Milan Meža je povedal, da bodo za reden študij razpisali 70 (kar je toliko kot v lanskem in letošnjem študijskem letu), za študij ob delu pa 30 prostih mest. "Lani s tovrstnimi prizadevanji nismo uspeli, letos pa smo sklep republiškega ministrstva za šolstvo in šport dobili pred nedavnim. Za izobraževanje ob delu vlada precejšnje zanimanje, saj smo edina višja strokovna šola v Sloveniji, ki izobražuje po programu elektronika. Ob tem moram še posebej poudariti specifičnost našega programa. Ze pri zasnovi smo se odločili, da bo to program, ki bo študentom dajal ob poglobljenem teoretičnem predvsem praktična znanja, ki jim bodo omogočala takojšnjo vključitev v proizvodni proces v podjetju. Kot opera tivci bodo ob tem pridobili še znanja s področja vodenja, priprave in organizacije dela, ekonomije in managementa ter sposobnost
komuniciranja v tujem jeziku, kar prav tako ni zanemarljivo dejstvo. Zato naši študenti nimajo avditornih vaj, ampak 60% programa izvajajo v laboratorijih, preostalih 40% težav pa rešujejo pod vodstvom svojih mentorjev na konkretnih primerih v podjetjih. Sodelovanje med šolo in gospodarstvom je v tem primeru neizogibno in samo pohvalim lahko naše dosedanje izkušnje." Meža je še povedal, da program, ki ga izvajajo, plod razvojnih hotenj strokovnjakov iz gospodarstva, šolstva in sodelovanja tujih strokovnjakov v programu Phare. Zato študentje na tej poti pridobijo mednarodno primerljivo izobrazbo.
Možnost vključitve v univerzitetni študij?
Odgovor na pogosto zastavljeno vprašanje, za kaj bodo študentje po uspešno končanem dvoletnem izobraževanju v višješolskem programu usposobljeni, je ob naštetih dejstvih torej znan. Po besedah sogovornika tudi nekatera tipična dela, za katera so usposobljeni inženirji/inženirke elektronike v primerjavi z diplomanti visokošolskega študija oziroma univerze. Ta so vodja proizvodnje, projektov, vzdrževanja, kontrolor proizvodnega procesa, prodajni inženir in samostojni podjetnik. "Vse kaže, da se bomo uspešno dogovorili tudi z univerzami glede vključevanja naših študentov v proces nadaljnjega izobraževanja na visokih šolah. Do sedaj te zadeve niso bile dorečenejn zato nekako nemogoče izvedljive. Nedavni obisk predstavnikov ustrezne smeri
mariborske univerze pri nas pa kaže tudi na dogovor o tej možnosti. Univerza bo sedaj definirala vstopne pogoje in pričakujem, da bomo zanje izvedeli pred začetkom prihodnjega študijskega leta."
Na informativnih dnevih, ki bodo 13. in 14. februarja v prostorih Višje strokovne šole Šolskega centra v Velenju, bodo bodoči študenti programa inženir/inženirka elektronike izvedeli vse podrobnejše informacije. Naj še zapišemo, da so v šolskem letu 1997/98 vpisali na omenjeni višji strokovni šoli 127 študentov (od tega v prvi letnik 81), in da si prizadevajo rešiti prostorsko stisko oziroma zagotoviti ustrezne delovne pogoje do začetka študijskega leta 1998/99. V tem študijskem letu namreč del študentov prvega letnika obiskuje predavanja dopoldne, ves drugi letnik pa popoldne.
■ t p
Razpisa za vpis v višjo rudarsko šolo za zdaj še ne bo!
Čeprav so na Šolskem centru v Velenju že pred časom omenjali možnost začetka izobraževanja še na višji strokovni šoli s področja rudarstva, v razpisu za vpis 31. januarja te ne bo. Direktor Centra Peter Robida je povedal, da bodo zadevo poskušali v študijskem letu 1998/99 kljub temu rešiti na nekoliko drugačen način. O tem, kako, bodo lahko kaj več povedali v prvih dneh prihodnjega meseca.
B
BANKA VELENJE d. d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke bo svojim komitentom, imetnikom tekočih računov v letu 1998 pošiljala redne mesečne izpiske o poslovanju na teh računih skladno z naslednjim rokovnikom:
izpisek za mesec	datum dostave
	izpiska na pošto
januar	4. februar
februar	4. marec
marec	8. april
april	6. maj
maj	3. junij
junij	9. julij
julij	5. avgust
avgust	10. september
september	8. oktober
oktober	4. november
november	10. december
december	14. januar
K navedenim datumom je potrebno prišteti še čas, ki ga pošta potrebuje za dostavo izpiska na vaš
naslov.
ljubljanska banka
Banka Velenje d. d., Velenje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Andragoški zavod LU Velenje
Za znanje ni nikoli škoda denarja
Na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje poteka ta čas 57 različnih izobraževalnih oblik, kijih obiskuje blizu 900 udeležencev. Hiša je polna, da bolj ne bi mogla biti. Posebej živahno je ob popoldnevih. Poprečen Velenjčan je pripravljen za svoje izobraževanje prispevati precej. Vedno več je povpraševanja po tistih izobraževalnih oblikah, ki prinašajo na koncu verificirano spričevalo oziroma pomenijo dvig izobrazbe. Veliko pa so ljudje Mirjam Šibanc pripravljeni omogočiti tudi otrokom. Vse živl-jensko učenje je danes nuja in tisti, ki hočejo s časom naprej, so se prisiljeni izobraževati. Čisto vsega, kar bi si ljudje želeli, da bi bilo, pa le ni. V času razmaha podjetništva, odpiranja novih trgovin in trgovinic ter gostinskih lokalov, ki od podjetnikov terjajo primerno kvalifikacijo, ti zaman sprašujejo po kakšnem izobraževanju s tega področja.
Prav to je bilo tisto, kar nas je privedlo na pogovor k direktorici Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Mirjam Šibanc. Ob tem vprašanju pa se je odprlo še vrsto drugih.
Zakaj pri vas ne organizirate kakšne oblike, kjer bi udeleženci ob delu lahko prišli denimo do poklica trgovca?
Mirjam Šibanc: "To je tudi naša želja. Zato se že dogovarjamo z dvema šolama, da bi, ker sprašujete konkretno, program prodajalec potekal ob delu tudi pri nas. Tako bi zadostili željam in potrebam tistih bodočih udeležencev, ki imajo končano osnovno šolo in tistim, ki imajo morda končan en ali dva letnika poklicne šole, pa jim je potem zmanjkalo volje ali iz drugih razlogov šolanja niso dokončali. Že spomladi nameravamo ugotavljati interes za izobraževanje za poklic prodajalec in za program ekonomsko-komercialnega tehnika, kije bolj namenjen tistim, ki že imajo četrto stopnjo izobrazbe in bi želeli pridobiti peto stopnjo."
Ljudska univerza je javni zavod, kakšni so odnosi med vami in Mestno občino Velenje. Koliko in kako vam recimo občina pomaga pri delovanju?
Mirjam Šibanc: "Mestna občina sofinancira dejavnost Ljudske univerze, za to je tudi izobraževanje za občane cenejše, če ga primerjamo z drugimi podobnimi ustanovami. Najbrž je tudi zaradi ugodnih možnosti zato pri nas skoraj polovica udeležencev samoplačnikov. Želimo si, da bi tako ostalo tudi v naprej."
Število tistih, ki v tem času obiskujejo različne izobraževalne oblike, samo ponuja vprašanje, kako je s prostori. Jih imate dovolj?
Mirjam Sibanc: "Dodatne prostore tudi najamemo, nekaj v osnovnih šolah, nekaj v Šolskem centru, nekaj v podjetjih znotraj Mestne občine Velenje."
Kakšno pa je sodelovanje s podjetji?
Mirjam Šibanc: "Sodelujemo z mnogimi, zelo dobro pa z Izobraževalnim centrom Premogovnika Velenje in Gorenjem GA."
Kaj pa z Zavodom za zaposlovanje, z njihovimi brezposelnimi?
Mirjam Šibanc: "Tudi, a si tega sodelovanja želimo še več. To, da je bil lanski proračun sprejet takrat, ko je bil, se namreč odraža tudi v "količini" naročil izobraževalnih oblik s strani zavoda. Veliko brezposelnih posameznikov pa je vključenih v različne izobraževalne oblike. Z Zavodom za zaposlovanje se dogovarjamo zelo konkretno. Prav zdaj smo zaključili izobraževanje za zidarje, pogovarjamo pa se o tem, kako izpeljati izobraževanje za gostince." ■ Milena Krstič - Planine
mmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmm^^m
4 KAN vas
AKTUALNO
29- januarja 1998
Ustavno sodišče RS "spremenilo" plačilne razrede
Bo vrtec v Velenju dražji?
Na torkovi seji bodo velenjski svetniki odločali o 15-odstotnem povišanju cen za programe varstva v Vrtcu Velenje. Brez tega povišanja bodo morali pričeti krčiti delovanje tako na organizacijskem kot pedagoškem delu programa. Starši varovancev pa so že ta mesec prejeli položnice z novimi cenami, ki jih je "povzročilo" Ustavno sodišče RS z razveljavitvijo določenih delov pravilnika o plačilih, ki so bili v veljavi od avgusta 1996. Uveljavljali so jih postopoma in bi v celoti stopili v veljavo šele 1. marca letos, ko bodo tudi starši z najvišjimi dohodki zaključili prehodno obdobje. Večina drugih pa ima že ustrezno razporejeno plačilo po veljavnih lestvicah.
"Glede na to, da je prihajalo v skladu s tem pravilnikom do precejšnjih težav, in glede na to, da je ustavno sodišče pravilnik v določenih delih razveljavilo, se je skupina, kije pripravljala ta pravilnik na Ministrstvu za šolstvo in šport, odločila, da bo hkrati s tistimi določili, kijih je razveljavilo ustavno sodišče, popravila tudi nekatere druge dele v pravilniku. Predvsem tiste, ki so onemogočali pravočasno zbiranje podatkov. Novi pravilnik je začel veljati s 1. 1. letošnjega leta, torej bodo (ali pa so že) starši dobili položnice po novem izračunu že za ta mesec," nam je uvodoma pojasnila ravnateljica velenjskega vrtca Metka Čas.
Zasebniki bodo odslej plačevali "po dohodkih"
Vse to je prineslo kar nekaj sprememb. "Največja in najpomembnejša "gre " na račun premoženjskega stanja družine. Do sedaj so vsi tisti starši, ki opravljajo zasebno dejavnost ali so solastniki gospodarskih družb, plačevali 60% programa, (6. plačilni razred). Odslej bodo plačevali glede na prijavljen dohodek v preteklem letu. Naslednja sprememba je upoštevanje bruto plač. To pomeni, da bomo med prihodke družine upoštevali tudi preživnine in pokojnine. Po novem bo najvišji prispevek staršev 80% ekonomske cene in ne več 85%.. Naša želja v kurikularni komisiji je bila, da bi bil ta prispevek še nižji, vendar zaradi izrednega pomanjkanja sredstev v občinah to ni bilo mogoče." Po novem bodo plačilne lestvice spremenjene. Veliko staršev iz tretjega plačilnega razreda bo "padlo" v drugega. Spremenjen bo tudi odstotek bruto plače med petim in šestim razredom. Tu pa bo za starše manj ugodno, saj bodo nekateri sedaj prišli v višjo lestvico.
Vloge za zmanjšanje plačila do 15. novembra
Lani so imeli v Vrtcu Velenje, tako kot po vsej Sloveniji, kar nekaj težav z zbiranjem obvestil o plačani dohodnini staršev, ki so jo morali ti predložiti hkrati z vlogo za zmanjšanje plačila vrtca do konca avgusta. Mnogi do takrat odločb sploh še niso prejeli. "Zato preprosto nismo mogli biti dosledni in smo večkrat popravljali določila. Zdaj bodo starši
morali vložiti vlogo za znižanje plačila vrtca skupaj z odločbo o odmeri dohodnine do 15. novembra." Od sedaj naprej bodo lahko otroka vpisali v vrtec šele takrat, ko bodo dobili vse potrebne dokumente. Še vedno pa se sprotno odzovejo na vsako spremembo v družinskem proračunu in jo upoštevajo že mesec po prijavi.
Zakaj povišanje ekonomske cene?
"Ekonomska cena, nekaj čez 30 tisoč tolarjev v prvem starostnem obdobju in nekaj čez 29 tisoč v drugem starostnem obdobju, je stara že več kot leto dni. Čeprav so takrat v občinskem svetu menili, da bomo zelo hitro želeli spet povišati ceno, smo se izjemno trudili z iskanjem vseh skritih rezerv. Zavedamo se, da je od tega, kakšna je cena programov, odvisno tudi število naših varovancev. Vemo, da so ekonomske razmere v mnogih družinah že precej kritične, zato smo odlagali s povišanjem cen, kolikor se je dalo. Naše cene so v primerjavi z drugimi občinami izjemno nizke, v nekaterih občinah so cene preko 40 tisočakov stare že več kot leto dni. Zal sedaj s takšno ceno ne moremo več nadaljevati dela. Poudarila bi, da še vedno nimamo zaposlenih ljudi po normativih, ki so stopili v veljavo lani septembra, da te odobritve pri našem ustanovitelju še nismo dobili iz enakega razloga, da ne bi to preveč prizadelo staršev. Zato smo se z ustanoviteljem, MO Velenje, dogovorili, da bodo svetniki na naslednji seji sveta obravnavali predlog povišanja cene našega programa. Čeprav bi morali zaprositi za večje povečanje, če bi želeli zaposlovati po normativih, smo se odločili, da bi vsaj do polletja zadostovalo 15% povišanje cen, s tem, da dodatno ne bomo nikogar zaposlili. Šele po polletju bomo prosili za dodatno, 9% povišanje, ki bi nam omogočilo z novim šolskim letom zaposlitev delavcev po normativih iz septembra lani," pojasnjuje Metka Čas.
In kaj se bo zgodilo, če svetniki predloga ne bodo podprli?
"Potem bomo morali narediti stvari, ki za naše starše in za njihove otroke ne bodo najugodnejše. Po vsej verjetnosti bo treba zmanjšati število zaposlenih, kajti to je še vedno najvišja postavka v ekonomski ceni programa, verjetno pa bi se odločili tudi za ukinitev dela v okoliških vrtcih, kjer ponujamo sedaj krajše programe in v katerih je zelo majhno število otrok, saj to na poslovanje vpliva precej obremenilno."
Tudi, kako bo z nujnimi naložbami v Vrtcu Velenje ne vedo, saj je vse odvisno od denarja.
"Zelo je potreben popravila vrtec Ciciban. Njegovo stanje je tako kritično, da je že kar nevarno za otroke, saj so izolacije slabe, temperature v igralnicah pa precej nizke. Streha na enoti Lučka zamaka. Želimo si, da bi lahko uredili igrišča, lesena igrala so uničena in morali smo jih odstranit," je povedala Metka Čas.
■ Bojana Špegei
Danes "Dan učinkovite rabe energije"
Bogat je ta, ki z energijo učinkovito ravna!
To je slogan "Kampanje za dvigovanje zavesti o učinkovitem ravnanju z energijo med Slovenci", ki od novembra 1997 do marca 1998 poteka pod okriljem programa PHARE in Agencije RS za učinkovito rabo energije pri Ministrstvu RS za gosodarske dejavnosti. Projekt je financiran s sredstvi EU v okviru programa PHARE in dolgoročno temelji na dvigovanju zavesti o učinkoviti rabi energije med Slovenci, kratkoročno pa ponuja obilico praktičnih nasvetov in možnosti dodatnega informiranja.
Namen kampanje je tako pri splošni kot strokovni javnosti povečati osveščenost porabnikov o nujnosti učinkovite rabe energije, kot enega izmed vzvodov za uravnoteženje med proizvodnjo in porabo energije v Sloveniji ter s tem spodbuditi aktivnejše izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Prizadevanja za spodbujanje učinkovitejšega ravnanja z energijo so tesno povezana s prizadevanji za izboljšanje globalnih ekoloških razmer na našem planetu.
Osnovni moto učinkovite rabe energije ni z zmanjšano porabo doseči slabše bivalne ali delovne pogoje, ampak prav nasprotno - z manj energije doseči več in bolje. To včasih ni lahko, saj so predvsem investicije v nekatere ukrepe sorazmerno visoke glede na energetske prihranke. V Sloveniji je bilo v preteklih letih izvedenih sorazmerno veliko aktivnosti za spodbujanje učinkovite rabe energije tako v industriji kot v sektorju široke rabe, ki je tretji največji porabnik energije pri nas, takoj za industrijo in prometom. V industriji je sorazmerno enostavno doseči velike energijske prihranke, medtem, ko je potrebno za enak učinek izvesti nekaj tisoč ali celo deset tisoč ukrepov v gospodinjstvih. Gledano iz tega stališča bi bilo torej smotrno spodbujati predvsem ukrepe v industriji, pa vendar ni v celoti tako. Med najučinkovitejšimi projekti za spodbujanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih pri nas je vsekakor projekt ENSVET, ki z 29 energet-ski-svetovalnimi pisarnami po vsej Sloveniji nudi brezplačno strokovno svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih in zgradbah.
Današnji dan, 29. januar, je v Sloveniji razglašen za "Dan učinkovite rabe energije", v okviru katerega potekajo številne aktivnosti, namenjene predvsem širši javnosti. Da pa ne bo ostalo le pri besedah, je država storila tudi nekaj za konkretne rezultate. V lanskem letu je že drugič namenila sredstva za subvencioniranje izvedbe ukrepov za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih. Zaradi poznega sprejetja državnega proračuna bo projekt dodeljevanja subvencij uradno zaživel danes. Državljani bodo lahko zaprosili za državno subvencijo v višini do 28 tisoč SIT na gospodinjstvo za toplotno izolacijo obstoječih podstrešij ter subvencijo v višini do 10 tisoč SIT na gospodinjstvo za izvedbo ukrepa tesnenja oken in vrat. Oba ukrepa sta cenena, prinašata pa sorazmerno velike energijske prihranke, lahko tudi do 20% manjšo porabo toplote za ogrevanje, izboljšajo pa se tudi bivalni pogoji. Več o tem je objavljeno v današnjih dnevnikih.
Podatke nam je posredovala Energetsko svetovalna pisarna Velenje, ki deluje v prostorih Turistično informacijskega centra v Rdeči dvorani, vsak četrtek od 15. do 18. ure. Za obisk se je potrebno predhodno prijaviti na telefon 063-862-780. Tam vas pričakujejo energetski svetovalci, ki z brezplačnimi nasveti svetujejo pri gradnji energijsko varčnih hiš, toplotni izolaciji, uporabi obnovljivih virov energije, rekonstrukciji ali gradnji ogrevalnih sistemov ter splošno o učinkoviti rabi energije.	■
Negativna lista je kriva, da je treba zdravilo na recept (do)plačati
"Nadstandardni" so izjema
V zadnjem času se tudi pri nas, podobno kot v svetu, lekarništvo vse bolj usmerja k bolniku. Farmacevtovo znanje o zdravilih, razširjenosti mreže lekarn in njihova dostopnost, je smiselna le takrat, ko je posredovana bolniku. Cilj je dvig kakovosti življenja posameznika in zdravstvene zavesti tudi s pomočjo pravilne uporabe zdravil.
"V Velenju imamo poseben prostor, označen s "farmacevt svetuje". Namenjen je zaupnemu pogovoru farmacevta z bolnikom in prikazu uporabe otropedskih in drugih pripomočkov za zdravljenje;" pravi direktorica Lekarne Velenje Jožica Bulajič. Zato vam ni treba biti prav nič v zadregi, če bi se s farmacevtom radi o čem posvetovali na štiri oči, brez nepotrebnih prič. Povejte in ustregli vam bodo.
Ker ljudje pogosto sprašujejo, kako je z doplačili zdravil izdanih na recept, smo se o tem pozanimali. Zdravila, kijih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so namreč razvrščena na tri liste. "Zdravil s takoimenovane negativne liste ne pokriva obvezno in prostovoljno zavarovanje. To krije le nadstandard, za katerega pa se je treba posebej zavarovati.
Farmacevti treh enot Lekarne Velenje so imeli lani v rokah skoraj 310.000 receptov! Utrinek iz Šoštanja, (foto: vos)
Pravilo velja za vse, tudi za otroke. Lani je Zavod določil cenovne standarde za vse ortopedske in druge pripomočke, ki jih zdravnik lahko predpiše na posebno naročilnico. Dokler pa ne bo dosledno določena tudi standardna kakovost teh pripomočkov, se bo včasih zgodilo, da bo bolnik razliko v ceni moral sam poravnati in to kljub temu, da se cene v lekarni oblikujejo skladno s pogodbo in dogovori z Zavodom," je povedala Bulajičeva.
V javnem zavodu Lekarna Velenje z enotami v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, so lani izdali zdravila na
309.730 receptov, v poprečju so imeli v rokah kar 848 receptov na dan. Preskrbljenost z zdravili je bila relativno dobra, le tu in tam je prišlo do kratkotrajnih	pomanjkanj posameznih zdravil, kar pa so učinkovito in sproti reševali. "K primeru pomanjkanja zdravil, ali če bolnik ne dobi takoj celotne količine predpisanega zdravila (pri kroničnih obolenjih lahko zdravik predpiše zdravilo za tri mesece), dobi bolnik obvestilo, da lahko zdravilo dvigne kasneje," je ob našem obisku povedala Jožica Bulajič.
■ Milena Krstič - Planine
V
UR LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
vas na osnovi dolgoletne tradicije visokošolskega izobraževanja v Žalcu vabi skupaj z matičnimi šolami in fakultetami v naslednje VISOKOŠOLSKE PROGRAME v študijskem letu 1998/99:
VISOKA UPRAVNA ŠOLA
program javna uprava
1. in 3. letnik
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
program organizacija in management
1. in 3. letnik
Prijave na obrazcu Prva prijava za vpis v 1. letnik do 27. februarja
pošljite na UPI-Ljudsko univerzo Žalec!
Možen je še tudi vpis v programe usposabljanja za pridobitev poklica:
Zidar za zidanje in ometavanje Tesar opažev Skladiščni delavec
Prijava na obrazcu DZS 1,20!
ali pridobitev licence za:
šoferje
trgovinske poslovodje
Prijave osebno ali po telefonu v tajništvu. V programih še nekaj prostih mest zato pohitite s prijavami!
Informacije in vpis: tajništvo UPI vsak delovnik med 8. in 16. uro, telefon: 715 401, 715 402.
E9BMBS
29. januarja 1998
ZANIMIVO
naš vas 5
Sožitje - Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje
Za zdaj razumevanje bolj na papirju
Islamska skupnost Velenje
V sožitju, strpnosti in miru z drugimi
Danes (četrtek) praznujejo pripadniki Islamske skupnosti svoj praznik - ra-madanski	bajrami.
Slovesnosti ob tej priložnosti se bodo zvrstile v prostorih skupnosti na Partizanski cesti v Velenju. To je ena od 14 islamskih skupnosti, ki delujejo na območju Slovenije.
Velenjska združuje od 700 do 800 članov iz vrst Bošjakov, Turkov in Albancev iz Koroške in Šaleške regije. Želja po ohranjanju kulture, običajev, verskih obredov ob najrazličnejših priložnostih, predvsem pa po ohranjanju identitete naroda jih je leta 1992 spodbudila, da so storili prve korake glede organiziranosti. Pred štirimi leti so se uradno registrirali in tega leta kupili tudi hišo na Partizanski cesti v Velenju, kjer organizirajo vse verske obrede, predvsem džumo in izvajajo pouk verouka. Lani ga je obiskovalo približno 400 otrok, mladinci pa so se učili arabske pisave in molitve. Novembra lani so prvič pripravili hatme (neke vrste birmo, kot jo pozna krščanska skupnost), kjer je 29 učencev končalo branje Korana. Tega poučujejo v arabskem jeziku. "Pouk organiziramo ob petkih, sobotah in nedeljah, saj želimo tudi na takšen način svojo mladež odvrniti od slabosti ulice, slabih navad kot so
prekomerno pitje alkohola, uživanje drog in podobno. Naša vera prepoveduje kaj takega. Tudi kajenje ni zaželeno, zato si prizadevamo, da bi člani naše skupnosti kar
Glavni imam odbora Islamske skupnosti Velenje Nijaz ef. Salkič: "Smo kul-turno-civiliziran narod, ki spoštuje kulturo naroda v okolju, v katerem živimo. Upamo, da naša želja po izgradnji prizidka in pridobitvi prostora za pokop pripadnikov naše skupnosti tega sožitja in strpnosti ne bo kalila."
najbolje živeli po njenih zapovedih. Muslimani smo ponosni, smo delovni ljudje in želimo si živeti v sožitju, strpnosti ter v miru z drugimi, drugače mislečimi in verujočimi. Slovenija je za nas druga domovina, spoštujemo jo in to v
okolju, v katerem živimo in delamo, poskušamo dokazovati na kar najbolj kulturno-civi-liziran način. Radi bi, da bi tudi ostali tako razmišljali o nas," nam je ob tej priložnosti dejal glavni imam odbora Islamske skupnosti Velenje Nijaz ef. Salkič.
Leto 1998 bo leto, v katerem bodo nadaljevali začete aktivnosti. Radi bi razširili namembnost hiše, ki so jo kupili, saj so prostori v njej premajhni za vse njihove potrebe. Načrtujejo izgradnjo prizidka, zanj potrebna dovoljenja že imajo, v katerem bodo uredili sodobne učilnice za izvajanje verouka ali pa prostor za sklepanje porok po njihovih običajih. Vse več je namreč parov, ki se želijo poročiti po določilih islamske vere. Kdaj bodo pristopili k aktivnostim, se bodo s članstvom dogovorili po bajramu. Salkič upa, da bo to še letos. V splet letošnjih aktivnosti sodijo še prizadevanja za pridobitev prostora na mestnem pokopališču v Podkraju, kjer bi lahko pripadnike skupnosti pokopavali po njihovih verskih obredih in običajih. "Upamo, da ne zahtevamo preveč, in da bomo lahko živeli v tem okolju, v katerem se sam dobro počutim, res v sožitju in miru z drugimi občani," je še povedal Nijaz Salkič.
UTp
Drugačen teden
V ponedeljek, 12. januarja, med 7. in 8. uro zjutraj se je začelo. Potovalke, nahrbtniki, smučarska oprema, nestrpnost, pričakovanja. Učenci 7. in 6.b razreda so bili pripravljeni za odhod. V Kranjsko Goro in Medvedje Brdo. V drugačno šolo, v šolo v naravi.
Medvedje Brdo je vas, ki leži 800 metrov nad morjem. Središče vasi predstavlja cerkev sv. Katarine in bližnja kmetija. Dom Medved, v katerem smo šestošolci preživeli zanimive dneve, je v neposredni bližini. Kraj spada v občino Logatec.
Ob 7. uri zjutraj se je pričel naš delovni dan. Po jutranji telovadbi in zajtrku je sledilo vzgo-jnoizobraževalno	delo.
Spoznavali smo kraj in njegovo okolico, se seznanili z osnovami pohodništva, orientacijo, preživetjem v naravi. Z lahkoto
smo dolgočasne učilnice zamenjali s terenom. Sprehodili smo se po mnogih poteh. Hodili smo med osamljenimi kmetijami in se srečevali s prijaznimi ljudmi. Utrujeni in zadovoljni smo komaj dočakali kosilo. Bilo je dobro in obilno. Popoldansko delo je potekalo ob potoku, kmečki hiši, zanimivostih v gozdu. Lovili smo potočne živali, opazovali mnoga živalska bivališča in čudeže narave - kraške pojave.
Večeri pa so bili čisto naši. Lahko smo izbirali, kaj bomo počeli. Najraje smo se igrali. Saj poznate igro Peter in Pavel, telefon, skriti predmet.
Ta nepozaben teden je bil drugačen. Učili smo se drugače. V naravi za življenje.
Vsem, ki so nam omogočili drugačnost, se zahvaljujemo.
■ Učenci in razredničarka 6.b
OŠ Gorica
Dogodek iz "šole v naravi"
Šola v naravi je bila zame neponovljiv dogodek. Najbrž tudi zato, ker sem bila sama s sošolci - samostojna. Nek dogodek pa se mi je še posebno vtisnil globoko v srce, kjer hranim poseben kotiček za prijetna doživetja.
Bil je deževen dan. Kot vsak dan sem tudi takrat "odskakljala" v sobo, kjer smo imeli "pouk". Da, učili smo se tudi. In sicer prvo pomoč. To se mi je zdelo nadvse zanimivo, veliko bolje od matematike ali fizike v vsakdanji šoli. Tisti dan smo imeli na programu utopitve. Posedli smo se po stolih in učitelj Uroš nam je začel razlagati, kako naj rešimo človeka, ki se utaplja, ne da bi ogrozili lastno življenje. Kazal nam je tudi prijeme, kako se utopljenca osvobodiš, če te vleče in ovira. Smejali smo se, ko je na
Za več kot 230 članov Sožitja - Medobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim Velenje je letošnje leto jubilejno. Junija bo namreč minilo 30 let od takrat, ko so se združili v društvo ljudje s podobnimi težavami. Po oceni stanja duševno prizadetih oseb v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki sodeč, izdelali so jo lani, se bodo njihove vrste še okrepile.
Temeljna naloga društva je vse od ustanovitve dalje organiziranje, spodbujanje aktivnosti glede skrbi za duševno prizadete osebe in jih za lažji prehod preko nastalih težav s pomočjo stroke usmerjati ter izobraževati. V društvu to poskušajo po svojih najboljših močeh reševati na vsaj štirih področjih. "Pri sodelovanju s stroko namenjamo pozornost organiziranju vikend seminarjev. Lanskega spomladanskega v Zrečah se je udeležilo kar 53 članov, drugega pa smo zaradi finančnih težav prestavili na letos. Pripravili smo tudi okrolo mizo na temo "Pomoč na domu" in predlagali občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki združitev moči ter denarja pri tem, da bi pomoč lažje izvajali v še večji meri. Z zaključki smo omenjene občine že seznanili, vendar se te za zdaj še niso odzvale. Moram reči, da pravega razumevanja okolja do naših vprašanj ni čutiti. Že pred časom smo opozarjali na nujno potrebno izgradnjo novega
enem izmed nas pokazal te. veščine. Nato smo imeli malo odmora. Ker nismo bili pridni, nam je Miro pokazal svoje mišice in rekel: "Tukaj meje pred davnimi leti brcnil konj. In zato imam še sedaj bulo." Po odmoru pa smo prižgali televizijo, kjer je bila ravno nanizanka Baywatch. "No, ko smo že ravno pri utopitvah, pa si lahko pogledamo kaj poučnega," je namigoval nekdo izmed nas. "Seveda, ampak le pod pogojem, da bomo videli Pamelo Anderson," je zabrundal učitelj. Pamele Anderson pa vseeno ni bilo in učitelj je bil čisto na tranih. (Ali pa se je samo napravljal?)
No, ja, pouk ni bil ravno zelo poučen, bil pa je zabaven in to je važno! ■ Jana Starman, 7.b
Življenje v naravi
Sedmošolci Osnovne šole Gorica smo od 13. do 16. januarja preživeli zanimiv teden življenja v naravi. Prebivali smo v Domu Centra šolskih in obšol-skih dejavnosti v Kranjski Gori.
Ko smo prišli v Kranjsko Goro, nihče ni mogel skriti navdušenja in razburjenja. Vsi smo komaj čakali, da nam dodelijo sobe. Končno je napočil ta trenutek. Vsi razburjeni smo odhiteli po stopnicah v sobe in se udobno namestili. Sobe so bile prijetne, nekatere manjše, druge večje. Strokovni pedagogi in naši učiteljici Branka Mestnik in Zdenka Vajdič so nam predstavili pester program dejavnosti šole v naravi.
V naslednjih dneh smo pri urah izobraževanja izvedeli veliko novega in zanimivega o goz-
varstveno-delovnega centra. Do danes je od obljub narejenega
Miran Kropušek: "Naše naloge smo razdelili na tematske sklope in veseli bomo, če bomo pri njihovem uresničevanju trčili na čimmanj težav."
bore malo. Govorijo nam sicer, da smo na prednostni listi, ampak mi bomo to verjeli takrat, ko bodo začeli tudi delati. Ob tem smo se znašli še pred novo težavo. Kombi, ki prevaža otroke oddelka za usposabljanje, bi radi zaradi previsokih stroškov amortizacije odkupili. Ker pa smo prostovoljno združenje, za odkup nimamo denarja. Upam, da bomo z občino Velenje, s katero se o tem pogovarjamo, našli skupen jezik in rešili to vprašanje," je povedal Miran Kropušek, predsednik velenjskega Sožitja. Ob že zapisanem sodelovanju s stroko v društvu pozornost namenjajo še družabnemu, športno-
dovih, nesrečah v gorah, preživetju v naravi, orientaciji, vozlih, taborniških veščinah ... Posebej zanimiva je bila prva pomoč, kjer smo praktično vadili osnovne obveze, ki bi jih uporabili v primeru nesreče.
Program življenja v naravi je zajemal tudi aktivno vsakodnevno rekreacijo. Poleg jutranje telovadbe smo imeli organizirano alpsko smučanje, tek na smučeh, planinske pohode. Prehodili smo zasneženo pot v Planico, k izviru Save Dolinke (Zelenci), v dolino Krnice. Občudovali smo naravo, saj so se pred nami razprostirale veličastne, v snežno odejo odete gore, gozdovi, travniki, potoki... Bilo je zelo lepo.
Seveda je treba spregovoriti tudi o naših učiteljih in mentorjih. Bili so prijazni, družabni, veliko smo se pogovarjali, spoznavali in raziskovali. Vodili so nas v naravo - našo učiteljico in voditeljico, narekovali izbrane vsebine, urili tek na smučeh ...
Dnevi so minevali, da jim še slediti nismo uspeli. Zadnji večer smo namenili zabavi. Fantje in dekleta, ki radi plešejo, so plesali, nekateri so prepevali ob zvokih kitare, drugi smo se pogovarjali in igrali karte. Vsi smo se imeli su-per.
Vse, kar je lepo, se kmalu konča. Bilo nam je žal, ker je prehitro minilo. Moramo domov, v Velenje. Stopili smo na avtobus, pomahali v slovo. Za nami je ostal teden bivanja v Kranjski Gori.
Nikoli ne bomo pozabili teh pet dni, ki smo jih preživeli na obrobju Triglavskega narodnega parka.
■ Jerneja Pačnik, 7. a
rekreativnemu življenju članov, sodelovanju med podobnimi društvi v celjski regiji, v lanskih štirih številkah društvenega glasila Vezi ljubezni pa so seznanjali svoje člane z aktualnimi oziroma konkretnimi	temami.
Društveno pomoč so čutili tudi v 14 družinah, ki jim je društvo omogočilo letovanje pod ugodnimi pogoji. Uspešno, so zapisali pod črto ocene dela v preteklem letu, glede pač na zmožnosti.
Bistvenih novosti v letošnjem delovnem programu društva ni. Še naprej nameravajo tvorno sodelovati s stroko pri reševanju najrazličnejših vprašanj, povezanih z duševno prizadetimi osebami. Zato si bodo toliko bolj prizadevali pridobili v svoje vrste družine, ki imajo najmlajše otroke z motnjami v razvoju. Prav zanje nameravajo pripraviti poseben vikend seminar. Poleg tega načrtujejo še dokaj pestro družabno življenje, letovanje, meddruštveno sodelovanje, pozabili niso na informiranje svojih članov, kar precej moči pa bodo tudi letos usmerili v prizadevanja za pridobitev novih prostorov VDC-ja. In kdaj ter kako bodo zaznamovali 30 letnico delovanja društva: "Se ne vemo, ker prireditev povezujemo s kakšnim za nas pomembnejšim dogodkom," je sklenil pogovor Miran Kropušek.
■ Tp
Utrinki
-	Šola v naravi mi je bila velika pustolovščina.
7ea
-	Vsak dan smo spoznavali nove vsebine, ki mi bodo koristile v vsakdanjem življenju.
Elma
-	V četrtek zvečer smo zelo žurirali.
Metka
z
-	Imeli smo super učitelje.
Klara
-	Bila sem navdušena nad tekom na smučeh.
Sara
-	Na planinskih pohodih sem občudoval gore.
Salmir
-	Užival sem v alpskem smučanju na poligonu pod Vitrancem.
Jan
-	Zanimivo je bilo raziskovanje drevesnih lišajev.
Iztok
-	Rad sem poslušal predavanja o nevarnostih v gorah in reševanju ponesrečenca.
Aleš
-	Program življenja v naravi je bil naporen, vseeno sem užival pri aktivnostih.
Andrej
6 ms VAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
29. januarja 1998
Nova parkirišča
VELENJE -Po naročilu velenjskega premogovnika je začelo gradbeno podjetje Gradiš pred dnevi graditi 27 parkirišč ob direkciji v središču mesta. Ob tem urejajo tudi pešpoti, postavili pa so tudi zvočni zid proti galeriji in knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika. Na tem prostoru bo mogoče urediti galerijo na prostem. Parkirišča katerih investitorje Premogovnik Velenje bodo namenjena izključno za njihove potrebe.	■ mz
Zdaj zares denar za cesto?
Luče ob Savinji - Zapleti in razpleti glede nadaljevanja gradnje ceste od Ljubnega proti Lučam se še kar vrstijo. Pisali smo že o sramotnem enem (1) milijonu, ki gaje za letošnji proračun predlagal parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje, prav s tega odbora pa je po njegovi zadnji seji pricurljala bolj ugodna vest. V predlogu letošnjega državnega proračuna naj bi tako bilo za to cesto namenjenih 100 milijonov tolarjev, še bolj ugodna pa je vest, da naj bi ta odbor za gradnjo ceste iz Logarske doline do mejnega prehoda Pavličevo sedlo predlagal 275 milijonov.
Zrak ne bo več onesnažen
Luče ob Savinji - Vse kaže, da bodo v Lučah do začetka naslednje ogrevalne sezone temeljito spremenili način ogrevanja. V središču kraja bodo namreč dosedanja trdna goriva zamenjali s plinom in tako odpravili velike težave z onesnaženim zrakom, zlasti v zimskem obdobju. Pogodbo s podjetjem Europlin so podpisali že lansko jesen, potrebna dokumentacija bo tudi kmalu izdelana, pred pričetkom izgradnje pa bodo sklicali še zbor krajanov. Zanimivo je, da se za ogrevanje s plinom vse bolj zanimajo tudi prebivalci iz okolice Luč.
Kabelska televizija (še) bo
Luče ob Savinji - Tudi v Lučah so že pred leti zgradili lokalni sistem kabelske televizije, ki pa seveda ni v celoti izpolnjeval potreb in želja krajanov, stvari pa so se temeljito spremenile na bolje. Že pred novoletnimi prazniki je firma Elektro Turnšek poskusno zagotovila gledanje vseh programov, ki jih omogoča kabelske televizija, krajani pa se morajo v tem obdobju odločiti kako naprej. Zanimanje med njimi je v tem času krepko naraslo, v naslednjih dneh se bo poiskusno obdobje izteklo. Na vrsti bo torej podpis individualnih pogodb za že obstoječi del, ostali krajani pa se bodo morali s firmo dogovoriti o možnostih priključitve. Podobno velja tudi za Rečico ob Savinji in Gornji Grad.
Mjp
Iz dela gasilskih društev: PGD Paška vas
Tudi če ni požarov, dela ne manjka
Tako so ugotavljali člani prostovoljnega gasilskega društva Paška vas na nedavnem občnem zboru. Na njem so med drugim potegnili črto čez lansko delo in si zastavili smernice delovanja za letos.
Po besedah Petra Levarja, predsednik društva so bili lani še posebej prizadevni na operativnem področju. Skrb za urejen dom, za tvorno delo desetin in aktivnosti za pridobitev denarja za nemoteno delo društva, kamor sodi tudi organiziranje kulturno-zabavnih prireditev, s katerimi so med drugim razgibali življenje krajanov v tem delu občine Šmartno ob Paki, so bile aktivnosti, ki jih je še posebej poudaril. Izrazil je prepričanje, da bodo z roko v roki s tistimi, ki so jim že do sedaj stali ob strani
in jim na kakršen koli način pomagali, uspešno premagali vse ovire in se tako dostojno pripravili na praznovanje 80-letnice delovanja društva leta 2000.
Kakovost in ne toliko množičnost je bila usmeritev, ki je narekovala aktivnosti pri delu desetin. Na srečo požarov na svojem požarnem območju lani niso imeli, so se pa zato s toliko več vneme pripravljali na razna tekmovanja. Uvrstitev štirih desetin na regijsko tekmovanje so paški gasilci in gasilke uvrstili med pomembne dosežke, sploh v ponos pa jim je uvrstitev pionirk na državno tekmovanje. Posebno skrb so lani namenili še posodobitvi in nakupu opreme, doma ter za te namene, po besedah poveljnika društva Slavka Ažmana, name-
nili milijon tolarjev.
Letošnje aktivnosti so strnili v osmih točkah, kjer velja še posebej poudariti skrb za izobraževanje članov, usposabljanje op-erative, večja in manjša vzdrževalna dela na domu ter seveda naloge, s katerimi bodo poskrbeli za pestrejše življenje tamkajšnjih krajanov, za boljše stanje v društveni blagajni in nenazadnje tudi za družabno življenje članov društva. Svoj letošnji plan so ovrednotili na nekaj več kot 2 milijona 400 tisoč tolarjev. Od tega naj bi sami zbrali milijon, preostali delež se nadejajo iz letošnjega proračuna občine Šmartno ob Paki.
I tP
Krajevna skupnost Nova Štifta
Naložbeni premor s pridnim delom
V letu 1996 so v krajevni skupnosti Nova Štifta pričeli nekaj zahtevnih nalog, ki so v naslednjem obdobju od krajanov terjale veliko naporov, prostovoljnega dela, seveda tudi denarnih in drugih obveznosti. Prebivalci so prostovoljno zbirali sredstva za nakup novega gasilskega avtomobila, ki so ga kupili in krstili v lanskem letu, prav tako prostovoljno pa so se lotili zbiranja prispevkov za temeljito obnovo znamenite božjepotne farne cerkve v Novi Štifti. Dodatna denarna obveza za krajane je bilo polaganje asfaltne prevleke na cesti v Mačkin kot, ki je hribovske domačije resnično približala dolini. Naložbo so sicer uspešno izpeljali, zaradi različnih razlag in tudi osebnih razlogov pa je pri tem ostal grenak priokus z nekaj neporavnanimi obveznostmi.
Tako so v lanskem letu nekoliko zmanjšali aktivnosti, porav-
Rečica ob Savinji
Končno gradnja osnovne šole
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, posebej seveda starši, otroci in učitelji, so si po dolgih letih končno oddahnili. Olajšanje seveda velja za načrtovano in težko pričakovano gradnjo popolne osncivne šole v tem kraju, ki naj bi jo pričeli v bližnji prihodnosti.
V predlogu letošnjega državnega proračuna je v postavki za demografsko ogrožena območja za gradnjo te šole predvidenih 60 milijonov tolarjev. To seveda pomeni le začetna sredstva, bolj pomembno je, da v teh dneh čakajo na pisno potrditev ministrstva za šolstvo in šport o 50 - odstotni soudeležbi za to zajetno naložbo. Delež so seveda
POSLOVNE NOVICE
Podjetja in prevoznike obveščamo, daje Republika Poljska s 1. januarjem uvedla pristojbine za prevoz po njihovih cestah.
V	Bukarešti bo med 21. in 27. majem sejem široke potrošnje.
V	četrtek, 5. februarja, od 10. do 14. ure, bo na GZS v Ljubljani posvet: Kako poslovati s Turčijo. Kotizacija je 5000 SIT na osebo. Prijavite se lahko do 2. februarja.
Pedagoško andragoško usposabljanje izobraževalcev v obratovalnicah in podjetjih bo v Velenju v dneh: 5. februarja ter 11. in 12. februarja. Po uspešno opravljenem seminarju prejmejo udeleženci Potrdilo (certifikat) o opravljenem seminarju. Kotizacija je 10.000 SIT na osebo.
31.12. 1997 je prenehal veljati Protokol med EU in Slovenijo za izvoz tekstilnih proizvodov. Slovenskim izvoznikom ni potrebno pridobiti izvoznih licenc, priložiti je potrebno Certificate of Origin.
Gea College razpisuje pet tedenski seminar svetovalcev za podjetništvo, s pričetkom v marcu 1998.
Majhna podjetja in samostojne podjetnike obveščamo, da lahko dobijo brezplačne pravne informacije na številkah 852-790 in 833-112, ter finančno-davčne informacije na številkah: 497-66-60 in 833-112. Podrobnosti so na voljo na telefonu 856-920 ali na interne-
tu: www.gzs.si
lih nekaj preteklih obveznosti, pa vseeno pridno delali. Z obnovo zvonikov so tako sklenili prvi del zahtevnega načrta temeljite obnove cerkve, odkupili pa so tudi zemljišče ob pokopališču, ki ga bodo dolgoročno namenili izgradnji mrliške vežice. Uspeli so kupiti strešno kritino in bodo letos z obnovo celotnega ostrešja sklenili še drugi del obnove cerkve.
Bolj "mirno" je bilo lani tudi na cestnem področju, kjer bo letos bolj živahno, več kot pri posodabljanju cest pa so posto-
rili pri obnovi električnega omrežja Izgradnja daljnovoda in transformatorja v Tiroseku bo omogočila normalno oskrbo z električno energijo, ki je bila doslej na tem področju več kot skromna. Veliko so vložili tudi v obnovo nizkonapetostnega voda s priključki do porabnikov, kar bodo v celoti sklenili v prvem obdobju letošnjega leta. veseli so bili tudi nove telefonskega centrale, novega načina odvoza komunalnih odpadkov, pa tudi nekaterih drugih dosežkov kulturnem, športnem in še kakšnem
področju.
Z uspehi in pridobitvami so seveda nekateri zadovoljni bolj, drugi manj, zavedati pa se morajo, da vsega naenkrat le ne morejo postoriti. Vedno pač prihajajo nove želje in potrebe, novi ljudje in nove zamisli. V Novi Štifti si predvsem želijo ustvariti prijazno življenje brez razprtij in napetosti, kar pomeni lepši vsakdanjik, lažje reševanje težav in učinkovitejše uresničevanje zastavljenih nalog.
MJp
že izračunali, po besedah tajnika občine Mozirje in predsednika sveta krajevne skupnosti Rečica ob Savinji Jožeta Kramerja bodo tudi potrditev prejeli kmalu, saj je prav z njo pogojen skorajšnji začetek gradnje.
Celotna vrednost te naložbe presega 400 milijonov tolarjev, torej bo zagotovitev polovice potrebnih sredstev za občino Mozirje in krajevno skupnost velik zalogaj. Del bodo zagotovili z občinskim proračunom, pri čemer bodo morali seveda temeljito pretehtati koliko zadolževanja in kdaj, že izbran izvajalec oziroma njegova banka sta gradnjo pripravljena kreditirati, del sredstev pa bodo zagotovili s predvidenim samoprispevkom v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. Pogodbo z izvajalcem bodo podpisali takoj po potrditvi udeležbe z ministrstva.
S samoprispevkom naj bi v 5 letih zbrali 60 milijonov tolarjev, razpis referenduma zanj pa je zaradi slabih preteklih izkušenj poglavje zase. Krajevni samoprispevek so namreč enkrat že izglasovali, naredili pa nič, torej je zaupanje krajanov omajano. Vso dokumentacijo imajo že zagotovljeno, referendum pa bodo razpisali šele v določenem obdobju izgradnje, saj takrat njegova uspešnost ne bo vprašljiva, je prepričan Jože Kramer, utemeljevanje referenduma le na podlagi "papirjev" po njegovem ni pametno. Pomembno je, da šole ne bodo gradili postopno glede na pritok sredstev, ampak od začetka do konca.
Mjp
p — — —^ — — — — — — — — — — — — -| Pust Soštanjski je že sejal
ŠOŠTANJ - V prostorih Turistično olepševalnega društva je prejšnji teden zasedal Pust Šoštan-jski. Prisotni so bili vsi veljaki, ki kaj pomenijo. Preudarno so sklonili glave in se odločili, da pust bo in to v polni postavi. Ošvrknil bo vse in vsakogar. Zaenkrat je (ne)uradna skrivnost rdeča nit z naslovom "Grof brez graščine". K sodelovanju so že pritegnili trinajst ekip in domačih logov in iz dežele Slovenske. Začeli bodo v soboto, 21. februarja, ob 20.uri, z maškarado v TVD Partizan, nasledili dan, v nedeljo, pa se bo ob 14. uri začel velik karneval, ki mu bo sledila zabava v domu. V sredo pa - se ve. Za jok bo poskrbljeno.
■ P R.
Pust nepreklicno bo
MOZIRJE - Tihe govorice, da letošnjih pustnih dni v Mozirje naj ne bi bilo, so bile seveda samo govorice. Tako so na občnem zboru minulo soboto društva Pust Mozirski sklenili člani društva in zvesti podaniki mozirskega pusta. Na zboru so odpravili vse dvome in že dokaj podrobno opredelili program enotedenskih prireditev. Vse skupaj so tudi finančno ovrednotili, pri čemer upajo na uresničitev obljub mozirskega župana, saj tako obsežna prireditev terja znatna sredstva. Pomoč bo torej zelo dobrodošla, mozirski pustnjaki pa bodo kot vedno že poskrbeli za svoj delež in za izvirno izvedbo. Sprejeli so tudi ponudbi za sodelovanje na pustnih karnevalih v Šoštanju in na Ptuju.
Ob tehtnem dogovoru o zahtevnih nalogah so izvolili tudi novo vodstvo Pusta Mozirskega, pri čemer je dosedanjega predsednika Staneta VVeissa mlajšega zamenjal Stane Podsedenšek.
ajP
Savinjski gaj
Prelomno jubilejno leto
Narava navkljub nenavadno lepemu zimskemu vremenu vendarle počiva, kar velja tudi za Savinjski gaj v Mozirju, "zimsko spanje" pa ne velja za upravljavce in urejevalce tega enkratnega parka. Posebej zaradi dejstva, da Savinjski gaj letos slavi 20 - letnico. Člani Ekološko-hor-tikulturnega društva Savinjski gaj so torej že sredi priprav na številne letošnje redne in jubilejne prireditve. Zapišimo ob tem, da so že opravili vsa zemeljska dela na obsežnem prostoru nad kapelico, ki bo ena letošnjih novosti.Prva letošnja prireditev bo cvetlični ples za vse, ki sodelujejo pri urejanju gaja in posebej seveda za slovenske vrtnarje. Veliko opravkov imajo tudi s pripravami na prvomajske dni, ko naj bi razcveteli gaj odprli in obenem postavili veliko razstavo ob 20-letnici. največja prireditev bo gotovo "florijada" prvi teden v septembru.
Zamisli so že opredeljene, posebno mesto v njih pa bo imela velika cvetlična povorka. Večja bo kot ob odprtju gaja pred dvajsetimi leti, saj bo nastopilo okrog 800 udeležencev, najmanj 15 vozov bodo s cvetjem ozaljšali evropski in slovenski vrtnarji, po zagotovilih upravljalcev pa bo zanesljivo največja v Sloveniji doslej. Načrtujejo tudi manjše privlačne prireditve, s katerimi bodo zapolnili vso sezono in dodatno okrepili sloves Savinjskega gaja v Sloveniji in širše.
Upajo, da bodo zahtevne načrte uspeli uresničiti, saj še vedno nimajo sicer večkrat zagotovljene podpore mozirske občine in drugih ustanov, ki bi se morale zavedati pomena in vloge mozirskega parka cvetja v slovenskem in širšem prostoru.
Mjp
29. januarja 1998
KULTURA
NAŠ (AS 7
Prosvetno društvo Franc Šrajner Šentilj
Pol stoletja na odru gledališča gornjegrajskega
Pol stoletja na odru gledališča gornjegrajskega Na večerne vaje z Menine in nazaj, ali učiteljice so krive (skoraj) za vse, bi lahko dejali za 50 odrskih let Alojza Mavrica.
"Ja, leta 1948 sta prišli k meni učiteljici in me pričeli nagovarjati za vlogo v Gogoljevi igri Zenitev. Ko sta mi pokazali, koliko bi se moral naučiti sem se krepko upiral, a sta zvito izsilili privolitev. Dejali sta namreč, da pač ne smem pokazati, da tega ne zmorem in tako se je začelo. V naslednjih letih in desetletjih se nisem preveč silil, malo so me nagovarjali, malo me je samega vleklo in tako sem vztrajal do danes. Kaj je še pripomoglo k temu? Morda to, da sem zelo veliko bral in me je neka notranja sila spodbujala, da bi besedila tudi navzven izrazil, morda sem malo rojen za to, veliko volje in poguma pa so mi vedno dajale dobro odigrane vloge in pohvale ljudi. Prav te so izključevale prenehanje, pa čeprav sem moral "delati" bolj trdo kot ostali -slabo namreč slišim, zato sem se moral naučiti vse do zadnje besede, na sluh med igro se pač nisem mogel zanašati, " pravi Alojz Mavric.
Se nekaj je, kar je Alojzu preprečevalo, da bi se odrekel nenehnim izzivom odrskih desk. Enkratno vzdušje, razumevanje, dobra volja in še kaj, kar gornjegrajske gledališčnike spremlja vsa desetletja. "Vgozdu sem naštel 40
delovnih let, pa sem bil vedno enak med enakimi z zdravniki, učitelji, inženirji, kmeti, delavci, pajdašil sem se z njimi, lep je
Alojz Mavric
občutek enakosti, da nisi podrejen, da se od vseh zahteva enako, da enako delamo, se veselimo, družimo'AVseh 50 let smo odlična družba, nikoli ni bilo povoda, da bi se spričkali, to me je držalo pokonci in me vleklo od doma. Vleklo me je tudi iz gozdov na vrhu Menine. Prvi sem prišel na večerne vaje, ta bližnji so zamujali, vadili smo tudi do polnoči, zgodaj zjutraj pa me je spet čakalo delo v gozdu visoko na planini. Nikoli nisem zamudil."
Koliko iger je Alojz odigral, mu je kakšna posebej pri srcu? Pravi, da preko 40, natančno niti ne ve, najlepše spomine pa ima na skupne vloge z Viko Venišnikovo. Že leta 1962 sta
bila on in ona, prvič v Samorastnikih in Karničnika v tej igri sta bila spet po celih 32 letih, kar je poseben občutek, posebno priznanje. Zanimivo je tudi, daje rad igral negativne vloge, ki so jih drugi radi odklanjali. "Tako je. Če so me gledalci v takšni vlogi zasovražili, sem vedel, da sem vlogo zadel, to je bila pohvala zame."
Alojz Mavric je v minulih letih večkrat "oznanil", da je ta in ta vloga njegova zadnja, pa se nikoli ni tako izteklo. "Ampak tudi zato prihaja čas. Grunstein v Predvojnih tegobah Jožefa Švejka bo najbrž res zadnja. Doslej sem se še vedno pustil nahecati, tokrat pa bo najbrž odločilo zdravje, to mi ne bo dopuščalo vnovične vrnitve na odrske deske," pravi Alojz Mavrič, vesel in srečen ob čudovitih spominih in dogodivščinah minulih pet desetletij.
Kar vrejo iz njega, pa se po-mudimo ob eni. "Nekoč smo z avtobusom potovali na neko revijo v Vojnik in se ustavili na postaji v Nazarjah, kjer so čakali na dva kolega. Vrata avtobusa so bila odprta in vstopila je starejša gospa. Eden od naših je zleknjen na sedež tik za šoferjem gospo prostodušno vprašal "Gospa, a ste vi tudi za v Vojnik?" Gospe je vzelo sapo, dvignila je pogled proti nebu, izustila nekaj o bogu in Mariji, vsa zmedena zapustila avtobus, mi pa v krohot."
UJp
Srečanje z Martinom Brglezom z Ljubnega ob Savinji
Rojenice nam verjetno že ob rojstvu v zibel položijo tudi naš odnos do narave, do živih bitij in do življenja nasploh. Martinu Brglezu - Tinu, kot ga kličejo vsi prijatelji in znanci, z Ljubnega ob Savinji so rojenice v zibel prav gotovo položile obilo teh darov, saj je že od svojih najranejših otroških let velik ljubitelj in občudovalec narave in življenja v njej. Poleg rojenic pa je pri tem pomembno vlogo odigral tudi njegov oče, ki seje že v začetku tega stoletja zapisal lovskemu stanu in Tina že ko otroka jemal s seboj na lov in ga tako na nek način zaznamoval za celo življenje. Ne pravi zaman tisti stari slovenski pregovor "to kar se Janezek nauči, to Janezek zna."
Po dokaj trdem otroštvu, ki ga je preživljal v številni kmečki družini v Primožu nad Ljubnim ob Savinji, in še po težjih preizkušnjah v partizanih, seje po koncu druge svetovne vojne tudi Martin Brglez zapisal lovstvu. Član lovske družine Ljubno je postal leta 1946, kot devetnajstleten mladenič, z veliko izkušnjami, ki jih je pridobil predvsem od svojega očeta. Naravo je imel rad, zato se je tam zmeraj počutil
ne truda in ne časa, ki ga je prebil v gozdu. V teh enainpetde-setih letih se je nabralo seveda veliko lovskih zgodb in anekdot, ki jih Martin Brglez s precejšnjo mero hudomušnosti
Martin Brglez foto: Milan Cerar
zelo rad pripoveduje. O naravi, živalih in lovu se lahko pogovarja ure in ure in tudi njegovemu sogovorniku pri tem ni nikoli dolgčas. Svoje življenjske izkušnje zelo rad prenaša tudi na naše najmlajše, zato velikokrat obišče tudi vrtec ali šolo in otrokom skuša prenesti in vcepiti ljubezen do žive in
Tako kot vsak lovec je tudi Martin Brglez ponosen na svoje trofeje, pri tem pa poudarja, da nikoli ni bil t.i. strelač, temveč je pred vsakim strelom temeljito premislil in ocenil žival, ki jo je odstrelil. Vedno je veliko zahajal v naravo, ko pa mu je pred enaindvajsetimi leti umrla žena, se ji je popolnoma zapisal. Z naravo so povezane tudi naslednje misli, ki jih Martin velikokrat izreče: "Iz narave sem prišel, z naravo živim in v naravo sem bom nekega dne tudi vrnil." Kljub sedemdesetim, je v gozdu skorajda vsak dan in to zjutraj in zvečer, velikokrat pa vzame s seboj le daljnogled in s preže opazuje življenje okoli sebe. Kot sam pravi, so njegove noge že nekoliko "težke", a se še vedno redno udeležuje skupnih lovov, še raje pa se odpravi na lov na brezpotja, kjer so doživetja najlepša in srečanja z naravo najbolj pristna.
Ob koncu najinega srečanja je Martin Brglez - Tina z Ljubnega ob Savinji še dejal: "Hvala naravi, ki mi je dala tako dolgo in lepo življenje. Naravi hvala!"
m d. k.
najbolje in mu nikoli ni bilo žal nežive narave.
Pregledna razstava del Šaleških likovnikov
Ustvarjalna različnost
in "Poteze"
V sredo zvečer so se na Velenjskem gradu, v bodoči poročni dvorani, zbrali številni umetniki in ljubitelji kulture. Vabilo na otvoritev pregledne vsakoletne razstave del članov Društva Šaleških likovnikov je namreč obetalo večer z priljubljenim Nikom Grafenauerjem, ki pa se, žal, zaradi zadržkov otvoritve ni mogel udeležiti. Zato je večer popestrila mlada pesnica Maja Vidmar, ki je prebrala nekaj svojih najnovejših pesmi, znani likovni kritik Milček Komelj pa je predstavil svojo monografijo "Poteze", ki govori o slikarstvu 20. stoletja v Sloveniji.
Pregledno razstavo so člani društva Šaleških likovnikov tudi tokrat pripravili v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Tokrat se s po enim svo-
jim delom po lastnem izboru predstavlja 39 članov društva. Slike so izdelane v zelo različnih tehnikah, še vedno pa prevladuje akvarel, nekakšen prepoznaven znak članov društva, saj so mu zvesti že dolgo vrsto let. Videti pa je moč tudi številne druge tehnike. Razstavljena sta tudi dva zanimiva kipa. Za vsa razstavljena dela velja, da so nastala v zadnjem času, razstavo pa je oblikoval in postavil dolgoletni mentor društva, slikar Lojze Zavolovšek. Tudi starostna struktura razstavljalcev je zelo pestra, saj so se društvu v zadnjem času pridružili številni mladi ljubitelji slikarstva. Zagotovo je vredna ogleda, čas pa imate do 8. februarja.
■ bš
Prosvetno društvo Franc Šrajner iz Šentilja pri Velenju bo to nedeljo ob 15. uri na odru tamkajšnjega doma krajanov uprizorilo gledališko igro domačina Antona Jelena. Igra nosi naslov "Elektriko hočemo!", nastala pa je pred petimi desetletji, ko so jo Šentiljačni zaigrali prvič.
Prav toliko časa je minilo tudi od elektrifikacije Šentilja in v počastitev tega jubileja so ljubitelji
gledališča iz Šentilja igro ponovno obudili, tokrat pod vodstvom režiserja Vita Felicijana. Kot zanimivost naj povemo, da je pesmi za prvo uprizoritev igre napisala Marija Jelen. V tokratni predstavi pa bosta nastopila domači pesnik Mirko Kralj in njegova vnukinja. Vabljeni!
Mbš
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje
Zimske pocitnice na Kopah in še kje
Velenje -Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine so že pripravili nekaj zimskih počitniških aktivnosti. Na Kopah bodo organizirali začetni in nadaljevalni smučarski tečaj, na katerega se bodo udeleženci vozili vsak dan izpred Rdeče dvorane. Tečaj bo trajal pet dni, cena pa je 11 tisoč SIT. Prijave že zbirajo na sedežu organi-
zacije, povejmo pa še to, da bodo letošnje počitnice šolarji in dijaki v Šaleški dolini uživali zadnji teden v februaiju.
To pa še ni vse, kar pripravljajo v času počitnic. Med številnimi drugimi aktivnostmi, ki jih bodo pripravila tudi posamezna Društva prijateljev mladine, boMZPM organizirala tudi enodnevno likovno kolonijo za
otroke, stare 10 let in več, ki želijo preživeti en nenavaden in ustvarjalen dan na idilični kmetiji v Varpolju v Nazarjah. Cena bo 1.500 SIT, otrokom pa bodo priskrbeli strokovno vodstvo, likovni material in pedagoško vodstvo. Tudi te prijave že zbirajo na sedežu organizacije.
Mbš
Četrtek, 29. januarja 1998, ob 19.00, Dom kulture Velenje TOMO KRIŽNAR, diapozitivi, z biciklom okoli sveta
Petek, 30. januarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje, Beli gledališki abonma (4)
Sobota,31. januarja 1998, ob 19.30, Dom kulture Velenje, Rumeni gledališki abonma(4)
Slovensko ljudsko gledališče Celje: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija
Četrtek, 5. februarja, ob 19.00, Knjižnica Velenje;
kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika
VLADO ŽABOT
Pogovor s pisateljem bo vodila Darka Tancer Kajnih
Petek, 6. februarja, ob 18.30, Velenjski grad
Zdravica kulturi - osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku
Otvoritev prenovljene zbirke AFRIŠKA ZBIRKA F. F0ITA in ŠALEŠKA DOLINA MED R0MANIK0 IN BAROKOM.
Sreda, 11. februarja, ob 18.00, avla Mestne občine Velenje otvoritev razstave akvarelov VERONIKE SVETINA
Sreda 11. februarja, ob 20.00
Zlati abonma (3) v Cankarjevem domu
KANADSKI BAROČNI ORKESTER
Četrtek, 12. februarja, ob 17.00, Dom kulture Velenje
Mladinski abonma (5) Gledališče Ane Monro
I MIRNA BOSNA
Petek, 13. februarja, ob 19.00, Galerija Velenje
otvoritev razstave
ZMERNI OPTIMIZEM
Četrtek, 19. februarja, ob 19.00, Knjižnica Velenje
predstavitev knjige Draga Medveda
VINSKI BREVIR
Sobota, 21. februarja,
Obisk na Dunaju PLES VAMPIRJEV
Cena prevoza 6.500 SIT in vstopnica 140 ATS.
Torek, 24. januarja, ob 15.00
Pustni torek
PUST, PUST,KRIVIH UST
Petek, 27. februarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje, Rumeni gledališki abonma (5)
Sobota, 28. februarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje, Beli gledališki abonma (4)
Kulturni dom Španski borci Ljubljana: IŠČEM MOŽA S KULTURO SRCA.
8 NAŠ as
107,8 MHz
29. januarja 1998
Mmmmmmiš - .• mmsm, - mil.
Kam so šli ti naši fantje?
Redni poslušalci Radia Velenje so opazili, da se v programu ne pojavljata več prav pogosto dva imenitna radijska glasova. Kam sta se izgubila, sprašujejo.
Tako je na stvari: Aleš Ojsteršek zdaj, ko je postal vodja Mladinskega centra
Velenje za radio nima več veliko časa. Posluša ga še, posluša, in tudi pride kdaj pa kdaj naokoli, za ustvarjanje celih oddaj pa mu zmanjkuje časa. Andrej Hofer pa se je odločil postati pravi Stajerc. Radio Maribor je zdaj njegova nova velika ljubezen, tam
sije našel redno zaposlitev, ob tem pa veliko dela tudi za mariborsko televizijo. Ne pogrešajo ju samo poslušalci, ampak tudi sodelavci. To pa!
Moderatorka Maja Sopolšek, njeno "fotko" smo objavili prejšnji teden, se je odločila podati tudi v glasbene vode. Da ima smisel, je dokazala že večkrat. Pred kratkim pa je v studiu Dinamic v Velenju posnela skladbo z naslovom "Objemi me". Zanjo jo je priredil Zvone Hranjec,
gre pa za priredbo nekaj let stare pesmi skupine Chateau, le da tokrat zveni bolj v dance stilu. Poznavalci pravijo, da bo o njej še veliko slišati. V torek je bila skladba uvrščena v izbor za slovensko pesem tedna na Radiu Velenje, v oddajo Slovenskih 5. To že nekaj časa uspešno vodi Zeljka Brajdič, ki je v njej nadomestila Ireno Vrčkovnik.
■ mkp
Ne boste verjeli, ampak odkar nosim očala, je svet okoli nene veliko bolj živ. Hecen je bil pa že prej," modruje Matjaž ialej, radijski moderator. "Njegovi" so torkovi popoldnevi, foto: vos)
Živ stik z redakcijo, telefon: 855 450
V okolju, kjer živite in delate, se dogaja najbrž marsikaj zanimivega, takega, kar je vredno zapisa, pa čeprav morda samo z enim ali dvema stavkoma. Naj za dogodek zvedo tudi tisti, ki mu niso ravno blizu!
Kadarkoli lahko zavrtite telefon 855 450 in zahtevate redakcijo časopisa Naš čas ter sporočite, kaj se je že ali se še bo zgodilo pri vas. Morda nam namignete, o čem bi radi zvedeli še več kot že veste, lahko pa nas opozorite tudi na kakšnega posebneža iz vašega okolja.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
MAGNIFICO
Robert Pešut, bolj znan po svojem umetniškem imenu Magnifico, ki se, mimogrede, trenutno ukvarja s pripravo skladbe za izbor evrovizijske popevke, je v lanskem letu množici svojih poklicev (med drugim je ta gimnazijski maturatn delal kot uglaševalec klavirjev, bančni uslužbenec, glasbeni učitelj, mojster bilijarda, glasbenik, šofer, glasbeni manager,...) dodal še enega. Postal je namreč igralec. In to filmski. Svoj filmski debi je našel v filmu Damijana Kozoleta "Stereotip", kjer je nastopil
skupaj z obetavno igralko Tino Gorenjak. Ob nastanku filma je izšel tudi CD z glasbo iz filma, ki jo je naredil Magnifico sam. Čeprav plošča prinaša večinoma nove obdelave že znanih skladb, je njen izid vseeno dovolj pomemben razlog tudi za njeno promocijsko turnejo. V okviru te turneje bo veliki slovenski pop zvezdnik, ki se je doslej podpisal na štiri albume (dva s skupino U'redu, s katero je leta 1988 tudi začel glasbeno kariero in dva samostojna), nastopil tudi v Velenju. Prizorišče njegovega velenjskega nastopa bo klub BLAH, BLAH, kjer se bo občinstvu predstavil jutri, v petek, 30. januarja.
OVERFLOVV
30. januarja ob 21.00 bo v Mladinskem centru v Velenju nastopila hrvaška punk ročk skupina 0verflow. Skupina, ki ima za sabo že osemletno kariero, je svoj prvi album "Through The Department Store" posnela že leta 1991 in takoj pritegnila pozornost občinstva in naklonjenost kritike. Melodični in urbani pank je skupini odprl
pot na odre s tako prominentinimi bendi kot so Urge Overkill, D.O.A., Poison Idea itd. s čimer je skupina takoj našla mesto v evropskem punk prostoru. Tam so Overflow tudi največ nastopali, zahvaljujoč dejstvu, da so vse njihove skladbe v angleščini, pa so hitro našli stik tudi s publiko. Doslej so Overflovv izdali pet nosilcev zvoka. Zadnji, ki nosi nenavaden naslov Extremely per-verted fantasies of the mad milkman's disordered mind" je lani izšel pri založbi Anubis. Prinaša osemnajst novih skladb, ki bodo tudi glavna tema njihovega jutrišnjega promocijskega nastopa v Mladinskem centru.
FUNKY - STAYERC PRO-DUCTION
Tak je naslov novega projekta založbe Megaton, ki prinaša na slovensko dance sceno nekoliko drugačen izdelek, kot smo jih bili vajeni doslej. Gre za debitantsko delo Martina Lesjaka in Boruta Ipavca, sicer producentov in aranžerjev nekaterih skladb, ki jih sicer poznamo v izvedbi domačih dance izvajalcev. Na albumu je sedem
remixov skladb, ki sta jih obdelala Lesjak in Ipavec, izvedli pa so jih Power Dancers, Sanja Mlinar, Alenka Kolman, Central Problem, Petra Pečovnik in seveda Stayerc Production, ki se lahko pohvali z najboljšo skladbo na albumu - "I feel so funky". Čeprav je naslov albuma Funky, pa skladbe s tistim, kar sicer pojmujemo pod imenom funk, nimajo prav veliko opraviti. Gre v bistvu za zelo ritmične, progresivne plesne zvoke, ki na nek način celo izpolnjujejo minimalne zahteve tistega, čemur mnogi zelo nasplošno rečejo rave. Še najbližje tej etiketi je embalaža, ki pomeni svetlo točko v sicer ne preveč inventivnem domačem oblikovalstvu (ko gre za ovitke plošč).
POWER DANCERS
Vzhodno štajerske prvakinje domačega pop danca so konec lanskega leta domači glasbeni trg obogatile še za eno plesno poskočnico. Zvone Tomac, sicer član skupine Kingston je namreč zan-
je napisal skladbo z naslovom "Pozor, pozor", ki je v dveh mesecih, odkar se vrti po radijskih postajah, že postala veliki hit. Slišna različica uspešnice skupine, ki vse bolj spominja na bolj znane Spice Girls in katerih glasba se od dancea vse bolj spreminja v klasični pop, v teh dneh pričakuje tudi rojstvo svojega mlajšega brata -videa. V delu je namreč videospot omenjene skladbe, v katerem bo menda moč videti tudi izvrstno koreografijo, za katero so dekleta dobila navdih na nedavnem potovanju v Kalifornijo. Bomo videli (??!!!).
2 ALIVE
Nov single je v teh dneh predstavila še ena dance zasedba s Štajerskega konca. Mlada Celjana, Vivian Trebičnik in Goran Bilbija, bolj
znana kot duo 2 ALIVE , sta namreč po debi-tantskem albumu v teh dneh lansirala novo skladbo. "Še eno noč" je naslov enostavne, ritmične pop skladbe, s katero klaviaturist Goran in mlada pevka Vivian skladno s pregovorom "kuj železo, dokler je vroče", nadaljujeta tisto, s čimer sta začela na prvi plošči in se poskušata ponovnso povzpeti na tisto mesto na lestvicah, kamor ju je pripeljala prva uspešnica "Vzela bi te".
■ MiČ
1 LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 250) 1		
1 Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in		Mestni TV ter vsak četrtek f
1 v tedniku Naš čas.		
i Takole ste glasovali v nedeljo, 25. janarja:		
i 1. CVERLE:	Srečno pot, nevesta	11 glasov
I 2.SLAKI:	Sreča	7 glasov
1 3. SLAPOVI:	Ljubim te	6 glasov
1 4. VAGABUNDI:	Za ples	4 glasovi
I 5. ZASAVCI:	Kaj si želim	2 glasova
1 Predlogi za nedeljo, 1. februarja:		
■ 1. MIHELIC:	Janez se ženi	
I 2. PLANŠARJI:	Jubilejna polka	
I 3. PTUJSKIH 5:	Za očetov praznik	
I 4.RUPAR:	Kdor poje rad	
| 5. ŠTRK:	Polka za prijatelje	
		■ Vili Grabner
Študent
naj bo
Tokat bo naše poročanje malo krajše. Situacija v klubu je namreč majčkeno napeta. Naš presednik in podpredsednik sta odšla v italijansko smučarsko idilo, povprečni ŠŠK-jevci se učijo za kolokvije ali vsaj delajo na tem, ostala dobra manjšina pa ustvarja nove Racionalno izbrane teme. V Mladinskem centru Velenje vsak večer lomimo strani, skeni-ramo slike, preganjamo miške (mačke) in gradimo 21. (!) letnik RIT-i. Slavnostni izid bo v petek, 13. februarja ob 20.00. v Mladinskem centru. Vabljeni vsi, ki veste, vas zanima ali pa bi vsaj radi spoznali novo študentsko RIT! Ob slovestnosti se bo odprla
razstava Gregorja Gojeviča, ki
bo predstavil svoje diplomsko delo z naslovom Nova knjižnica Velenje. V petek, 13. februarja, bo dan torej pravšnji in nova RIT komaj čaka, da se rodi. Toliko za danes, drago bralstvo, veliko dela nas še čaka...
mvuK
Jerca Mrzel je izdala prvi CD
Pot k mojim ljudem...
Deset let dela in upov je tik pred novim letom zlila na zgoščenko, ki so jo izdali pri naši največji založbi ZKP RTV Slovenija. Zato, "da prava beseda pravo mesto najde". In zato, ker je želela pokloniti razkošno uro poslušanja za tiste, ki imajo radi radoživost in modrost naše ljudske pesmi, pa tudi pesmi, ki so jih napisali naši veliki pesniki Prešeren, Župančič, Kajuh, Ježek... Gb tej priložnosti smo z Jerco Mrzel, našo priznano gledališko igralko, recitatorko in šansonjerko, poklepetali tudi mi.
Svojo pripoved je pričela takole: "Na svojo srečo sem se odločila za kulturo in moram reči, da sem izjemno vesela, da mi je uspelo. Po izobrazbi sem gledališka igralka, istočasno pa sem ves čas študirala solo petje, vabila me je poezija, tako napisana, pripovedovana, kot peta. Potem sem videla, da je peta poezija še nekaj boljšega, da pride še globje do srca. In tako sem začela peti, in ljudje so radi poslušali, in vedno bolj so me vabili. In tako sem postala bolj šansonjerka kot igralka. Čeprav bi težko rekla, kaj sem bolj, saj gre vedno za neko misel, posredovano ljudem z odra."
In zakaj je CD naslovila prav Pot k mojim Ljudem? "To je moja mak-sima, moja najglobja želja in največja misel, da bi prišla s slovensko kulturo, ki jo posredujem ljudem, do ljudi. In zato sem tudi jaz posnela ta CD, da bi ljudje lahko poslušali sijajno slovensko poezijo. Na njej so ljudske pesmi in tudi drugi šansoni. Na njej so vrhovi slovenske kulture. Interpretacije mojih pesmi so nekje med šansonom in samospevom."
Pri nastanku tega CD-ja so ji pomagali številni znani glasbeniki, na splošno pa lahko rečemo, da so pesmi posnete tako, kot jih doživi-mo tudi med njenimi živimi nastopi. Jani Golob je le eden od sodelavcev, drugi je pianist Emil Glavnik, ki ga je pevka zelo pohvalila. "Ta CD je nastajal zelo dolgo, zato je na njem še pokojni mojster Lesjak in drugi sodelavci. Snemala pa sem v studiu Alien."
Na sploh se je leto v njeni družini lepo končalo. "Moj mož je izdal knjigo Nekatere ljubezni, hči Gaja je stara 15 let, je mlada in ima zelo rada glasbo. Ima pa svoj glasbeni svet in svoj glasbeni okus. Vesela bom, če se bo ukvarjala z glasbo, če ne drugače tako, da jo bo poslušala."
In kje se Jerca, po rodu Korošica, poročena s Celjanom Vinkom Moderndorferjem, ki živi in ustvarja v Ljubljani, najbolje počuti? » Najbolje se počutim tam, kjer so moji ljudje in moji poslušalci. Ko vem, da sem jim nekaj dala, se mi zdi, da sem nekaj naredila za ljudi. Srečna pa sem tudi doma. Moja tretja ljubezen je Šmiklavž, kjer imam na srečo še mamo in imam tri sestre, ena živi v Velenju. Zelo dobro se počutim med njimi, zato si rada vzamem čas, da jih obiščem.
■ Bojana Špegel
(
29. januarja 1998
KULTURA, PORTRET
MS i AS 9
OB bratov Letonja Šmartno ob Paki
Zgodilo se je
29* prosinca
Leta 1880
15. januarja smo v naši rubriki objavili članek Slovenskega gospodarja iz leta 1880, ki je poročal o načrtih za ustanovitev kmetijske podružnice v Velenju. Le štirinajst dni kasneje pa so v Slovenskem gospodaiju že poročali o ustanovljeni podružnici:
"Iz Velenja. (Prošnja do državnega zbora - podružnica kmetijska). Pretečeni teden smo podpisovali prošnjo do visokega državnega zbora za dovoljenje podaljšanja železne ceste od Unterdrauburga čez Slovenjgradec v Šaleško dolino, sv. Martin na Paki, Savinjsko dolino -Celje; prav tako smo tudi drugo prošnjo za postavo zoper oderuhe in odpravljanje ali odstranjen-je legaliziranja do visokega državnega zbora odposlali. Naj bi se tudi druge občine po Slovenskem v prav obilnem številu z enako prošnjo do državnega zbora obrnole, da bi se enkrat pijavka, ki revežem do smrti kri spiva, zatrla in zadušila! Ustanovljeno imamo tukaj tudi kmetijsko podružnico pod predsedništvom veleza-služenga g. Franceta Skubic -a, tukajšnjega zdravnika. Ta gospod in g. Josip Rak bodeta po nasvetu g. tajnika c. k. kmetijskega društva precej letos spomladi poskuševališče za hmeljarstvo napravila. Reči moram, da smo Velenjčani lehko ponosni na ta dva gospoda, ki se povsod in pri vsaki priliki odlikujeta in vsakega zboljševanja prva poprimeta ne boječa se mogoče škode."
Leta 1891 je bila dograjena "železna cesta" od Celja do Velenja, devet let kasneje pa je promet stekel tudi na železniški progi od Velenja do Dravograda.
Leta 1968
Veliko mlajša novica iz naših krajev pa je bila objavljena v mariborskem Večeru:
"V Velenju so ustanovili občinski center klubov OZN, za predsednika pa so izvolili željka Podgorelca, učenca rudarskega šolskega centra. V velenjski občini so pričeli ustanavljati klube OZN šele pred kratkim. Sedaj imajo klube na gimnaziji, pri komunalnoobrtnem centru, v rudarskem šolskem centru in na obeh velenjskih osnovnih šolah. Vanje je vključeno 120 mladih."
Pred leti je v Velenju delovalo nekaj zelo aktivnih klubov OZN, kako je z njimi danes, pa žal, ne vem.
Leta 1970
"Velenjski mladinski klub so že izpraznili" pa je naslov naše zadnje današnje novice, kije bila prav tako objavljena v Večeru:
"Lepiprostori velenjskega mladinskega kluba so že zaprti. Sobe so ostale osamljene. Velenjčani sicer verjamejo, da bodo za mladino našli nove prostore, vendar menijo, da bo to le polovična rešitev. V Velenju živi več tisoč mladih. Naloga vseh tistih, ki želijo, da bi postala mladina dober član naše družbene skupnosti, je, da ji najdejo primeren prostor, da bodo velenjski mladinci lahko znova nemoteno delali."
No, le slabih trideset let smo rabili, pa smo za velenjsko mladino le našli primerne prostore!
■ Damijan Kljajič
Kepica sladoleda za
spreminjanje sveta
Šmartno ob Paki, 27. januarja -V avli osnovne šole bratov Letonje v Šmartnem ob Paki je bila v torek dopoldne spet gneča. Učenci in delavci šole so namreč pripravili novinarsko konferenco, na kateri
pomagali Davisu na poti izobraževanja. V glasilu je poleg prispevkov učencev še pet prispevkov iz Zambije.
Novinarska konferenca je seveda potekala pod vtisom doživetij, kijih bodo učenci na-
likosrečo,"je ob tej priložnosti povedala mentorica in urednica glasila Občasnik Slavica Pečnik. Zbrane na novinarski konferenci, med drugim so jo popestrili tudi pevci šolskega zbora pod vodstvom Anke
Na novinarski konferenci ob izdaji nove številke šolskega glasila Občasnik so učenci in učitelji šole znova zatrjevali, da ni nihče tako reven, da ne bi imel nečesa, kar lahko podari. Dovolj zgovorno so to dokazali ob lanskem obisku glasbeno-plesne skupine Ba Stella iz Zambije.
so pozornost namenili izdaji nove številke šolskega glasila Občasnik. Upanje za Afriko so ga poimenovali, v njem pa je 160 učencev (od 336 na šoli) in 10 odraslih strnilo vtise ob lanskem oktobrskem obisku zambijske skupine Ba Stella pri njih.
Tako kot je bilo neponovljivo srečanje z njimi, tako ganljiv je bil še podpis listine o botrstvu, ki so jo podpisali učen ci šole za 11-letnega dečka brez staršev Davida Shawa. Z njo so se obvezali, da bodo z majhnimi finančnimi darovi - v sodelovanju z misijonom patra Mihe Drevenška v Zambiji -
jbrž še kar nekaj časa nosili v sebi. Slednjim so v glasili namenili največ prostora, in sicer na straneh, odmerjenih za rubriko Odmevi. "Tistim, ki bodo naš Občasnik prebirali, naj povem, da naj ne spregledajo drobnih naslovov. Tudi v teh prispevkih bodo lahko zaznali veselje in zadovoljstvo ob občutku otrok, da lahko z majhnimi darovi pomagajo spreminjati svet na boljše. Veliko lepih misli so izrazili in prepričana sem, da bo kepica sladoleda, ki se ji bodo odrekli za pomoč Davidu in ostalim sirotam v Afriki na leto, za njim majhen dar, ki bo drugim pomenil ve-
Jazbec, je še seznanila, da bo v tem letu izšla še ena številka Občasnika - občasnikov Počas-nik. Mladi novinarji bodo tokrat učenci l.razreda, v njem pa zagotovo ne bo manjkala kratka novička o poteku nadaljnjih aktivnosti, ki so jih predvideli s podpisom listine o botrstvu.
Naj še zapišemo, da se je mladim botrom za njihovo veliko delo pri zbiranju pomoči za sirote v Afriki s telegramom zahvalil tudi Boris Cavazza, ambasador za UNICEF v Sloveniji.
■ tp
r------ZALEŠČANSKI PORTRETI 36 I
i JOŽE OŠTIR
Oskrbnikova hči Tereza Brandm(ller je rasla v varnem zavetju Belega dvora, graščine na Gorici, se pri Oblu v Starem Velenju izučila krojaške obrti in pridno hodila prepevat v cerkveni zbor. Oštirjev Baltazar z velike Žmigovčeve kmetije /tudi Pri Karničniku in Pri Boltu se je reklo/ v Pesju se je izučil čevljarstva in pridno hodil prepevat v cerkveni zbor. Pesem je rodila ljubezen in ljubezen je rodila sedem otrok, od katerih jih jih je preživelo pet: Micka /1915/, Cilka /1919/, Štefka /1921/, Alojz /1925/ in Jože /17.4.1929/. Starša sta tik pod Šaleškim gradom kupila Gregorčevo hišo, oče je čevl-jaril / hiše se je prijelo ime Pri Boltu/, mati je tuintam šivala za gosposko Adamoviče z Velenjskega gradu, predvsem pa strogo, v krščanskem duhu vzgajala otroke.
Šaleški grad in njegova okolica sta bila pravljično okolje za otroško igro. Mulci, Jože se je največ družil s Silovškovim Vilijem in Kavčičevim Cirilom, so oprezali za vranami in žolnami /ujeli tako ali tako niso nobene/, raziskovali razvaline /našli niso nobenih zakladov in nikakršnih rovov/, si iz sro-bota delali bližnjice po pečinah... A, bognedaj, da bi za to izvedela mati.
Mama Tereza je bila na sploh hitre in hude jeze - če je bilo karkoli narobe, ni nič razmišljala, udarila je s prvo stvarjo, ki jo je imela pri roki. In to se je dogajalo zelo, zelo pogosto. Jože je raje prejel kazen tam, kjer si jo je prislužil, kot pa, da bi za greh izvedela mati, ki je kaznovala, ne da bi sploh

/ )i
vprašala, za kaj je v resnici šlo. Še potem, ko je odslužil vojsko, je bil pogosto tepen. Oče ni udaril nikoli. Poleg matere se je Jože, tako kot drugi otroci, najbolj bal velenjskega žan-darja Muršiča, ki se z njimi sicer ni kaj dosti ukvarjal, a je predstavljal red, disciplino in strogost države. Jože je zjutraj, pred šolo, redno nosil mleko policaju Lukmanu v pisarno in vedno prekleto pazil, da ga slučajno ne zbudi...
Za starše je bilo najlepše, če so se otroci igrali pod vaško lipo, ki so jo videli iz vseh hiš v Šaleku. Pogosto so divjali okoli cervice, zelo radi pa so obiskovali čevljarja Gradišnika, ki jim je igral na harmoniko in jih učil peti.
Oštirjevim otrokom je precej časa vzela vera /Micika je kasneje šla celo v samostan/, Jože je zvesto ministriral, bos, z golimi koleni je po skoraj pol ure skupaj klečal na mrzlih cerkvenih tleh...
Dekleta so zgodaj odšla od doma za kruhom, malega Jožeta so dali v vrtec / v današnjo Mojco/, potem pa v šolo. V konjušnici ga je v prvih letih največ učil Fran Mlinšek /tudi petja za šolske maše/, najbolj pa je užival kasneje, ko jih je dobil v roke učitelj risanja in so cele dneve kar risali na steklo, papir..., sicer je razrede je večinoma zaključeval s prav dobrim uspehom. Ob šoli je največ pomagal na njihovi njivi /tam, kjer danes stoji Elektrotehna/, se s prijatelji potikal po Šaleku in pridno telovadil pri Orlih. Pozimi so se sankali iz Zgornjega Šaleka proti Spodnjemu, poleti so se namakali v bližnjem Ederjevem tolmunu in Kolavtarjevem jezu, kasneje so /seveda skrivoma/ zašli tudi že na Velenjsko jezero. To je bilo že v času, ko sta s Kavčičevim Cirilom poskušala vasovati, pa so ju v Velenju Šentiljčani enkrat tako ustrahovali, da so jima za nekaj časa izbili njihova dekleta iz glave. S podobnimi ukrepi so grozili tudi fantje iz Šentjanža...
Sedmi in osmi razred je končal že v nemški šoli. Okupacija je v prvih mesecih prinesla to, česar prej skoraj niso poznali: maslo, sir, marmelado... Pri Oštirjih sicer nikoli niso stradali, a dobrot so se najedli le ob Veliki noči, Božiču in kolinah. Jajca in mladi petelinčki so navadno romali učiteljem v dar.
Prvi nemški učitelj Hans Dineger je z otroki ravnal lepo, bil je muzikant in veseljak, otroci so ga imeli radi. Za njim je prišla Gertruda, ki je bila v Jožetovih otroških očeh prava boginja. Ona jih je učila peti, in ko so otroci z rdečimi škatlicami hodili po hišah leta 1943 zbirat pomoč za nemške vojake na fronti, je Jože v skupini osmih otrok pel prvi glas; takrat je tudi nastopil v šolski igri - v tirolskem dialektu... Naslednja učiteljica je bila gospa Von Cedahelli, ki so jo otroci poimenovali Slinavka, kajti ko so jo pošteno razjezili, se ji je na ustih pojavila pena...
Dvanajstletnega Jožeta so na začetku vojne vpisali v hitlerjugend, kar je pomenilo, da je dvakrat na teden šel do prosvetnega doma, kjer so fantje telovadili - vse vaje so bile naravnane nato, da bodo fantje nekoč vojaki. Pod okriljem nemške mladine je pihal tudi zbor flavtistov in Jože je igral v njem ter z njim nekoč celo nastopil v Gradcu.
Šel bi se učit za izdelovalca instrumentov v Gradec, če mu razredničarka ne bi v počitnicah poslala kartice, kjer ga
I______
je spomnila, kako je bilo lepo na zaključnem izletu... ■ Bogaboječa mati je za vsem tem zaslutila /čisto brez razloga' a neskončno grešnost svojega sinka in se odločila, da mu bo grešne misli izbila iz glave. V dveh dnevih je bil že v uku pri | kovaču Prevorčniku. Tu je imel dveh stvari v izobilju: težkega kovaškega dela in mojstrovega pretepanja. Mojstru je večkrat ušel, tudi prijavil ga je, a ni nič pomagalo. Obrtno šolo v Šoštanju je opravil ob popoldnevih, mojstru pa, če si je ta izmislil, še v nedeljo popoldan pasel krave. I Pomočniški izpit je napravil leta 1946, že v Novi Jugoslaviji in se takoj zaposlil v velenjski termoelektrarni.
Ob strogi vzgoji in siceršnji zavrtosti takratnega okolja ■ posebno veliko izkušenj s puncami ni imel. Karkoli se je med nasprotnima spoloma dogajalo, se je dogajalo z očmi. ■ Šele preden ga je elektrarna poslala na tečaj za kurjača v ■ Trbovlje, se je dal od starejše prijateljice podrobneje podučiti o nekaterih zadevah. V Trbovljah pa je sledil preobrat. Tam I spolnost ni bila več prepovedana tema, bilo je veliko živah- — nih deklet in tudi v živo je bilo v elektrarni videti marsikaj. Vendar je bil Jože še preveč cagav, da bi sam utrgal kakšen sadež. Je pa v trboveljski elektrarni padel kot zrela hruška s kurišča na rešetke v globino dvanajstih metrov. Imel je hud pretres možganov, odrgnil si je lasišče in deset dni v nezavesti ležal v bolnišnici; dogodka se je spomnil šele po petih letih.
Kurjač je bil do odhoda v vojsko leta 1949. Obe dodeljeni leti je častno odslužil v Srbiji /Kovin, Pančevo/, najprej je bil puškomitraljezec, potem kuhar. Naučil se je na sto ■ načinov pripraviti "Trumanova jajca" iz ameriške pomoči in skuhati ovco. To so bile vse njegove kuharske veščine. Veliko ™ veselja je imel z vojaškimi konji, saj se je nanje kot kovač ■ spoznal veliko bolj kot ostali vojaki. Še navsezgodaj je prostovoljno skrbel zanje, samo, da mu ni bilo treba na ju- I tranjo telovadbo...	_
V elektrarni ga je delo čakalo, leta 1953 je napravil še izpit za turbinskega strojnika in to delo prevzel v novi šoštanjs-ki elektrarni, ki ji je ostal zvest do leta 1970, ko je za pol leta postal zavarovalni agent, nato pa je bil do upokojitve leta 1984 vodja vzdrževanja v velenjskem zdravstvenem centru.
Petje je bilo usodno tudi /kot pri očetu!/ za njegov samski stan. V mladinskem mešanem pevskem zboru je spoznal Stropnikovo Elico in zakonski duet sta uradno us-tanovila 19. novembra 1954, takoj dobila stanovanje v ■ elektrarniškem bloku na Koroški 29 v Velenju, ne takoj za I tem leta 1958 sina Benjamina in leta 1964 Boštjana. Po ma- ■ teri je Jože podedoval strogost v vzgoji otrok, vedno je za- ■ hteval red in disciplino, tako kot mati je hitre jeze, zato je v takšnih trenutkih bolje izogibati se ga! V letih 1965 do 1970 je sam zgradil hišo na Stanetovi ulici - zanimivo: ko- _ likor je prej imel rad železo, se je kasneje navdušil nad lesom in si sam izdelal vso pohištvo... Elica, po poklicu rudarska tehnca, je bila ves čas v službi v jamomerstvu na rudniku.
Če bi pošteno seštevali ure v Jožetovem odraslem življenju, bi bržčas prišli do ugotovitve, da mu niti služba, niti družina niso vzele toliko časa kot petje! Še prvi fičak, ki ga ■ je kupil že leta 1965, mu je služil predvsem za to, da je pravočasno prišel z vaje na vajo. Iz vojnih časov namreč " neprekinjeno poje v cerkvenem zboru, šestinštiridesetega ■ leta je že pel v pevskem zboru DPD Svoboda, ki se je kasneje preimenoval v Moški pevski zbor Kajuh in tam z ■ manjšo prekinitvijo ostal do leta 1993, pel je v šoštan- -jskem mešanem zboru, v šoštanjskem mladinskem zboru, v letih 1956 do 1968 je pel v Šaleškem oktetu, nekaj časa vMPZ Gorenje, trideset let /najdlje od vseh/ je že pevec v velenjskem upokojenskem društvu, sodeloval je v številnih manjših zasedbah, ki so obstajale krajši čas. Na začetku šestdesetih se je tri leta na glasbeni šoli učil solo petja. Celo z ansablom Jožeta Šaleja in revijskim orkestrom Elektra iz Šoštanja je nastopal.
Bilo je dolgo obdobje, ko je kot solist ali član okteta ali zbora nastopal na vsaki kot pravi "pasji procesiji". Poslušali ■ so ga Tito, Hruščov, astronavt Titov, zamorski predsednik Keita, Franc Leskošek Luka, papež Janez Pavel drugi,... B
Kot tenorist je skupaj z Dermolom nastopil v Treh ■ mladenkah in v Beraški operi ter v številnih drugih gledališko glasbenih predstavah. Za svoje kulturniško delo je dobil 1 Napotnikovo nagrado, Šilihovo priznanje, Gallusovo zlato . značko...
Skratka, ves čas je pel vsaj v dveh, treh zasedbah hkrati, vrstili so se vaja za vajo, nastop za nastopom, lumpanja in neprespane noči." Včasih so pevci, kakor hitro so odprli usta, I že dobili klobaso in kozarec vina - tega zdaj ni več!"
Pri upokojencih še poje, z manjšo skupino tudi na pogrebih. Medtem ko je nekoč odhajal na vaje redno, z veseljem in točno, se zdaj že dogaja, da ga mora spodbuditi žena. "Takšne žene, kot je Elica ni imel nihče! Nikoli mi petja in pogostih odsotnosti ni niti najmanj očitala!" In iz hvaležnosti jo od časa do časa zapelje v Novo Gorico na sestrin grob in v Portorož na obisk k sinu Benjaminu, ki tam živi z ■ družino. Boštjan je ostal kar pri roki, v Velenju. Vsega sku- ■ paj so doslej nastali trije Elicini in Jožetovi vnuki in ena vnukinja...
Za politiko nikoli ni imel časa, tudi zanimala ga ni čisto nič, _ sodeloval je le v Društvu strojnikov, strojevodij in kurjačev, kjer je bil delegat na prvem kongresu.
Pred nedavnim so v sorodniškem krogu ustanovili kvartet, ki ga sestavljajo dva očeta, dva sinova, dva bratranca, stric in nečak. Pri Oštirjih pesem očitno ne bo zamrla...
■ U. Hrast
______I
10 NAS vas
V SREDISCU POZORNOSTI
Odpadke sproti pokrivajo in pazijo, da ima odlagališče čim manj vpliva na okolje
no kontrolo odpadkov. Kaj zdaj? Na Uradu za okolje in prostor, kjer se ukvarjajo s tem "primerom", so našli rešitev: veljavnost odloka o ureditvenem načrtu začasni deponiji podaljšati še za šest let!
tempu odlaganja smeti kot je bil do zdaj, je na deponiji do polne "mere" prostora še do decembra leta 2005. Brez bojazni, da bi bil kup smeti višji kot je hrib tam blizu.
"Razlogov za podaljšanje živi-
Po letu 2005 s smetmi v sežigalnico Kidričevo
No, resnici na ljubo je treba dodati, da je razlog
V Završah nad Mislinjo odkrili Q mrzlico
Je bojazen odveč?
Vest, da so pred časom pri živini na kmetiji Večkovih iz Završ nad Mislinjo odkrili tako imenovano in v Sloveniji pri govedu sploh neznano Q mrzlico, je vznemirila občane, še bolj pa nekatere kmete tudi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Kmet Martin Razbornik iz Skalskih Cirkovc je ob obisku v naši redakciji izrazil bojazen, ali ni morebiti kakšna telica s te kmetije, za katero gospodar še ni vedel, da je obolela, zašla tudi na naše območje. Je njegova in še koga bojazen odveč?
Po izvajah Iva Dreva in Marjana Jakoba, odgovornih mož na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, je bojazen o primerih Q mrzlice na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki odveč. Kot sta povedala, njihovi kmetijci telic s kmetije Vrečkovih niso kupovali, ker to področje ni zanimivo za nakup telic rjave pasme. Po besedah Marjana Jakoba so se na omenjeni kmetiji menda pred časom mudili nekateri kmetijci, vendar jih je gospodarica Jožica Vrečko opozorila, da je njihova živina obolela. Za kakšno bolezen gre, ni znala povedati, ker izvidov o okužbi živali s
povzročiteljem Q mrzlice takrat še niso imeli. Zato obiskovalci na kmetiji v hlev tudi niso vstopili.
Rok Pečnik, veterinarski inšpektor na Upravni enoti Velenje nam je povedal, da so pri opravljanju rednih zdravstvenih preiskav pregledali vsaj 500 glav goveje živine in do sedaj niso odkrili
in veterinarsko inšpektorico v Dravogradu, ki strokovno nadzoruje bolezen pri Večkovih:"Bojazen je odveč. Nič posebnega za zdaj ni, zadeva je pod nadzorom in tudi kakšne težave se v zvezi s tem ne pojavljajo."
Po odločitvi lastnika Ivana Ve čka, da bo končala pod nožem v celoti njegova 51-glava čreda,
Q mrzlica je bolezen, ki se v določenih okoliščinah lahko prenese z živali na človeka in obratno. Do okužbe lahko pride tudi pri vdihovanju okuženega prahu v prostoru, v katerem se nahajajo okužene živali ali kužni material. Prenos okužbe z divjih na domače živali je pogost preko členonožcev, zlasti klopov. Znaki bolezni pri živalih so poleg zvrgov skoraj nezaznavni, zato je zakol dovoljen. Pri ljudeh so znaki bolezni podobni gripi: visoka temperatura, bolečine v sklepih in tudi pljučnica. Strokovnjaki pravijo, da bolezen zahteva previdnost, vsak primer suma bolezni resno obravnavo, ne pa tudi preplaha.
nobenega primera obolevnosti za Q mrzlico. Po določilih morajo pregledati vsa goveda, vključena v proizvodnjo mleka^ dveh, treh letih, na območju, ki ga pokriva veterinarska inšpekcija velenjske upravne enote, pa jih vsako leto zagotovo vsaj polovico.
Je potemtakem bojazen odveč smo povprašali še mag. Nado Kumprej, dr. vetr. med.
so zakol obolelih govedi menda že opravili v Mesninah v Otiškem Vrhu. Meso, ki je pogojno uporabno za nadaljnjo predelavo predvsem s prekuhavanjem, naj bi - odvisno od nadaljnje ocene veterinarske službe - predelali v Emoni-Mesni industriji Zalog.
■ tp
Salečani so med odpadke zmetali manj kot so jim pripisali
• n* •
-ez šest let bo mera polna!
podaljšanja dobe odlaganja tudi ta, da Velenje ne razpolaga z novo lokacijo za deponijo komunalnih odpadkov. Čaka na izgradnjo zbirne postaje, ker bi pripravljali odpadke za prevoz in sežig in od koder bi jih potem, po letu 2005, vozili v sežigalnico v Kidričevo. "Strateške usmeritve Slovenije za ravnanje z odpadki, pripravilo jih je Ministrstvo za okolje in prostor, sprejela pa vlada avgusta 1995, namreč za območje severovzhodne Slovenije predvidevajo sežigalnico odpadkov v Kidričevem. Tja bi potem vozili smeti tudi iz Velenja," pojasnjuje Tekavčeva in k temu dodaja, da Velenjčani že kakšni dve leti "pritiskajo" na Ministrstvo za okolje in prostor, da pospeši aktivnosti pri gradnji sežigalnice v Kidričevem. "Če bo ta zgrajena že prej, potem bo možen tudi umik smeti iz Velenja prej, kot je predviden danes."
Odlok o spremembi odloka o ureditvenem načrtu začasne deponije komunalnih odpadkov bo obravnavan na seji sveta Mestne občine Velenje, najbrž v marcu.
Na deponiji je prostora še za A
i
Krajevne skupnosti postavile nekaj pogojev
V zvezi s predlaganim podaljšanjem odloka še za šest let, so bile v vseh treh krajevnih skupnostih, Konovem, Škalah in Stari vasi, že lani organizirane javne razprave. Ljudje se zavedajo, da odlagališče nekje mora biti, dodajo pa: "Če je to že na našem območju, potem postavljamo nekaj pogojev."
Samo po sebi je umevno, da hočejo urejeno odlagališče, ki ne bo imelo vpliva na okolje. Meritve je treba opravljati redno in o ugotovitvah obveščati krajane, posebej pa se je o nadaljni uporabi deponije treba
J tisoč kubičnih metrov odpadkov, je za približno šest let. (foto: vos)
pogovoriti z neposredno prizadetimi. Da je treba čistiti cesto po kateri se prevozi opravljajo in prevoze organizirati tako, da ne bodo moteči za okolico, pa se najbrž razume samo po sebi.
V krajevnih skupnostih so na javnih tribunah opozorili še na več čisto konkretnih zadev. Skupno jim je, da je treba najbolj prizadetim gospodinjstvom 1 in krajevnim skupnostim, kjer je komunalno odlagališče, priznati ekološko odškodnino in da je obvezna skrb za uničevanje glodalcev, mrčesa, muh, komarjev, vran, ki se zbirajo na odlagališču in povzročajo škodo j na posevkih.
■ Milena Krstič - Planine


Na ponedeljkovi novinarski konferenci so vodstva Mestnega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Velenje, Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke podpisala sporazum o skupnem nastopu na letošnjih lokalnih volitvah ter skupnem koalicijskem delovanju.
V sporazumu opozarjajo na dosedanje pomanjkljivosti, oblikovali pa so tudi skupna načela za programske opredelitve z analizo delovanja občine in odnosov občinskih organov do reševanja lokalnih vprašanj.
Najpomembnejši predstavniki omenjenih strank so na novinarski konferenci, zbrali so se v Vili Herberstein, med drugim poudarili:
"Mnogo neracionalnosti je zaradi nepreglednosti gospodarjenja z javnimi financami in drugim premoženjem, pri čemer najbolj izstopajo investicije, tako na gospodarskem
I kot na negospodarskem področju, ker niso skrbno načrto-
(vane, ker so slabo vodene in še slabše finančno nadzorovane.
I Posledica takega gospodarjenja je nezmožnost financiranja
I skupnih zadev z rednimi finančnimi viri in potreba po vsakoletnem proračunskem zadolževanju, kar je javno finančni nesmisel."
Trdijo tudi, da so proračunska sredstva razporejena tako, da je ogrožen naravni razvoj podeželja, ki bi se moralo
I pospešeno pripravljati za • vstop v Evropo. Prav tako menijo, da so občinske javne službe slabo vodene, cene njihovih storitev pa previsoke. Nenehno zviševanje cen na eni in zmanjševanje subvencij na drugi strani, povzroča socialne
I stiske in negotovost, lokalno skupnost pa postavlja v njeno nasprotje.
I Veliko pripomb imajo tudi na področje prostorskega načtovanja, ki je po njihovem izključno podrejeno široki potrošnji, ustvarjanje novih vrednost, varovanje in izboljšanje bivalnega
I okolja, pa je zapostavljeno. Tudi z izvajanjem socialnega varstva niso zadovoljni, saj se po nji-
hovem mnenju uresničuje izključno s sistemskimi ukrepi. Trdijo, da je stanovanjska gradnja podrejena ekonomskemu interesu izvajalca, zato je draga, stanovanjskih enot pa je malo.
Predstavniki omenjenih treh strank ocenjujejo, da se pri programu otroškega varstva izvajajo le strukturne spremembe pri financiranju cene storitev v škodo občanov, vse drugo pa ostaja nespremenjeno.
Vrsto pripomb imajo tudi na programe šolstva, kulture in šolstva in menijo, da že tako skromna kulturna dediščina, ki je bila v napoto pospešeni urbanizaciji in energetskemu razvoju, še naprej nezadržno izginja. V zadovoljivi meri tudi ni racionalizirano primarno zdravstveno varstvo.
Sporazum so podpisali: Tone Lovrec (SKD), Tone De Costa (SDS) in Marko Jeraj, vodja tega projekta pa je Franjo Bartolac, nekdanji predsednik velenjskega izvršnega sveta občine Velenje in eden vodilnih članov v SDS. Vsi štirje so izrazili prepričanje, da je njihov sicer zaenkrat zgolj v usmeritvah izražen program, kije obrnjen k ljudem in razreševanju njihovih osnovnih vprašanj, porok za zmago
na letošnjih lokalnih volitvah.
"Vobčinskih organih, predvsem v mestnem svetu, je odločanje o skupnih zadevah neuravnoteženo in pristransko. V takšnih okoliščinah so večkrat sprejeti zasebni interesi, funkcionarske ambicije pa se želijo doseči z manipulacijo in celo s kršitvijo zakonov in ustave," so poudarili ob koncu. Dogovorili so se, da bodo predlagale podpisnice v koalicijo po tri člane, predsednika pa bodo volili soglasno.
■ M.Zakošek

Predstojnik Urada Marko Vučina pravi, da imajo za to dobre razloge.
Eden je ta, da smo Šalečani v zadnjih devetih letih na to odlagališče odložili manj smeti, kot so nam pripisali snovalci odloka, da jih bomo. Ali pa so ti (na pritisk krajevnih skupnosti, ki so želele časovno omejitev desetih let), že takrat v njem rezervirali nekaj manevrskega prostora. Za vsak slučaj.Ta razlika jim je zdaj prišla zelo prav, saj znaša celih šest let, ali drugače: ob takem
jenjske dobe pa je še več," pravi Marija Tekavec, ki se je s tem odlokom veliko ukvarjala. "Meritve, ki so jih opravili junija lani, so pokazale, da je razpoložljivega deponijskega prostora še za 470 tisoč kubičnih metrov odpadkov, kar dejansko omogoča odlaganje še šest let. Ne nazadnje pa so bila v obnovo deponije vložena tolikšna sredstva, da je z gospodarskega stališča umno zmogljivosti izkoristiti v celoti."
Nobena skrivnost ni, da ima velenjska deponija komunalnih odpadkov, ki sega na območje treh krajevnih skupnosti, Konovega, Škal in Stare vasi, in kamor smeti odlagajo Velenjčani, Soštanjčani in Šmarčani, uporabno dovoljenje samo še za leto dni. Tega dejstva ne spremeni niti to, daje ena od treh deponij v državi, ki imajo vse "papiije" in niti to, da je med najbolj urejenimi v Sloveniji po tistem, ko so lani na njej odpravili nekatere pomanjkljivosti, med njimi vstop-
29. januarja 1998
KAS t AS

Jože Stanič, generalni direktor Gorenja, d.d., (drugi z
■HM
REZANJE ŠOŠTANJA
TRIDESET

Januar 1998 zna biti za prihodnje življenje našega mesta pomemben datum. Tega dne bo v avli kulturnega doma otvoritev razstave in predstavitev izida vabljenega natečaja za idejne urbanistične zasnove ureditvenega območja naselja Šoštanj. Če tokrat ocenimo lokalno oblast, ki je zadevo spravila na svetlo, jo moramo pohvaliti. Ni treba skrbeti, da gre za kakšno od volilnih "fint" v letošnjem letu, ampak gre za proces, ki bo trajal, če bo šlo vse po sreči, ampak tudi ves naslednji in morda še en mandat kasneje.
Osem let po politični prekuciji iz samoupravljalskega slepila v (domnevno boljši) kapitalizem smo tako v Šoštanju le dočakali dan, ko bomo lahko z laičnimi očmi presojali, kako si predstavlja urbanizacijo našega kraja politično neodvisna in do rudnika "indeferentna" stroka, ki v prvi vrsti ni imela potreb po razcvetu rudarjenja, ampak "normalizacije" življenja po umetni stagnaciji Šoštanja, ki so jo povzročile zaloge lignita pod našimi nogami. Pričakujemo in upamo, da bomo res "šokirani" nad rešitvami, ki so se nam do nedavnega zdele še neuresničljive. In upamo, da ljudje, ki jim bodo tokratne rešitve ponujene, ne bodo že prvi dan z lupami iskali po načrtih, kje da bo komu uničen kakšen "garteljc" ter bodo tokratno predstavitev dojeli ne kot obvezo, ki jim jo vsiljuje oblast, ampak kot možnost, ki jo ponuja stroka!
V primeru sedanjega natečaja je treba priznati županu, da ni nasedel "dnevnim" volilnim potrebam ob morebitni kandidaturi za novi mandat. Prav lahko bi za denar, ki je bil vložen v natečaj in ki bo šel za naslednje korake v tem snovalskem procesu, zgradil kakšne predvolilne kulise v obliki kratkoročno všečnih potez v mestu. Pohvalo si zasluži toliko bolj, ker se je odločil, da bo zadevo predstavil na tako neobičajen način. Toliko bolj, ker smo prepričani, da nove rešitve med meščani ne bodo povzročile le odobravanje, ampak tudi odpore. Znano je namreč, da Šoštanj predvsem zaradi svoje socialne in starostne strukture .prebivalcev ni naklonjen večjim posegom v prostor, ki bi spreminjale sedanjo utečeno rabo prostora. Spomnimo se samo, koliko nepotrebnega vika in krika je bilo sproženega ob ideji, da se območje okoli ribiške koče obogati s teniško-rekreacijskim kompleksom V«
Podoben proces, kot ga snujejo sedaj v Šoštanju, seje kakšno desetletje nazaj pričel v takrat še Titovem Velenju. Tudi tam so preko "ostrih" polemik znotraj stroke izvedli vabljeni natečaj in iz njega se je rodil ureditveni načrt mesta Velenje. Snovalca Edi Vučina in Nande Korpnik nista bila obremenjena s služenjem oblastnikom, zato jih nista spraševala, kaj bi pravzaprav radi. S študijem danosti v prostoru sta ugotovila in oblasti povedala, kaj je še treba storiti. Pri vsakem resnem projektu pa je potrebno za njegovo realizacijo nekaj sreče in Velenju se je takrat zgodila sreča v osebi sedanjega župana Meha, kije po menjavi zadremane pomladanske oblasti, zagledane v Staro Velenje, znal pognati enega večjih investicijskih ciklov po znameniti udarniški izgradnji novega Velenja. Bogve, ali bomo v Šoštanju znali vsaj enkrat prezreti svoj zasanjani ponos, ki čepi na ruševinah nekdanje prestolnice Šaleške doline in kakšne pametne rešitve povzeti po sosednjem Velenju? Upam, da smo s sedanjim natečajem na dobri poti.
Upanje pa je toliko večje, ker vemo, da je gibalo sedanjega procesa človek, ki mu izkušenj s takšnimi zadevami ne manjka, saj se je ravno on prekalil v 'bitki" z Velenjskimi" arhitekti. To je domačin g. Edi Vučina, eden od članov natečajne komisije, študiozen in širokopotezen urbanist, ki mu ni mar za samovšečnost in sprotne potrebe aktualnih oblasti. 0 projektih, ki bodo v soboto predstavljeni, pa pravi: "Resnici na ljubo je treba reči, da pomembnost odločitve o najboljši rešitvi zbledi ob pomenu dejstva, da se je natečaj v Šoštanju sploh zgodil. Kolikor je meni poznano, je to prvi natečaj v zgodovini Šoštanja, ki se ukvarja z urejanjem prostora."
■Perorez
Varčevanje
Velenjsko Gorenje je znano po raznih močno varčevalnih gospodinjskih aparatih. Pri rokometnem klubu so jim v "podobnosti" malo sledili. Uvedli so varčevalne ukrepe.
Zdrava prehrana
Nekaterim se zdi akcija, da lahko knapi za prehrambene bone kupijo tudi jabolka, malo čudna. Pa ni, saj že siničke v sadovnjaku čivkajo, kako zdrava prehrana so jabolka.
Sv. Saša
Na šaleško-savinjskem območju vse bolj zagreto razpravljajo o Saši. Ker naj bi bili pri tem najbolj vneti občinski sveti, jo nekateri imenujejo že kar sv. Saša.
Sprejeti davek
Zadnji čas postaja spet vse bolj aktualen davek na avtomobile. Ob prvi pobudi so prodajalci močno skočili pokonci,
zdaj ni več tako. Morda le zaradi drobnega popravka. Zdaj naj bi obdavčili vse avtomobile, ne le nove.
Velika pričakovanja
Od pričakovane velike delitve Savinjske doline naj bi ostalo le malo. V zgornjem koncu naj bi sicer dobili pričakovano novo občino Solčavo, žalska občina pa naj bi ostala mnogo bolj celovita, kot nekateri želijo. Na svoje naj bi šli le Polzelani. Drugi pa v jok in na zbore krajanov.
Tožbe (ne)obiskovalcev
Zaradi obnove so morali velenjsko knjižnico za nekaj časa zapreti. Pritoževali so se predvsem tisti, ki te ustanove ne obiskujejo.
Druga sredstva
Prvaki Republikancev spet opozarjajo na boleče dejstvo: na krojenje politike z drugimi sredstvi.
Dva grba
Na območju upravne enote Mozirje bodo imeli vozniki na registrskih tablicah dva različna grba. Vendar še vedno mozirs-ka. Mnogi po območju bi želeli še več grbov.
Etnološka paberkovanja SI
O Neži, jajcih, sr Pavlu in zimi...
Piše: mag. Jože Hudales
Že je za nami sv. Neža (21. januar), tri-najsletna rimska devica, ki je odklonila bogatega snubca in zato pod Dioklecijanom pretrpela mučeniško smrt. Simbol njene čistosti - jagnje, je ljudsko izročilo razložilo tako, da je postala zavetnica ovac, pa tuddi kokoši, čeprav trinajsletnica z njimi najbrž ni imela dosti opravka. Njen god pač pade na čas, ko kure začnejo spet nesti jajca in zato povsod pri nas vedo, da "sv. Neža kuram rit odveže". Sicer pa naši predniki tudi pred godom sv. Neže niso bili povsem brez jajc, ki so jih po receptih "spretne kuharice" iz leta 1922 za zimske praznike shranjevali takole: "Najprej preiši vsako jajce, ali ni morda počeno. Potem je drži proti luči in če ne vidiš v njem nobene temne pike ali lise, potem je jajce dobro Na 400 jajc vzame se štiri pesti debelo živega apna, to se pravi na sto jajc kos, ki je debel kakor pest. Apno deni v dobro ležečo leseno ali lončeno posodo, vlij nanj mehko, t.j. pokuhano in zopet ohlajeno vodo ali pa deževnico, pomešaj dobro, položi notri, kadar je posoda do polovice polna, jajca, dolij še toliko vode, da stoji ta čez jajca in spravi posodo v klet. Če je lesena moraš jo podložiti, da ne prhni od mokrih tal in ne dobe jajca okus po prhljevini. začne se voda
izhlapevati, mora se nova doliti, a pri izje-manju jajec treba je previdno ravnati, da katero ne poči."
Jajčne jedi so bile sicer v kuhinji naših prednikov prava redkost, ki so jih dobile na mizo le porodnice ali pa so si jih privoščili fantje po godu sv. Florjana, medtem ko se je na meščanskih mizah večkrat pojavil "jajčni sir ali jajčni fancelj", ki so ga pripravili takole: za jačni sir: "razžvrkljaj 1/4 1 vročega mleka z 2 žlicama sladkorja in 2 jajcama. Vzemi modi in oblij ga s prežganim sladkorjem, nalij razžvrkljano, kuhaj poldrugo uro, ohladi jed in jo naposled izvezni." Jajčni fancelj pa se pripravi takole: "Raztepi 7 dkg surovega masla, 2 rumenjaka in eno žlico smetane, os-oli, opopraj, prideni nekoliko muškatnega cveta, sneg 2 beljakov, 6 trdokuhanih in na ploščice zrezanih jajec, 2 pesti drobtin in speci vse v namazanem in z drobtinami ob-sutem modlu." Dober tek!
Čeprav prave zime in snega letos še nismo doživeli je po starih pratikah "sreda zime" že za nami, saj so jo nekdaj postavljali na dan spreobrnjenja sv. Pavla (25. januarja), ko naj bi bilo največ snega. Za zime, kot je letošnja pa so dejali: "Če ni prej zime, je pa potem". Po starih vremenskih prerokbah bomo torej
dočakali tudi še obilico snega, če ne prej pa v aprilu, ko goduje sv. Jurij: "Če Pavel po kopnem primaha, sv. Jurij po snegu prija-ha."
Nekaj zimskega mraza pa smo v zadnjih dneh vendarle okusili. Tedaj je bilo pač najbolje doma, za pečjo. Idilična predstava o posedanju ob topli peči ob kateri se je zbirala in grela vsa družina, pa seveda ni zelo stara. Se v 19. stoletju so marsikje na Slovenskem prebivali v dimnicah (prav takšnih, kot se nam je do današnjih dni ohranila v Zavodnjah!), ki so bila precej nesnažna bivališča, kjer je še največ toplote dajala živina, ki je v dimnicah bivala skupaj z ljudmi. Tako je še Matija Murko, znameniti slovenski nar-odopisec, na prelomu v naše stoletje v okolici Raven na Koroškem videl dimnice v katerih so bili "nastanjeni" tudi prašiči, vanjo pa so k molži prihajale tudi krave. Perutnina pa je ostajala v dimničnih hišah vse dokler so te še obstajale, torej do najnovejše dobe.
Tudi naš škof Anton Martin Slomšek je imel v prvi polovici prejšnega stoletja na dimnične hiše prav "lepe" spomine: "Vsa vka-jena dimnica je bila, černa in temna ko noč. V enem kotu so prasci jedli, v drugem so kure zobale. Dvoje otrok na ogniši (kameni) sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha... Gospodinja bila je vsa vmazana in kuštrova; otroci marogasti... Preden čez hišni prag stopim, lahko vem, kaj ženske veljajo. Pri enih je pred vrati vse polno človečnikov, da človek blizu hiše ne more. Spodobi se, da vsaka bajta na dvorišču svoj odpad za ljudi ima... Postele so ponavadi veliko gerši kakor gnezdo v svinjaku. Stenic, grilov in takega merčesa je toljko, da bi ptujcga človeka vje-dle, ako bi v čumnati prenočil."
desne) je nedavno tega s predstavniki Ere, med njimi je bil tudi prvi mož tega trgovskega podjetja Gvido Omladič (drugi z leve) usklajeval blagovno (beri: bonovno) izmenjavo. "Zadeve, gospod Omladič, niso tako transparentne kot jih vidite vi. Oprostite, tisto s Kovinotehno, je povsem naša st\'ar. Kolikor vem, tudi vaši delavci ne posegajo samo po aparatih iz Gorenja. Ali pa se v tem motim ?"
Zofija Kukovič, upešna manager-ka v prodornem velenjskem podjetju Esotechu, je pred javnostjo razgrnila, v čem je prednost ženske na vodilnem mestu v izrazito moškem kolektivu: "Poglejte, ta je že v tem, da
moškemu ne bi na kraj pameti prišlo, da bi kolektiv povabil na srečanje v kulturni hram. Prej v kakšnega drugega! Druga je pa ta: poskušajte si zamisliti, kako deluje na moške, ko po mizi udari ženska? Takoj začne vse delovati kot najboljša švicarska ura."
Silvester Mežnar (levo) in Maks Jelenko,
člana sveta občine Šoštanj, sta precej mrko gledala, ko so na eni od sej razpravljali o delu predsednice komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. "Nesramnostpa taka," sta razmišljala,"eno samo svetnico imamo v svetu, pa še tej, namesto da bi jo spodbujali, mečejo polena pod noge. Nak, midva ne bova sodelovala pri tem."
12 NAŠ vas
OD VSEPOVSOD
Nagrajenci nagradne križanke Terme Topolšica, objavljene v tedniku Naš čas, 15. januarja:
1. nagrada - 5 obiskov solarija: Marta Lubej, Špeglova 20/a, Velenje, 2. nagrada - obisk so-larija s kopanjem in savno: Irena Koren, Gaberke 283, Šoštanj, 3. nagrada - kopanje s kosilom: Marko Kladnik, Raduha 65, Luče ob Savinji, 4. nagrada - biserna kopel: Radovan Radšel, Legen 43, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 5. nagrada - kopanje s savno: Darko Strahovnik, Prešernova 6, Velenje.
Potrdilo o nagradi bodo nagrajenci prejeli po pošti.	*	Čestitamo!
NAGRADNA KRIŽANKA
Pokrovitelj križanke: Figaro, d.o.o., Velenje, Cankarjeva 1, tel. 854-283. Podjetje se ukvarja s frizerskimi, kozmetičnimi, pedikerskimi storitvami, s pralniško dejavnostjo in šivanjem delovnih oblačil. Rešitev gesla, opremljenega z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom "Figaro 2" - najkasneje do 9.2.1998.1. nagrada: pričeska v salonu Yellow v Starem Velenju (Stari trg 11); 2. nagrada: pričeska v Salonu Lidija v Velenju (Cankarjeva 1); 3. nagrada: striženje v salonu Lidija v Velenju (Kidričeva 4).
prvotno brazilski ljudski ples. pozneje družabni ples v 4/4 taktu
am. fiziolog in kemik icarl)
obolenje v ustih dojenčkov
hrib pri beogradu
stv stolpom
del kuhinjskega pohištva
au. film. igralec romun. rodu iyuu|
ANTON aškerc
sinjska' viteška igra
avtor križanke r.n0c
glmesto južnoafriške republike
ženska svetlih, plavih las
ranar
turško mesto ob izlivu
_EB1£L.

egirbog meseca
NIKO iAPA
9
maščoba iz surove ovčje volne
delavec v pekarni
bolečina
najvišji vrh pl-renejev
vrsta me-i!
31
gorovje
kmečko vprezno vozilo
gora v julucih, nad kris-kimi podi
motorni čoln, ki
drsi povodi
kubanski voditelj (FIDBL)
ouver cromwell
roman t. svetina o alpinistu copu
tanko surovo. bombažno platno
nemška filmska igralka dagover
gregor
a
v maked.
blesca-nje, lesketanje
mestni predel v hamburgu
TOMAŽ
IERCEK.
'SIfiAŠi,PO-
nada
mu
M samec
pevec
wiren
značilnost sne-tjave pšenice
kinematograf
10
ljudstvo v gani
ANDREWLLOYD -? FANTOM V OPERI«
M
am.film. igralec (robert de..,)
Resnici na ljubo ...
Izšla je zbirka Slovenija total, ki opisuje posamezna območja naše domovine. V knjigi Savinjsko-Celje-Velenje zasledimo nekaj nedorečenosti. Te bi lahko v določenem smislu vzbudile pomisleke med preživelimi Zgornjesavinjčani, ki so doživljali kalvarijo druge svetovne vojne v domačem okolju.
V delu, ki opisuje Gornji Grad, navaja, da so leta 1944 partizani požgali tamkajšnjo graščino. Res je, daje bilo tako. Toda, da bi ohranili cerkev, kjer okupator ne bi našel zavetja za svojo posadko, so vmesni del zgradbe minirali in tako preprečili, da bi ogenj prešel na cerkev. Dobro, to je podrobnost, ki morda turista res ne zanima. Tam, kjer se predstavlja Nazarje, navaja, da je bil samostan leta 1944 požgan. Dejansko je bil v tistem delu, ki gleda proti Savinji, s topovskim ognjem obstreljevan iz okolice Mozirja, zadet in poškodovan. Streljali so Nemci, ker so tedaj partizani že zasedli samostan. Res pa so partizani požgali graščino Vrbovec, v kateri je bila nemška policijska posadka. Najbolj pomanjkljivo je opisan požig Solčave. Pove le, daje bila leta 1944 razen cerkve in župnišča v celoti požgana. Požigalcev ne omeni! Naj povemo, da so konec oktobra 1944 iz Železne Kaple vdrli nemški policisti in druge oborožene enote in vas z okolico vred požgali. Zgorelo je 260 stavb, v pregnanstvo so samo iz Solčave odpeljali preko 100 prebivalcev z
Čudovito doživetje
Za prijetno ponovoletno razpoloženje varovancev Doma za varstvo odraslih Velenje so poskrbeli tudi člani konovske igralske skupine. Oskrbovancem doma so popestrili njihov sicer miren vsakdanjik s šaljivim skečem in drugimi zanimivimi	točkami.
Udeležence prireditve so nav
Zato so oskrbovanci in ose deležni večkrat na leto. Še eti
V Aberdeenu sva se zadržala samo en dan, saj se nama je mudilo v Inverness, središče Škotskega Višavja. Nizko pokrajino je zamenjal hribovit svet, prekrit s preprogo vijolično obarvanega resja in drugega nizkega rastja, dreves je bilo malo, posestva so bila redka - to je bilo zares pravo kraljestvo ovac. Iz Invernessa sva se odpravila na enodnevno potepanje do jezera Lochness, ki ga zamudi res malo obiskovalcev in ni nama bilo žal, saj sva po neobetajoči jutranji megli dočakala prekrasen sončen dan. Jezero Lochness, (ne)sojeno prebivališče prijazne pošasti Nessie, je s svojo dolžino (okrog 40 m) preseglo vsa najina pričakovanja. Predstavlja največji rezervoar sladke vode na Škotskem in je del Kaledonskega kanala, ki deželo počez "prereže" z verigo jezer. Nessie sva videla v tisoč in eni podobi že -v predstavitvi 'tur-'
Mnenja in odmevi
otroki vred. Tisti, ki pomnijo ta dogodek, so še danes pretreseni nad krutostjo in neizprosnostjo pripadnikov 13. policijskega polka iz Železne Kaple. Potem, ko so vse hiše izropali, so jih požgali, ljudi, živino in vse, kar je bilo vrednega, pa odvlekli preko Olševe. Torej Solčava ni bila po naključju požgana. Obstaja listina z dne 30. deccmbra 1944 iz Železne Kaple, ki navaja, da so požigalci tja pripeljali kar lep plen - 84 govedi, 12 konj in 115 ovac. Seveda so žalostno karavano na smrt utrujenih in izmučenih ljudi vodili skozi kraj, da so se revežev lahko nagledali tudi tisti, ki so ob tem uživali. Seveda so bili med prebivalci Železne Kaple tudi taki, ki so se jim pregnanci smilili in bi jim radi pomagali, pa niso smeli. Toliko okoli požiga Solčave.
Zanimivo, za Zadrečke kraje od Nove Štifte do Šmartnega ob Dreti ni nikjer omenjeno, da so bili v tem obdobju plen plamenov istoimenskih storilcev.
Kako je moralo biti ljudem ob pogorelem domu in to tik pred zimo, ni treba omenjati. Mislim, da je pomembno taka dogajanja ustrezno in objektivno opisati. Posebno tedaj, ko govorimo o požigih, je pošteno povedati, kako so ravnali v tem času drugi, pa čeprav gre za nemško soldatesko. Naš ponižni molk je voda na mlin novodobnih "nadljudi", ki nam že spet želijo ukazovati in deliti vzvišene nasvete.
Aleksander Videčnik, Mozirje
doma ob koncu izrazilo željo, t hvala vsem sodelujočim!
ističnega centra, ki se nama je zdel prav prijetno neumen (vendar je s trumo turistov, ki ga vsak dan navdušeni obiščejo, gotovo dosegel svoj namen), tako dva sva povsem verjela, da ta mala pošast dejansko JE in je nisva več iskala v jezeru. Razvaline gradu Urquhart in obisk destilirnice viskija Gled Ord v Višavju so zapolnili drugi del enega redkih "organiziranih" dnevov in naslednji dan sva spet lahkotno nadaljevala "po popotniško". Pot naju je vodila do najbolj severnega mesta Thurso, kjer sva se vkrcala na trajekt in po dveurni vožnji prispela v Stromness na otočju Orkney, ki sva si ga pravzaprav najbolj želela obiskati in je bil ena od poslastic najinega potovanja.
Otočje Orkney sestavlja kar 67 otokov, od katerih je večina otočkov, poseljenih pa je samo slaba četrtina. Rodovitna zemlja, nastala na devonskem rdečem peščenjaku in milo
Zahvala
Dne 6. januarja smo v časopisu Večer prebrali sestavek pod naslovom Brez hrane in vode. Za opisano dejanje, ko ste pomagali živali v stiski, prejmite našo iskreno zahvalo.
Še prav posebej pa se zahvaljujemo gospodu Francu Verku in gospodu Antonu Časlu, ki sta bila izpostavljena veliki nevarnosti in po dolgotrajnem in nevarnem reševanju uspela rešiti žival v stiski.
Upamo, da seje našel lastnik psička. Ce ne, upamo, da je žival že v rokah novega, dobrega gospodarja. Takega, ki se bo zavedal odgovornosti do domače živali, in bo poskrbel, da njegova žival ne bo spravljala v nevarnost drugih živali ali celo ljudi.
Naše društvo zelo dobro sodeluje z lovsko zvezo v Mariboru in ni redkost, ko nam lovec pripelje v azil za živali psa, ki se je po zaslugi nevestnega gospodarja znašel v lovskem revirju. Ni kriva žival, kriv je gospodar. Pri prevzgoji lastnikov psov pa nam lahko veliko pomagate tudi vi.
Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor Marija Mueller, tajnica
Pripis uredništva :
Zgornje pismo je bilo naslovljeno na Lovsko družino Smrekovec, ta pa ga je poslala v naše uredništvo, saj jih je avtorica pismo prosila, da zahvalo njihovega društva lovcem objavimo tudi v našem časopisu.
i bili takšnih čudovitih doživetij
podnebje sta poskrbela za to, da si prebivalci služijo vsakdanji kruh na še vedno zelo tradicionalen način - s kmetovanjem in ribištvom, čeprav je zelo pomembna tudi industrija olja. Ledeniki so za seboj pustili s polji pastelnih barv in živoze-lenimi pašniki tapecirano pokrajino, popestreno z močvirji in sladkovodnimi jezerci, ki je pravi balzam za dušo in če si za prevozno sredstvo izbereš nadvse primerno kolo, tako kot midva, tudi za telo. Izjema so samo mogočne strme pečine najjužnejšega otoka Hoy, v imenu katerega te pozdravi "Old man of Hoy", 137 metrov visok kamnit oijak, ki se mogočno vzpenja v nebo, ko te trajekt po kaki uri vožnje pripelje mimo. Pečine so pravi raj za morske ptice in ne glede na muhasto vreme, ki si na otočju res zasluži tako ime, je tu vedno živahno. Kljub pestri in raznobarvni vegetaciji bi gozdove v pravem pomenil besede
na otočju zaman iskali. Sem in tja sicer stoji kakšen osamljen predstavnik svoje vrste, več dreves pa baje na otočju nikoli ni bilo. Glavni gradbeni material je bil torej izključno kamen, naplavljen les pa je bil izredno dragocen. In je še danes. Prav prijetno je namreč poslušati, s kakšnim ponosom domačini govorijo o drevesih na svoji zemlji. Glavno mesto Kirkvvall premore eno samo drevo, ki je po naših merilih sicer bolj podobno drevescu, a te vseeno navduši, če ne drugače zaradi svojega zvenečega imena: The Big Tree (Veliko drevo).
Po dveh urah slikovite vožnje s trajektom sva se torej izkrcala v pristanišču Stromness, majhnem mestecu z eno samo glavno uličko, ki se ovija okrog in okrog zaliva in ki jo na obeh straneh obdajajo v normanskem slogu sezidane sive kamnite hiške, ki tam stojijo že dolga desetletja. Vsaka «od tistih ob morju ima svoj po-
mol, na katerem so lepo vidni sledovi plimovanja, kije tu precej močnejše kot ob naši obali. Ob prihodu trajekta mestece za kratek čas zaživi in med ribiške ladje in barkače se za hip pomešajo majhni tovornjaki, ki vsak dan s trajektom pripeljejo robo s celine, redki turistični avtomobili, še redkejši avtomobili domačinov, predvsem pa veliko (večinoma) mlajših turistov, ki si poskušajo zagotoviti sedež na avtobusu, kijih bo popeljal na enodnevni izlet po glavnem otoku otočja, imenovanem Mainland. Midva sva ta avtobus zamudila in ker

Višavje
lokalni avtobusi na določenih progah vozijo le enkrat ali dvakrat na teden, sva vrgla nahrbtnike v turistični center, se odpravila do najbližje izposojevalnice koles in se podala raziskovat. In že po nekaj kilometrih sva bila vesela, da nama je avtobus odpeljal in sva lahko tako svobodno dihala svež oceanski zrak.
Nada Nekrep Matjaž Barborič
29. januarja 1998
OBJAVE, HOROSKOP
NjIŠ ČAS 13
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Ves čas se boste krivili zo stvari, za katere niste prav veliko krivi. Zato se ne čudite, če vas bo pogosto zbadalo po telesu in vas bodo bolele vse stare rane in poškodovani deli telesa. Namesto, da jemljete analgetike, se raje posvetite samemu sebi in svoji duši. Marsikaj ji manjka, predvsem pa vam manjka več zaupanja vase in v vaša dejanja. Samozavest vam bo dvignila tudi ljubezen, če jo boste le znali poiskati.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Nek star prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doma. tega tisti, ki vas dobro poznajo niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. V torek se bo zgodilo nekaj lepega.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Odlično se počutite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Se nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Neka novica vas je precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. leden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Zol se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli,
seje slabo končalo, zato končno poslušajte srce, možgane pa uporabljajte za kaj drugega	___ ^.......................
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Usoda seje v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive, luiri pazite na cesti in sploh pri ravnanju s stroji, ker so možne poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite doma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko
pomenil
Ko boste že mislili, da ste umirili strasti, ki so se razplamtele zaradi finančnih zadev, bodo te prerasle v pravo malo vojno. Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih, lo ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite.
Izkazalo se bo, daje bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, za zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko bo čas. lega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
S partnerjem bosta kovala načrte za prihodnost, ki se bodo sprva zdeli neuresničljivi, že ob koncu prihodnjega tedna pa bosta spoznala, da so več kot uresničljivi. Zato boste naenkrat zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za drugo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše življenje se bo precej spremenilo.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Se vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo boste verjeli opozorilom, fo pa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, kot od vas pričakujejo tudi vaši najbližji. li so se že precej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa bore katero.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Vaie finančno stanje bo tisto, ki vam bo kravžljalo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati. Zal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih; zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej trmarili, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
teden, kije pred vami, bo lep, saj se boste v njem odločili pomesti z nekaterimi starimi grehi. Čeprav vas bo kakšnega koraka strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči.
107,8 MHz FM 88,9 MHz f M
STER EU ROS
R
■i
Ste na isti frekvenci?
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Tefefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU
moka t 500 25/1 kg	62,90	jeruzalemčan 12/1 l	374,90
olje zvezda 12/1 l	178,90	pomarančni juice12/1 l	139,90
testenine 500 g	89,90	bibita lahka 6/1,5 l	109,90
kava bar 100 g	159,90	prašek ariel 3,6 kg	999,00
sirup 3 l	599,00	toaletni papir 10/1	259,90
sol morska 1 kg	31,90	koruza krmna	24,90
riz splendor 1 kg	119,90	pesni rezanci	19,90
vegeta 1 kg	899,90	zemlja za loncnice 50 l	899,00
sladkor 50/1 kg	115,90	vrtna semena 1 kom	99,90
UGODNA PONUDBA UMETNIH GNOJIL, ZEMUE ZA PRESAJANJE IN SEMEN. ZA INFORMACIJE POKLIČITE 728-080.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!*
-ABITURA
Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje RAZPISUJE PROGRAME ZA PREKVALIFIKACIJO V POKLIC
-	PRODAJALEC
-	POSLOVODJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
IZOBRAŽEVANJE TRAJA 6 (ŠEST) MESECEV. Pričetek bo 18. marca 1998 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad.
Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje
tel.: 453-558, 453-559
KNJIŽNICA VELENJE OBVESTILO
Knjižnica Velenje obvešča bralce, ki imajo izposojene knjige doma že dlje časa (nekateri tudi po več let), da jih lahko izjemoma vrnejo brez plačila zamudnine.
Ugodnost velja samo 3 dni: od četrtka, 5. februarja, do sobote, 7. februarja.
""'• ' ' ■"'-	i -SS '-■■--■-■■-- ■■
_
-
gorenje
otranja oprema
3320 Velenje, Partizanska 12

šHr
-s*; : .r
ODKUPUJE

hlodovino hrasta, javorja, jelše, bukve in bora v kvalitetah F, L in I

-	odkup in prevzem na skladišču v Šoštanju
-	za večje količine prevzem pri dobavitelju
-	plačilo po ceniku Gorenje Notranja oprema 1 dan po dostavi hlodovine
Za dodatne informacije kličite na telefon 063/40 22 600.
A
CITROEN
Pooblaščeni prodajalec in serviser
Avto
d.o.o.
Žarova 7, tel.: 063/856 852, 49 76 690
A
CITROEN
SIOL
paket
Na internet v IO minutahl
z navodili in telefonsko pomočjo (080 8765)
Bližnjica na internet
iJkl.lJ.l.Mfc
v Teletrgovinah in knjigarnah po celi Sloveniji
Slovenija Online

KOS S AN
Polzela, 063/702-660 AVTO MURSKI Velenje, 063/856-852
Izjemna priložnost.	v
Kreditiramo vam nakup novega AX-a. i . NOV AX Ze Z8 7 DEM na dan. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno,


odločite pa se lahko za
• ■ ■	289
3-letno (kredit 585.100 SIT) a
5-letno (kredit 830.100 SIT)


odplačevanje. BanlvVViLslria
cmomm
CITROeiSI
Avto, ki vam zleze pod kožo
www.citroen.si
14 KAS vas
TV SPORED
29. januarja 1998
ČETRTEK, 29. januarja
SLOVENIJA 1
09.00	Ouasimodove čarobne
dogodivš čine, 4/26
09.25	Živalske pravljice, 4/13
09.40	Novice iz sveta razvedrila
10.05	Grace na udaru, 20/25
10.30	Nash Bridges, 4/14
11.25	Dogodivš čine z divjega
zahoda, 9/12
11.55	Resna glasba
13.00	Poročila
13.05	Vreme, šport
14.45	Al andalus flamenco, 2.
oddaja
15.25	Gibljive slike
15.50	Osmi dan
16.20	Slovenski utrinki
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.12	Oglasi
17.10	Po Sloveniji
17.35	Jasno in glasno, kontaktna oddaja
18.20	Resnična resničnost
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Primo Trubar, 1/4
21.15	Tednik
21.55	Oglasi
22.00	Odmevi, vreme
22.30 Kultura
22.35	Šport
22.45	Oh, dr. Beeching, 8/9
23.20	Polnočni klub
00.40	Resnična resničnost
SLOVENIJA 2
10.00 Kolo sreče 10.30 Lov za zakladom, franc. kviz 13.20 Stoletje ljudstva, 2/10 14.10 Življenje razoroženega
človeka, 3/3 15.05 Tenis grand slam 16.05 TV prodaja 16.35 Doktor Sylvestre, 3/12 17.25 Are: Sp v alp. smuč. SL (Ž),
1.	tek
18.20 Trdno v sedlu, 16/65 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Oglasi
20.25 Are: Sp v alp. smuč. SL (Ž),
2.	tek
21.15 Makedonski večer
■ vr j
07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Misija: zvezde 13.00 Pop kviz 13.30 Prijatelji, nan. 14.00 Razprtije, nan. 15.00 Povver rangers, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T., nan. 19.30 24 ur
20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje, nan. 23.00 Misija: zvezda, nan. 00.00 Poltergeist, nan. 01.00 24 ur, ponovitev
lall
27 46
52
09.25	NAJ SPOT DNEVA	11.35
09.30	VIDEO TOR glasbena	
	oddaja, ponovitev	12.20
10.15	EPP/VABIMO K OGLEDU	
10.20	TV IZLOŽBA	
12.00	VIDEOSTRANI	13.40
18.55	NAJ SPOT DNEVA	17.55
19.00	REGIONALNE NOVICE	18.00
19.05	OTROŠKI PROGRAM	
19.30	TV IZLOŽBA	19.00
19.35	VIDEOSTRANI	19.05
20.00	EPP/ VABIMO K OGLEDU	19.30
20.05	GLOBOKO V GOZDU,	19.35
	akcijski film; (In the deep	20.00
	woods, 1992)	20.05
21.35	KARTE USODE, kontaktna	21.35
	oddaja; vedeževanje iz tarot	
	kart	
22.20	REGIONALNE NOVICE	22.05
22.25	KOŠARKA - PIVOVARNA	22.10
	LAŠKO: UNION 0LIMPIJA;	
	posnetek tekme	22.40
23.45	NAJ SPOT DNEVA	22.45
23.50	HOROSKOP	22.50
23.55	TV IZLOŽBA	22.55
PETEK, 30. januarja
SLOVENIJA 1
08.45 Ku-ku, 4/13 09.00 Lov na znamko, 4/4 09.30 Resnična resničnost 10.20 Slovenski utrinki 10.50 Oh, dr. Beeching, 8/9 11.20 Primož Trubar, 1/4 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.50 Zgodbe iz š koljke 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme
17.30 Jeklene ptice, 12. del 18.20 Novi raziskovalec, 4/13 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi
19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.05 Denis pokora, amer. film 21.40 Homo turisticus, oddaja o
turizmu 21.55 Oglasi
22.00 Odmevi, vreme «-22.25 Kultura 22.30 Šport 22.35 Oglasi
22.40 Newyorška vročica, 14/22 23.10 Oglasi
23.20 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo
00.20 Novi raziskovalec, 4/13
SLOVENIJA 2
09.30 Pepa in Pepe, 16/26 10.00 Kolo sreče, tv igrica 14.35 Dekle ti ne more pomagati,
amer. film 16.10 Tenis grand salm, posnetek 17.40 Pasje življenje, 4/22 18.00 Oglasi
18.05 Ana Marija - ženska gre
svojo pot, 11/14 18.45 Oglasi
18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 20.00 Oglasi
20.05 Koncert skupine Faraoni 21.05 Koncert MTV 21.35 Veliki miti in skrivnosti, 10/12 22.05 Dedci ne plešejo, amer. film 23.55 Profit, 4/8
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Misija: zvezde, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Na zdravje!, nan.
14.00	Obalna straža ponoči, nan.
15.00	Povver rangers,nan.
15.30	Esmeralda, nan.
16.30	Senca, nan.
17.30	Pop. kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Acapulco, nan.
19.30	24 ur
20.00	Prva izdaja, nan.
21.00	Milenium, nan.
22.00	Carrie, amer. film
23.30	Mokre sanje, erotični film 01.00 24 ur
09.00 10.00
11.30
DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja GLOBOKO V GOZDU, akcijski film
EPP/VABIMO K OGLEDU KARTE USODE, kontaktna oddaja; vedeževanje KOŠARKA - PIVOVARNA LAŠKO: UNION 0LIMPIJA; posnetek tekme TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU ZLOČIN, francoski film RUDI KLARIČ: KAKO OSTATI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 2. oddaja REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 31. januarja
SLOVENIJA 1
08.40 Radovedni Taček 08.55 Taborniki in skavti 09.10 Pod klobukom 10.40 Beg z Jupitra, 10. del 11.05 Zgodbe iz š koljke 11.40 Slovenski kvintet trobil, 2. del
12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme,šport 14.15 Homo turisticus 14.25 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo
15.25 Policijska akademija IV.,
amer. film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.08 Šport 17.10 Oglasi 17.15 Naša pesem 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare
18.20 Živalski instinkt, dokum.
oddaja 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi
19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.10 TV genij
21.35 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Naj naj naj, 4/6 22.25 Oglasi 22.30 Poročila, vreme 22.40 Šport
23.05 Pravica mimo zakona, ang. film
00.30 Na vrtu
01.00 Živalski instinkt, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
09.30 10.55
12.25
14.25 15.55 16.25 sledi
19.25 19.30 20.00 20.05
21.30 21.35 22.15 00.15
Razvedrilna oddaja Are: SP v alp. smuč. smuk (Ž)
Ga-pa: SP v alp. smuč. smuk (M)
Tenis grand salm F (Ž) Košarka: dan slov. košarke Pot v Nagano, 6. del Državno prvenstvo v smuč. skokih
Videoring Oglasi
Policijska akademija V., amer. film Oglasi V vrtincu Sobotna noč Videoring
mmš 08.00 08.30 09.00 09.30
10.00 10.30 11.00 12.45 13.15 15.30 16.30 17.30 18.30
19.30 20.00 22.15
23.00
Pujsji dol. risana serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija
Družinski pes, ris. serija Mlajš i bratec, nan. Josh in Sam, mladinski film Mali filmar, nan. Silverado, amer. vestem Tekvvar, nan. Highlander, nan. POP party, glas. oddaja Nove pustolovš čine Robina Hooda, nan. 24 ur
Philadelphia, amer. film Teksaš ki mož postave, nan.
F.I.S.T., amer. film
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 10.35 ZLOČIN, francoski film 12.05 RUDI KLARIČ: KAKO OSTATI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 2. oddaja 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 657. VTV MAGAZIN, 20.25 SMRTONOSNI NINJA,
ameriški film, (Lethal ninja) 21.55 NAJ SPOT DNEVA 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 657. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.30 VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 1. februarja
SLOVENIJA 1
08.40	Ferdi, ris. nan., 5/13
09.00	Telerime
09.05	Zvezdica, lutk. serija, 2/26
09.30	čarobni šolski avtobus, 5/39
09.55	Nedeljska maša, prenos iz Črnuč
11.00	Dogodivš čine iz divjega
zahoda
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4 x 4, oddaja o ljudeh in
živalih
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.50	Pasja zmeda, kanad. film
15.25	TV genij
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Po domače
18.55	Vrt gospodične Flore
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme, š port
20.10	ZOOM
21.35	Oglasi
21.40	Večerni gost
22.35	Oglasi 22.40 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.50 Oglasi
22.55 Moč volje, amer. film 00.35 Vrt gospodične Flore, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
09.40 Die schelme von schelm,
nemški film 10.55 POMP 11.40 V vrtincu 12.25 Ga-pa: SP v alp. smuč.
superVSL (M) 13.30 Tenis gradn slam F (M) 16.30 Košarka NBA -
Orlando:Phoenis, posnetek 17.00 Pot v Nagano 17.55 Rokomet: 6. krog lige
prvakinj Krim electa:Metz 19.25 Oglasi
19.30 TV dnevnik, vreme, š port 19.55 Oglasi
20.05 Stoletje ljudstva, 3/10 20.55 Oglasi 21.00 Slovenski magazin 21.30 Šport v nedeljo 22.15 V New Orieansu, 4/22 23.50 Videoring
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 16.00 16.30 17.30
19.30 20.00 21.45 23.00 01.00
Kapitan Zed, ris. serija Pasji mornarji, risana serija Klop, risana serija Maček Felix, risana serija Mladi superman, nan. Parker Lewis, nan. Tekwar, nan. Highlander, nan. Brez zapor z Jonasom Pariški tat, amer. komedija Radijska postaja, nan. Otroš ki zdravnik, nan. Nekaj takega kot ljubezen, amer. film 24 ur
Super POP Športna scena Pasji vojaki, amer. film 24 ur
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA		09.00
	SPOREDA:	
09.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ	10.00
10.00	656. VTV MAGAZIN	10.05
10.20	ŠPORTNI TOREK	10.25
10.40	GOST PONEDELJKOVE	
	ODDAJE DOBRO JUTRO	12.00
11.15	657. VTV MAGAZIN	18.55
11.35	GOST SREDINE ODDAJE	19.00
	DOBRO JUTRO	19.05
12.10	EPP/VABIMO K OGLEDU	19.30
12.15	VIDEO TOR glasbena oddaja	19.35
13.00	GOST PETKOVE ODDAJE	20.00
	DOBRO JUTRO	20.05
13.35	VIDEOSTRANI	
16.00	RUDI KLARIČ: KAKO BITI	
	ZDRAV IN ZMAGOVATI;	20.55
	S.E.M. 2 - oddaja	
16.30	GLOBOKO V GOZDU, ak. film	
18.00	IZ PRODUKCIJE	21.15
	ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-	
	JE, ODDAJA CATV TEZN0	21.50
18.30	TO TRAPASTO ŽIVLJENJE,	21.55
	nadaljevanka, 8/19	22.00
19.15	HOROSKOP	22.05
19.20	VIDEOSTRANI	22.10
PONEDELJEK, 2. februarja
SLOVENIJA 1
08.45	Na potep po spominu
09.55	Novi raziskovalec, 4/13
10.50	Na vrtu
11.15	Živalski instinkt, franc.
dokum. oddaja
12.05	Homo turisticus, oddaja o
turizmu
12.25	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.25	4 x 4, oddaja o ljudeh in
živalih
14.00	Večerni gost
14.50	ZOOM
16.20	Dober dan, Koroš ka
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.50	Očividec, 10/15
18.15	Oglasi
18.20	Recept za zdravo življenje
19.10	Risanka
19.15	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Savannah, 5/34
21.00	Kruh preživetja, 2. del
dokum. oddaje
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.35	Vreme, šport
22.45	Pisave
23.20	Peter Černe, iz slovenskih
ateljejev
23.35	Tisto, amer. film
00.55	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.30	Indaba, 5/25
10.00	Šport v nedeljo
10.45	Ana Marija - ženska gre
svojo pot, 11/14
14.50	Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja
15.20	Makedonski večer
17.30	Trdno v sedlu, 14/65
18.05	Rodbina Mogadorskih, 8/12
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
21.00	POMP
22.00	Napovedniki, oglasi
22.05	10.000 obratov
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Sestre, 4/22
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Otroš ki zdravnik, nan.
13.00	POP kviz
13.30	Družinski pes, ris. serija
14.00	Športna scena
15.30	Esmeralda, nan.
16.30	Senca, nad.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Acapulco H.E.A.T.
19.30	24 ur
20.00 Arizona dream, franc. amer. film
22.30 Možje v modrem, nan. 23.30 Misija: zvezde, nan. 00.30 Poltergeist nan.
kanali 27 46
52
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 657. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 9/19 JAMBORIE - BRDA 97, vožnja s terenskimi vozili po Goriških Brdih GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 3. februarja
SLOVENIJA 1
08.15	Sonce ne sije vsak dan, 5/6
09.05	Recept za zdravo življenje
09.55	Newyorš ka vročica, 14/22
10.25	Savannah, 5/34
11.20	Po domače
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
14.05	Kruh preživetja, 2. del
15.00	Pisave-
15.30	Tisto, amer. film
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Taborniki in skavti
17.50	Beg z Jupitra, 11. epizoda
18.15	Oglasi, napovedniki
18.20	Velike knjige, 5/26
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.00	Oglasi
20.05	Gimnazija strtih src, 5/26
20.55	Oglasi
21.00	Pro et contra
21.55	Oglasi
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Kultura
22.30	Šport
22.35	Oglasi
22.40	Kdo je glavni, 10/22
23.15	Kovina in melanholija,
dokum. oddaja
00.15	Svet poroča
00.45	Velike knjige, dokumentarna
serija,	5/6, ponovitev
01.35	Vreme
SLOVENIJA 2
09.30	Pepe in Pepa, 17/26
10.05	Studio city
13.30	Slovenski magazin
14.00	10.000 obratov
15.00	Denis pokora, amer. film
17.30	Trdno v sedlu, 18/65
18.05	Grad Hochenstein, 4/6
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Hipnotični svet R Mc Kenne
21.00	Osamljeni planet: Jamajka
21.50	Vpraš anje zakonitosti, 5/7
22.20	Innocenza, švic. drama
23.50	Sestre II., 5/22
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nad.
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Misija: zvezde, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Policaji, nan.
14.00	POP party, glas. oddaja
15.00	Povver rangers, nan.
15.30	Esmeralda, nan.
16.30	Senca, nad.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Acapulco H.E.A.T., nan.
19.30	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: otrok po
naročilu, amer. drama
21.45	Bolniš niča upanja, nan.
22.30	Na zdravje, nan.
23.00	Misija: zvezde, nan.
00.00	Poltergeist, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanali 27 46
52
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE
ameriška nadaljevanka 9/19 10.15 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.20 JAMBORIE - BRDA 97,
vožnja s terenskimi vozili po Goriških Brdih 10.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV, ODDAJA TV PRIMORKA 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 658. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST, oddaja v živo, BOJAN PRAŠNIKAR, nogometni trener 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 HOROSKOP 21.25 TV IZLOŽBA 21.30 658. VTV MAGAZIN, 21.50 VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 4. februarja
SLOVENIJA 1
09.00	Dogodivš čine iz živalskega
vrta, 12/15
09.45	Velike knjige, 5/6
10.40	Kdo je glavni, 10/22
11.05	Gimnazija strtih src, 5/26
12.00	Naj naj naj..., 4/6
12.25	Glasbena oddaja
13.00	Poročila
13.55	Svet poroča
14.25	Kovina in melanholija,
dokum. oddaja
15.25	Pro et contra
16.20	Obzorja duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Male sive celice, kviz
18.20	Zaročenca, 5/10
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme, š port
20.05	Nash bridges, 5/14
21.00	Osmi dan
21.30	Lojze, dokum. film
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Kultura
22.30	Šport
22.45	Grace na udaru, 21/25
23.20	Koncert orkestra SF
SLOVENIJA 2
09.30 10.00
10.55 12.55 17.30 18.05 18.55
19.30 20.30
22.30 00.00
Pepe in Pepa, 18/26 Hipnotični svet R Mc Kenne,
3/4
Sobotna noč Pasja zmeda, kanad. film Trdno v sedlu, 19/65 Iz dobrega gnezda, 3/13 Košarkarska evrop. liga (Ž) Imos Ježica:Como Videoring
Nova gorica: odbojka liga prvakov Saloni:Maseeik (Belgija)
Lov za zakladom, kviz Sestre II., 6/22
M 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Misija: zvezde, nan. Pop kviz Na zdravje, nan. Bolniš niča upanja, nan. Power rangers, nan. Esmeralda, nan. Senca, nad. Pop kviz, nan. Roseanne
Acapulco H.E.A.T, nan.
Vreme
24 ur
Hiša duhov, amer. film Prijatelji, nan. Na zdravje, nan. Misija: zvezde, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, ponovitev
Kanali
d®
09.00 DOBRO JUTRO, informa-
tivno-razvedrilna oddaja 10.00 658. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ŠPORTNI GOST; BOJAN PRAŠNIKAR, nogometni trener 11.15 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.50 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja 21.35 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.05 NAJ SPOT DNEVA 22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naščasd.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
29. januarja 1998
MODRO ©
M\ KRONIKA
NilŠ (as 15
Kriminalisti na širšem celjskem območju zasegli večjo količino orožja
En dober revolver, prosim
Celjski kriminalisti so pred dnevi uspešno zaključili prvi del akcije preprečitve ilegalne trgovine z orožjem, drugi del, pisanje ovadb zoper osumljene sodelovanja pri tem poslu in dodatno zbiranje dokazov, pa jih še čaka.
Ključna oseba je, kot kaže, Branko M. iz Florjana pri Šoštanju, mesto pa njegova trgovina z lovskim in športnim orožjem. Očitno pa so v njej ali preko nje, potekali tudi drugačni posli, trgovina s pištolami, puškami, strelivom in celo metalci raket. Zoper njega bodo kriminalisti napisali šest ovadb za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje orožja ali razstrelivnih snovi in prometa z njimi. Podobne ali enake ovadbe bodo napisali še za šest drugih oseb, v glavnem iz Velenja in okolice, bili pa naj bi
Radarske kontrole
Nogo s plina!
Kje bodo na celjskem radarske kontrole v začetku februarja? V nedeljo, 1. februarja dopoldne na območju Velenja; v ponedeljek 2. februarja, dopoldan v Šmarju pri Jelšah, popoldan v Slovenskih Konjicah; v torek, 3.
februarja, dopoldan v Velenju, popoldan v Rogaški Slatini; v sredo, 4. februarja, dopoldan v Laškem, popoldan v Velenju; v četrtek, S. februarja, dopoldne v Šentjurju, popoldan v Slovenskih Konjicah.
Smrt na tirih
V sredo, 21. januarja, nekaj minut pred 6. uro zjutraj, je motorni potniški vlak, ki je vozil na relaciji Velenje - Celje, v bližini železniške postaje Pesje do smrti povozil pešca 38-letnega Franca Š. iz Velenja. Pešec je bil na poti na delo.
Komisija, kije ugotavljala okoliščine nesreče, je ugotovila, daje pešec hodil med tiri, obrnjen v smeri vlaka. Kljub temu, da gaje 48-letni strojevodja Janez P. iz Celja opozarjal z zvočnim signalom, se pešec ni umaknil. Vlak ga je zadel s prednjim delom in ga zbil med tire, kjer je obležal mrtev.
VSI PROGRAMI POTOVANJ, LETOVANJ SAMO V NAŠI AGENCIJI NA 12 ČEKOV BREZ OBRESTI OB PRIJAVI V JANUARJU NIKOLI VEČ TAKO UGODNO ZA 1. MAJ
V DUBROVNIK Z LETALOM - AVTOBUSOM	ZA SAMO 199 DEM
ALI PA V NAŠ KLUB V NOVIGRAD ALI NOVI VINODOLSKI ZA SAMO 89 DEM ALI NA POTEPANJE V EVROPSKE PRESTOLNICE FEBRUARJA NA BENEŠKI KARNEVAL, MUNCHEN - RAZPRODAJE ZAHTEVAJTE KATALOG "POTOVANJA 98" NA SVOJ NASLOV
tudi iz Celja in Ljubljane.
Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju so 15. januarja letos, po tistem, ko so ilegalno trgovanje z orožjem prvič zaznali poleti lani in na tej osnovi zbirali obvestila, opravili blizu 20 hišnih preiskav. V njih so poleg celjskih in ljubljanskih kriminalistov (dve preiskavi sta bili opravljeni tudi v Ljubljani) sodelovali tudi policisti. Za kako obsežno akcijo je šlo, kaže podatek, da naj bi pri hišnih preiskavah samo s postaje v Velenju sodelovalo polovico "moštva". Prisotni so bili tudi strokovnjaki za bombno zaščito z Ministrstva za notranje zadeve in inšpektorji. Osumljenega Branka M. imajo menda v postopku tudi inšpekcijske službe zaradi poslovanja trgovine, ki naj ne bi bilo tako kot določajo predpisi.
V hišnih preiskavah so zasegli 33 pištol in revolverjev, 20 pušk, 2 ročna metalca raket, 3 dušilce zvoka, več streliva in druge opreme. Rabljeno orožje za prodajo naj bi prihajalo iz Hrvaške, novo pa iz Avstrije.
\ KOMUNALNO IPODJETJE IVELENJE
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev i obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon:
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje
856-251
856-380
862-582
REGNEMER AVTODELI d.o.o. TUDI V SLOVEI
CELJE, Mariborska
(vhod s Kovinarske ulice; doslej jedilnica EMO) Telefon: 063/405-60 Telefax: 063/405-618
Na zalogi VARNOSTNI TRIKOTNIK
(po EU - normi) po NAJNIŽJIH možnih cenah!
Občina Šoštanj Ob zaključku urbanističnega natečaja
VABIMO na
javno predstavitev in otvoritev razstave
NATEČAJNIH REŠITEV
za idejne urbanistične zasnove ureditvenega območja naselja
v
Šoštanj
v petek, 30. januarja, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Šoštanj
Natečajne rešitve bodo razstavljene v avli Kulturnega doma do 16. februarja dopoldne med 10. in 12. uro, popoldne med 16. in 18. uro.
Vljudno vabljeni!
UIMiI
/ /	\
nn	IN
Stanovanjska zdruga Atrij z.o.o.
Lava 7, p.p. 1045
3001 Celje
tel.: 063/453-120
fax: 063/453-125
e-mail: sz-atrij@siol.net
Kjer je dom,
je srce.
Prodajamo in kupujemo stanovanjske hiše različnih vrst na različnih lokacijah. Možno je tudi naše posredovanje pri nakupu ali prodaji nepremičnine.
Z izvijačem in na silo
V	dneh od 19. do 21. januarja, je neznanec vlomil v vikend v Crnovi, last Milana T. V njem je preiskal in razmetal vse, odločil pa se je, da vzame samo športni nož, vreden 6.000 tolarjev.
V	sredo, 21. januarja, je nekdo na Koželjskega ulici v Velenju vlomil v osebni avto jugo, last Matjaža U. Iz vozila je odnesel avtoradio znamke Blaupunkt, vreden okoli 20.000 tolarjev.
Do denarja brez dela
V	četrtek, 22. januarja, okoli 13.30 je nekdo v garderobi Komunalnega podjetja Velenje na Koroški cesti iz odklenjene omare ukradel denarnico. V njej je imel Venčeslav Z. 60.000 tolarjev.
Do še obilnejšega plena pa je prišel neznanec, kije prav tako v četrtek, 22. januarja, iz torbice v pisarni podjetja Gorenje na Partizanski cesti v Velenju ukradel devize in tolarje. Lastnik Annoni G., italijanski državljan, je oškodovan za okoli 320.000 tolarjev.
Padel šest metrov globoko
V petek, 23. januarja, so v podjetju Smreka v Gornjem Gradu na strehi kotlovnice in odprte sušilnice postavljali kovinski oder. Okoli 14. ure se je med hojo po strehi 40-letnemu Antonu R iz
Šokata pri Gornjem Gradu zlomila salonitna plošča. Padel je 6 metrov globoko na betonska tla ter se hudo telesno poškodoval.
Vlom v jugo
V sredo, 21. januarja, med 18. in 20.15 uro, je neznanec vlomil v osebni avto jugo, ki je bil parkiran pri pekarni Miš maš v Mozirju. Iz vozil je odtujil avtoradiokasetofon znamke Blaupunkt in 4 CD plošče. Z dejanjem je lastnico Anito A. oškodoval za 50.000 tolarjev. '
POLICIJSKA POSTAJ. ŽALEC
Nenavadna nesreča v Migojnicah
V	soboto, 24. januarja, ob 1.30 je prišlo na lokalni cesti v Migojnicah do nenavadne nesreče. 18-letni Tomi R. iz Latkove vasi je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti. Med vožnjo se je sporekel s sopotnikom 19-letnim Matejem K. iz Dolenje vasi. Ta je izstopil iz avta, sam pa je nadaljeval vožnjo. Po približno 100 metrih vožnje je vozilo ustavil. Dohitel gaje Matej in stopil pred vozilo. Tomi je v tem času speljal in naložil Mateja na pokrov motorja ter ga peljal okoli 80 metrov, potem je nenadoma zavrl, Matej je padel z vozila in se hudo poškodoval.
Z avtom v jablano
V	nedeljo, 25. januarja, nekaj po 19. uri je iz smeri Orle vasi proti magistralni cesti vozil osebni avtomobil 21-letni Aleš M. iz Braslovč. V levem ostrem nepreglednem ovinku je zapeljal izven vozišča, kjer je trčil v jablano ob cesti in se hudo poškodoval.
Denarnica dobila noge
V	soboto, 24. januaija, med 17. in 18. uro je neznanec v gostišču
bistro Goga v Libojah s točilne mize ukradel odloženo denarnico Leopolda P. iz Pongraca, v kateri je bilo 45.000
Spodneslo lestev, delavec padel
V	sredo, 21. januarja, ob 11.45 je v delavnici Javnega podjetja za distribucijo električne energije Celje, Poslovne enote Slovenj Gradec, prišlo do delovne nezgode, v kateri se je huje telesno poškodoval 43-Ietni delavec Franc Z., doma iz Slovenj Gradca. Franc Ž. je v delavnici nameraval na podest, na višini 2,8 metra, postaviti kartonsko škatlo.
Ko se je po lestvi povzpel na višino podesta, je lestev spodneslo, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel na tla. Ob padcu sije huje poškodoval desno nogo, z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju.
Ročne ure so ostale na meji
V	sredo, 21. januarja, ob 11.50, je na mednarodni mejni prehod Radelj kot sopotnik v osebnem avtomobilu pripotoval 61-let-ni VVerner L., državljan Avstrije. Policisti so ugotovili, da temu ni dovoljeno vstopiti v Slovenijo, zaradi varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz Republike Slovenije za dobo enega leta.
Pri pregledu osebnega vozila in prtljage pa sta policist in carinik našla večjo količino neprijavljenega blaga, 158 ročnih ur različnih znamk in dve vodni turbini premera 12 centimetrov. Cariniki so Wernerju L. neprijavljeno blago zasegli in uvedli postopek o carinskem prekršku . Po končanem postopku in plačani denarni kazni v višini 90.000 tolarjev so Avstrijca napotili nazaj v Avstrijo.
16 KAK VAS
ŠPORT IN REKREACIJA
29. januarja 1998
Prijateljski nogomet
Sedaj igra
Nogometaši velenjskega Rudarja so začeli že drugi del priprav, med katerim bo trener Drago Kostanjšek čim več pozornosti namenil uigravanju in iskanju najboljših enajst igralcev, ki bodo nosili glavno breme v drugem delu. Do njega je le še dober mesec, saj bo prvi spomladanski krog, v katerem bodo "rudarji" gostili SET Vevče, že 1. marca.
Do tedaj naj bi odigrali tudi približno deset prijateljskih tekem. V prvi so prejšnji petek na igrišču v Mozirju gostili drugoligaša Dravograd. Kostanjšek je dal priložnost za igro vsem igralcem, tudi mladim, njegovo moštvo pa je zmagalo s 4 : 1 s po dvema zadetkoma Pavloviča, po enkrat pa sta gostujočega vratarja premagala Vidojevič in mladi Dragic. Strelec za goste, ki so s tem zadetkom celo povedli, pa je bil Smolar.
Pojutrijšnjem (v soboto) bodo Velenjčani v Mozirju gostili prav tako drugoligaša - Šentjur, pričetek tekme bo ob 15. uri.
■ vos
Samir Balagič in Zoran Pavlovič (z leve proti desni): Prvi naj bi s svojo višino kraljeval v obrambi, vendar bo moral paziti, da spomladi ne bo dobival tako pogosto kartone kot jeseni; Zoran Pavlovič pa je Rudarjev igralec z najmočnejšim udarcem in po lanskem nekajmesečnem neigranju zaradi
poškodbe spet postaja pravi.
NK ESOTECH Šmartno
Tudi "usnjarji" že vadijo
Razveseljevati gledalce tudi doma
V	3. ligi nogometni ligi bodo drugi del prvenstva nadaljevali šele 21. marca, vseeno pa so se nogometaši šoštanjskega Usnjarja kot novinci v tej ligi že začeli pripravljati nanj. V jesenskem delu so se prepričali, da so moštva v tretji ligi veliko močnejša, kot so bila v medobčinski ligi. Zato vedo, da se morajo še bolje pripraviti, saj tudi gledalci od njih pričakujejo veliko več, kot so dobili jeseni. V prvem delu so si "usnjarji" na svojem igrišču priigrali le točko (!), preostalih dvanajst pa so osvojili na štirih gostovanjih in pristali na (ne)zadovoljivem desetem mestu.
Zaradi obveznosti igralcev (šola, službe) udeležba na treningih zelo zelo niha - od deset do osemnajst igralcev -, zato ob sobotah in nedeljah poskušajo nakoknaditi s tremi treningi zamujeno med tednom.
V	ekipi je nekaj spremeb, saj v drugem delu ne bosta igrala Marko Novak, ki je novembra odšel v vojsko, te dni
"Spomladi bo bolje," upa trener Petar Buškovič
pa je to storil tudi Joviša Kraljevič. Nova obraza v Usnjaju sta Češnovar in Petrovič, ki sta prišla iz Esotecha, ponovno pa je začel trenirati Branko Pavič.
"Prezimujemo na desetem mestu. Za nadaljevanje se moramo pripraviti čim bolj, da se ne bo ponovila igra iz jesenskega dela, ko so gledalci iz športnega parka v Šoštanju razen enkrat vselej slabe volje odhajali domov," pravi trener Petar Buškovič. ■ vos
Tako so igrali
11. krog prve A lige - rokometašice
Krim Electa : Vegrad Velenje 36 :18 (22 : 8) Vegrad Velenje: Tadič, Jukič 1, Majdjarič 5 (3), Dešman, Kneževič, Nojinovič 3, Rodič 6, Notersberg 2, , Osmanovič, Oprešnik, Grudnik."............................■
■	stare cene
■	10% gotovinski popust
■	možnost plačila na več obrokov
Katarina Srebotnik
Na svetovni dvakrat prva
Z zmago na prvem letošnjem turnirju 1. kategorije v avstralskem Melbournu je Katarina Srebotnik v nizu sijajnih uspehov dosegla še novega. V finalnem dvoboju je s 6:2 in 7:5 premagala Italijanko Zanetti, kar je njena četrta zmaga na turnirjih svetovne turneje ITF za mladinke do 18 let. V finale seje skupaj s Hrvatico Jeleno Kostanič uvrstila tudi v igri dvojic, kjer pa sta bili s 6:4, 0:6 in 6:2 boljši predstavnici Nove Zelandije. S tema dvema uspehoma je Katarina od ponedeljka dalje na prvem mestu svetovne lestvice mladink do 18 let v konkurenci posameznic in dvojic, kar se v svetovnem tenisu že dolgo ni zgodilo.
Navzlic temu pa Katarina ni prva nosilka turnirja za odprto prvenstvo Avstralije, prvega od štirih največjih svetovnih turnirjev za grand slam. Organizatorji so namreč pri postavljanju nosilk spet uporabili svojstveno kombinacijo, ki vključuje tudi svetovno lestvico združenja teniških profesionalk. Prva nosilka je tako Švedinja Katarina Triska, druga pa Avstralka Evie Dominicovic, na lestvici mladink sicer šele na 13. mestu. Katarina je torej nosilka 3. skupine, kar pomeni izrazito slab žreb.
Turnir za grand slam so v mladinski konkurenci začeli v ponedeljek, Katarina pa je dvoboj prvega kroga z Avstralko Skulskyj odigrala v torek, saj so organizatorji privolili, da zaradi nastopa v obeh finalih prejšnjega turnirja prične dan kasneje. Prav tako v torek sta z Jeleno Kostanič kot drugi nosilki odigrali prvo srečanje dvojic, njuni nasprotnici pa sta bili Avstralki.	■
Celje : Electra 86 : 98 (49 : 46)
Dober odpor mladih Celjanov
V	predzadnjem, 13. krogu, 2. SKL - vzhod so košarkarji Elektre zmagali v Celju z rezultatom 86: 98. Elektra sije že nekaj krogov pred koncem zagotovila uvrstitev med prve štiri ekipe vzhoda, ki se bodo v nadaljevanju prvenstva pomerile s prvimi štirimi ekipami z zahoda.
Celjane za uvrstitev v zgornjo polovico čaka še težek boj, zato so tekmo začeli izredno motivirano in do tretje minute povedli že s 13 : 0. Po tem začetnem stresu so Šoštanjčani zaigrali nekoliko bolje in se domačinom približali - do konca polčasa na 3 točke (49 :46).
Tudi drugi del se za Elektro ni začel preveč obetavno. Rizman je že v 3. minuti dobil četrto osebno napako, vendar ga je trener Vezjak pustil v igri, kar se je izkazalo za dobro, saj je izkušeni "Rizo" kljub temu dobro igral do konca tekme. Elektra je nekoliko popravila igro v obrambi, centri so bolje skakali in izkoriščali izvrstne podaje branilcev. V 7. minuti so Šoštanjčani prvič povedli z rezultatom 59 : 62. Od takrat dalje vodstva niso več spustili iz rok, vendar se mladi igralci Celja niso predali; tudi trojke Elektre so takoj vrnili, vendar jim je za zmago zmanjkalo moči in izušenj, le-te pa so dobro izkoristili gostje in zmagali.
V	zadnem krogu bo zelo zanimivo v Šoštanju, ki bo odločal o prvem mestu na lestvici, saj prihaja v goste drugouvrščena ekipa iz Zreč. V soboto, 31. januarja, zaradi dneva slovenske košarke ne bo tekem, 7. februarja pa bo v šoštanjski dvorani vroče, saj gostje obljubljajo, da bodo s seboj pripeljali tudi navijače.
ELEKTRA: Brinovšek 5, Kovačevič, Rupreht, Rizman 26, Ručigaj 18, Divjak, Mirt 22, Maličevič 14, Memič, Medvešek 13, Nikolič.
■ Tjaša Rehar
UNIVERZUM Šaleška 18, Velenje, tel. 063/853-267
IZJEMNA PONUDBA KOLES ROG!
Atletika
Zmaga Čeplakove v Budimpešti
V soboto je bil v Budimpešti velik mednarodni dvoranski atletski miting z več kot 600 nastopajočimi iz devetih držav.
Tekmovali so tudi trije atleti iz Velenja, in sicer je v teku na 800 m Jolanda Čeplak zmagala s časom 2.08.11 pred Zajfridovo 2.08.87, tretja pa je bila Jugoslovanka Stanisavljevičeva s časom 2.11.20.
Odlično se je v članski konkurenci odrezal mladinec Boštjan. Buč, ki je s časom 4.03.00 za 4 sekunde izboljšal svoj osebni rekord in osvojil četrto mesto v teku na 1500 m. Sašo Njenjič je prav tako tekel v članski konkurenci na 800 m ter s časom 1.55.94 za 1.4 sekunde izboljšal svoj osebni rekord.
Konec tedna bo Jolanda Čeplak nastopila na atletskem mitingu v Stutgartu, kjer bo poskušala doseči normo (2.05.00) za Dvoransko evropsko prvenstvo v Valenciji. Sicer pa bo imela Jolanda priložnosti za dosego norme tudi 5. februarja v Budimpešti in 7. februarja v Muenchnu. Upajmo, da ji bo usoelo.
M V. P.
Šoštanj Topolšica : Brezovica 3:0 (7, 6, 8)
Pričakovana zmaga
Na sobotnem srečanju z ekipo Brezovice odbojkarji Šoštanj Topolšica niso naleteli na enakovrednega tekmeca. Domačini so s 6:0 povedli že po začetnih minutah prvega niza. Mladi igralci Brezovice so se trudili zaustaviti Soštanjčane, vendar brez željenega uspeha, s svojimi izkušnjami so bili domačini zanje pretrd oreh. S 15:7 so hitro zaključili niz. Uspešno so nadaljevali tudi v drugem nizu. Po izenačitvi 6:6 so gostje popolnoma popustili in zapravljali možnosti za točke. Z visoko razliko 15:6 so tudi drugi niz osvojili domačini. Pravi boj za točke pa se je med ekipama začel po vodstvu gostov v tretjem nizu. Ekipi sta kar trikrat izenačili (4:4,6:6, 7:7), potem pa so domačini gostom pobegnili in zanesljivozmagali. Kljub gladki zmagi pa je bilo v igri odbojkarjev Šoštanja čutiti pomanjkanje motiviranosti.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Zulič, Kugovnič, Dimec, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Medved, Bevc, Mihalinec, Jerončič.
NIKO JERONČIČ, trener: "Glede na nasprotnika sem zadovol- ■■ jen z igro naših odbojkarjev. Ekipa Brezovice je mlada in je trenutno v spodnjem delu lestvice. Izkoristil sem vse igralce in sem zadovoljen, saj se je njihova igra v polju in bloku izboljšala, torej se forma dviguje."
■ N. R.
UMIVER2UM
Šaleška 18, \ Tel.: 063/853-267
—i
IDAIAGCENT 16.499 DE
Najugodnejši	letna Mrekna mera že od 3,5 % dalje
Vabljeni!
<i - vedno na < _______
poti!
Zgornja polovica lestvice je zahteva
Prejšnji ponedeljek so priprave začeli nogometaši šmarskega Esotecha. TVenutno je na pripravah 22 igralcev, med njimi okrepitve Javornik, Zec, Šoštar, Omeragič in Puckmeister, koga pa še pričakujejo. V tem obdobju vadijo doma, od 15. do 21. februarja bodo v Fiesi, trenirali bodo na igrišču v Dekanih in odigrali nekaj tekem. V pripravljalnem obdobju bodo skupno odigrali od 10 do 12 tekem, prvo so v sredo že s šoštanjskim Usnjarjem, drugo pa bodo v soboto v Šmihelu na avstrijski strani državne meje.
Vodstvo kluba je načrte in zahteve že oblikovalo, predsednik kluba Avgust Reberšak pa o njih pravi: 'Z dobrimi pripravami in kasneje igrami moramo biti pomladi veliko boljši kot smo bili jeseni.	...	»	. ..	. Z jesenskim delom nikakor nismo zadovoljni, pa nismo slabo delali. NaJPreJ pnprave doma' nato ob morju> skuP"°P* 12 Na slabo uvrstitev je vplival tudi splet neugodnih okoliščin, zaradi česar pripravljalnih tekem smo se uvrstili slabše kot smo pričakovali in kot so zahtevali gometne igre in že zaradi visokega jubileja se spodobi veliko boljša pokrovitelji. S tako slabim mestom njihovega imena pač ne moremo uvrstitev, takšna pač, kakršne smo v Šmartnem že navajeni." uporabljati, zato naš osnovni cilj ostaja uvrstitev v prvo polovico H jP lestvice. Poleg tega letos v Šmartnem ob Paki slavimo 70 let no-
29. januarja 1998
ŠPORT IN REKREACIJA
MS CAS 17
Sabljanje - Lenart tretji v Gradcu
Štajerski deželni sabljaški klub iz Gradca je letos priredil že peto mladinsko tekmovanje v sabljanju za pokal Alpe-Adria. Velenjski sabljači so letos nastopili s floreti in meči.
S floreti je v konkurenci 47 sabljačev iz Avstrije, Slovaške, Češke, Hrvaške in Slovenije so se velenjski sabljači uvrstili takole: 14. Tine Čas, 19. Rok Bezlaj, 34. Lenart Jerabek (vsi Rudolf Cvetko Velenje).
Na tekmovanju z meči je Lenart Jerabek osvojil 3. mesto in s tem dosegel doslej največji uspeh velenjskih sabljačev na turnirjih za pokal Alpe - Adria. Med 28 tekmovalci iz Avstrije, Slovenije in Slovaške sta Gregor in Matej Gorjan osvojila 15. in 23. mesto.
Sah - Lendero na državno prvenstvo
Na 2. državnem osnovnošolskem prvenstvu v Mariboru so zelo dobro nastopili tudi učenci iz Šaleške doline. Pri deklicah do 13 let je Gabrijela Tajnik osvojila 13. mesto, pri fantih do 11 let pa sta bila Peter Lendero 8. In Mitja Zupan 25.
Peter Lendero sije z dobro uvrstitvijo zagotovil nastop na slovenskem šahovskem prvenstvu za dečke do 10 let.	■
Mislinja
Sprejem za srebrnega Gorazda
Česa podobnega v Mislinji še ni bilo in tudi v izteku smučarskih skakalnic se toliko Mislinjčanov še ni zbralo. Z velikim navdušenjem so namreč sprejeli in pozdravili Gorazda Robnika, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu v švicarskem St. Moritzu s slovensko reprezentanco osvojil blesteče drugo mesto in srebrno medaljo v nordijski kombinaciji. To je po bronasti medalji slovenskih mladincev pred dvema letoma doslej največji uspeh slovenskih mladincev v tej zahtevni smučarski panogi.
"Seveda sem tega uspeha izredno vesel, vendar čutim, da to še ni tisto pravo, saj sem prepričan, da smo sposobni še več. Vsekakor pa je to spodbuda za nove tekme že v bližn ji prihodnosti," je srečen povedal tiorazd Robnik.
■ Silvo Jaš
Streljanje
V	7. krogu prve državne strelske lige pištoljarjev so strelci Mroža gostili strelce iz Brežic in jih premagali s kar 60 krogi razlike, izid je bil 1678:1618. Za velenjsko ekipo so nastreljali: Veternik 566, Sterman 562 in Klančnik 550. Po 7. krogu so s 17 točkami na 3. mestu.
V	4. krogu regijske strelske lige za pionirje in pionirke v Zidanem mostu je nastopilo 9 ekip pioniijev ter 4 ekipe pionirk. Pri pionirjih je ekipno in posamezno pripadla zmaga Velenjčanom, pri pionirkah pa ekipi Dušana Poženela Rečica Laško. Pionirji ekipno: 1. Mrož 508, 2. Juteks Žalec 506,3. Dušan Poženel Laško 491. Med posamezniki: 1. Boštjan Plot Velenje 176,2. Mladen Čulibrk Žalec 174,3. Andrej Navršnik Dolič 172, 4. Simon Matek Laško 169,5. Dušan Verhovnik Slovenj Gradec 168. Pri pionirkah ekipno: 1. DP Laško 526,2. Braslovče 452,3. Juteks Žalec 425, 4. J. C. Slovenj Gradec 345 krogov. Med posameznicami: 1. Urška Belaj 178,2. Katarina Safarič 175,3. Natalija Bukovec (vse Laško 173), 4. Maja Guček Braslovče 166, 5. Maja Kuplen Dolič 161 krogov.
V	6. krogu pokalnega strelskega tekmovanja mesta Kranja za pionirje in pionirke so velenjski pionirji med 22 ekipami osvojili 9. mesto s 501 krogom, zmagali so Pomurka Murska Sobota s 548 krogi. Za velenjsko ekipo so nastreljali: Borovnik 170, Blagovič 169, Plot 162. Med posamezniki pa je od Velenjčanov največ nastreljal Sušeč - 171 krogov in osvojil 20. mesto.	■
Kegljanje
Uspešno nadaljevanje
Tudi v 11. Krogu so	vanju v Mariboru pri neugodnem
Soštanjčani zabeležili novi zmagi.	GIM Miklavžu presenetila dekle-
Fantje so na domačem kegljišču	ta in visoko zmagala s 7 : 1 (2390 :
gostili trboveljski Rudar in zmagali	2339). Soštanjčanke so svoje
z rezultatom 5 : 3 (5270 : 5192).	nasprotnice povsem nadigrale, na-
Prenovtjeno kegljišče v Šoštanju	jveč zaslug za tako visoko zmago pa
sedaj dopušča igro, kot so je fant-	imajo: Lozič 385 (0), Lesnik 389
je navajeni na tujih igriščih, kar	(1), Premic 409 (l), Drev 441 (1),
dokazuje tudi visok ekipni rezultat.	Hojan 387 (1), Podbrežnik 379 (1).
ŠOŠTANJ: S. Fidej 897 (I),	Tudi dekleta bodo ta teden
Kramer 897 (1), L. Fidej 868 (0),	počivala, naslednjo soboto pa bodo
Hasičič884 (0), Križovnik 831 (0)	na kegljišču v Šoštanju gostile
in Glavič 893 (l).	ekipo Komcela iz Celja. Srečanje
Po tednu dni premora bodo	bodo pričela ob 13. uri.
Soštanjčani v 12. krogu gostovali v	Po 12. kolu so Šoštanjčanke
Lendavi pri tamkajšnji Nafti, ki na	na odličnem drugem mestu. Za
lestvici zaostaja za Soštanjčani, ti so	vodilnim Miroteksom pa zaostaja-
trenutno na 4. mestu.	jo le za dve točki.
Z odlično igro so na gosto-	■
Množica na kegljaškem prvenstvu
Več kot 120 kegljavk in kegljačev je decembra in januarja nastopilo na 3. odprtem prvenstvu mesta Šoštanj.
Visoko raven tekmovanja ob množičnosti dokazujejo tudi odlični dosežki, saj je kar 20 žensko preseglo mejo 400 podrtih kegljev, mejo 900 pa je med moškimi preseglo 16 tekmovalcev. Najboljše med 42 kegl-javkami so bile: 1. Erika Lesnik (Šoštanj) 435, 2. Darinka Verhovnik (Malmico) 431, 3. Jelka Bunič (Triglav) 428, 4. Lučka Detiček (Impol) 421 in 5. Ljuba Podbrežnik (Šoštanj) 419; najboljši med 87 kegljači pa: 1. Darko Bizjak (J.M.Sport) 986, 2. Zdravko Štrukelj (Iskraemeco) 979, 3. Branko Rošer (Slovenske Konjice) 961, najboljši med Soštanjčani pa je bil Leopold Fidej na 8. mestu z 934 podrtimi keglji.	■
Lep dan na snegu
V	programu Kuhalni aparati Gorenja, d.d., so tudi letos pripravili športne igre, ki se jih je udeležilo nad 60 udeležencev. Najbolj vneti smučarji so tekmovali v veleslalomu na dokaj strmi in poledeneli progi na Ostruščici na Rogli, za vse udeležence pa so pripravili igre na snegu. Sestavili so mešane trojke, ki so se preizkušale v spretnosti, hitrosti in iznajdljivosti. Po snegu so morali v avtomobilski zračnici prevažati sotek-movalca med količki, pripravili so posebne smuči za tri tekmovalce, poleg tega pa še štafetni tek s porivanjem velikih smuči v breg, z vožnjo na lopatici in vleko tekmovalca na zračnici. Zabave je bilo dovolj. Pa tudi veselja ob doseženih uspehih in kolajnah, ki so jih seveda izdelali v slogu ekologije - z neoporečnimi materiali.	■ HJ. Igre na snegu: ne samo za smučarje, temveč tudi za tiste, ki
so prišli zaradi druženja in razvedrila.
Namizni tenis
Gostje so bili premočni
V	soboto so velenjski namiznoteniški igralci v 5. krogu izgubili z ekipo Radelj ob Dravi z 2:5. Rezultati: J. Slatinšek: Petar 2:0, T. Vodušek: Kus 0:2, U. Slatinšek: Nišavič 1:2, J. Slatinšek, U. Slatinšek: Kus, Petar 1: 2, D. Vodušek: Petar 1: 2, J. Slatinšek: Nišavič 2 : 0, U. Slatinšek: Kus 0: 2.
V	nedeljo je bilo v Mariboru prvenstvo SV regije za mladince in mladinke. Velenjski igralci so se domov vrnili z lepim izkupičkom. Damijan Vodušek in Luka Sever sta v igri parov osvojila 3. mesto, Damijan je v igri posameznikov osvojil 2. mesto. V finalu je izgubil s Kocuvanom (MTS) z 1 : 2. Med mladinkami se je odlično odrezala Karmen Steblovnik, ki je postala regijska prvakinja.	■ V.
Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica
Veterani so bili navdušeni
Vsako snidenje prijateljev, posebno športnih, je prisrčno. Obujajo se spomini na težke treninge, vesele zmage in grenke poraze. V takšnem prijateljskem in športnem vzdušju so se zbrali v soboto, 17. januarja, v prenovljeni telovadnici v Topolšici bivši igralci OK Šoštanj Topolšica na veteranskem turnirju. To je bila priložnost, da zopet pokažejo svoje veščine in odbojkarsko znanje, ki ga uspešno nadaljujejo sedanji igralci v l.B ligi.
Gledali smo dinamično odbojko, polno privlačnih in zvitih potez "starih mačkov". Tako so na svoj račun prišli tudi gledalci, ki so dodobra napolnili topolško telovadnico in posebej privlačne poteze nagrajevali z bučnim ploskanjem. Vsi izmučeni in veseli so končali tekme ter potem malo posedeli in pokramljali. Vsem starejšim udeležencem hvala. Če kdo od starejših igralcev ni bil obveščen pravočasno, naj oprosti. Naslednje leto bo zagotovo. Vsak pač včasih naredi napako.
Po turnirju je bil v hotelu Vesna odbojkarski ples. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Vesna, kije igral do poznih jutranjih ur in vseskozi ohranjal veselo in plesno razpoloženje. Program so popestrili še plesalca Lea in Peter ter Joy Quartet.
Celotna prireditev je uspela in pričarala pravo odbojkarsko razpoloženje. Tako igralci na turnirju kot tudi udeleženci odbojkarskega plesa so si bili edini v tem, da je treba_ to prireditev narediti vsako leto.
Bravo odbojkarski delavci OK Šoštanj Topolšica	■ D. R
Po hribih in dolinah
Noč je bila kar prekratka
Planinsko društvo Velenje je minulo soboto pripravilo in uspešno izpeljalo že 22. tradicionalni planinski ples, eno izmed najzahtevnejših začrtanih planinskih akcij. Daje bil tudi ta ples takšen kot vsi predhodni in obenem drugačen, je bila potrebna skupina srčnih planincev, ljudi, katerim delovne navade niso tuje, organizacijske sposobnosti in raz-dajanje svojega prostega časa ter z eno samo skupno željo oziroma ciljem pripraviti prijeten in nepozaben večer. To jim je uspelo tudi letos.
Spet sije bilo mogoče spočiti pogled na prečudoviti planinski sceni, delo koga drugega kot slikarja Jožeta Napotnika, kije skupaj s svojo ženo Milico imel tudi sicer vse niti v rokah. Kulturno-zabavni program je bil že skoraj preobsežen. Obilo smeha in dobre volje so požele domislice neutrudnega voditelja Iva Gorogranca, letos v vlogi "oskrbnika" planinske koče na Babi. Vse je bil pripravljen ponuditi obiskovalcem, le za svojo malo in prikupno kuharico Mici se je strašansko bal. Vsem v dvorani se je okrog srca prikradla toplina, ko so zapeli Podkrajski fantje in zadoneli nežni zvoki citer. Svoje sposobnosti je pokazal tudi uradni fotograf. Manjkala nista niti bogat srečelov in presenečenje večera. Letos sta to bila znana junaka modre kronike in predstavnika ciganov, "pardon", Romov Brajdimir in njegova boljša polovica Berta. Povedala sta nekaj zasoljenih in zaplesala, tako verjetno ni znal nobeden od številnih parov v dvorani. Da ni bilo lakote in žeje, je poskrbel soorganizator gostinsko podjetje Gost iz Velenja, za viže in ples pa ansambel Štajerskih 7. Skratka, v Beli dvorani je bilo zopet živahno in prijetno, zato je bila noč kar prekratka.	■ M. H.
Rolando Kaligaro
Konec s kombinacijo
V dneh, ko se veselimo srebrne medalje slovenske reprezentance v nordijski kombinaciji na mladinskem svetovnem v Švici, se seveda spominjamo tudi bronaste medalje v isti panogi, ki jo je predlani v Italiji prav tako na mladinskem svetovnem prvenstvu skupaj z Romanom Perkom in Igorjem Cuznarjem osvojil Velenjčan Rolando Kaligaro. V letošnji sezoni o Rolandu nismo slišali skoraj ničesar. Zakaj?
"Res je tako. Na začetku letošnje sezone sem prenehal z nordijsko kombinacijo. Prvi razlog je bilo zdravje, drugi pa nesporazumi s trenerjem reprezentance Petrom Joštom. Kar se zdravja tiče je šlo za težave z ledvicami in dehidracijo, o trenerju pa ne bi rad razglabljal, to moramo urediti po koncu sezone," pravi Rolando.
Pa vendar. S Petrom Joštom se je razšel tudi najboljši slovenski kombinatorec Roman Perko, nekaj torej je narobe. "Peter Jošt je sicer dober trener, nista pa na pravi ravni njegovo vedenje in odnos do tekmovalcev. Vedno je trdil svoje, nam tekmovalcem ni znal in hotel nikoli prisluhniti. Upam in želim, da se bodo mladi tekmovalci, ki so še ostali, vendar-
Na kratko
Alpsko smučanje - Drevova spet odlična
Mladi smučarji in smučarske velenjskega smučarskega kluba so v minulem obdobju nastopili na štirih državnih tekmovanjih v veleslalomu in slalomu za pokal Radenske. Med 195 udeleženci je bila znova odlična Ana Drev, ostali pa so se uvrščali v sredino nastopajočih.
Ana Drev je bila v veleslalomu na Kopah 4. in v Kranjski gori 3., v slalomu na Soriški planini pa je enkrat zmagala in bila enkrat druga.
Cicibani za pokal
Na Rogli pa je bila v soboto druga regijska tekma v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Z drugim mestom se je spet izkazala Špela Osterc, 7. je bila Sara Stefanovič in 18. Alenka Vaši. Uvrstitve cicibanov: 19. Luka Prašnikar, 45. Nejc Lenart in 57. Nejc Korenič.
Odbojka - Prvenstvo za rekreativce
SRZ Rdeča dvorana in Športno društvo Šoštanj bosta izvedla 7. odprto prvenstvo Velenja v odbojki za rekreativce. Tekmovanje bo v nedeljo, 15. februarja, v Rdeči dvorani, pravico nastopa imajo samo neregistrirani igralci, ki bodo igrali v skupinah do 40 in 41 let in več, prijave pa v Rdeči dvorani sprejemajo do 8. februarja (informacije: 855-741, Klepec). Število ekip je omejeno, prijavnina pa je 9.900 tolarjev.
Karate -Tečaji za začetnike
Velenjski karate klub bo letos oktobra slavil 30 - letnico delovanja, seveda pa bo tudi v jubilejnem letu izvedel šolo karateja in borilnih veščin, prav ta šola pa je najstarejša v Sloveniji. Vpis bo na osnovni šoli Šalek 9., 11. in 16. februarja od 18.30 do 19.30. Letošnja novost je vpis v rekreativno skupino, v katero se lahko vpišejo moški in ženske stari nad 35 let; ta vpis bo 19. februarja ob 19.30. Tečaje bodo vodili znani slovenski mojstri karateja Leon Kavzar, Zdenko Miklavc in Dušan Borovnik, informacije pa so na voljo na telefon 865-225 (Borovnik).
Škale - Rekreator leta 1998
V krajevni skupnosti Škale - Hrastovec bodo letos četrtič zapored izvedli celoletno rekreacijo za značko "rekreatorja leta." Tekmovanje vodi poseben odbor v okviru KMN FORI Škale, tekmovanje v devetih disciplinah pa bodo izvedli po posameznih mesecih: januarja pikado, februarja smučanje, marca kegljanje, aprila streljanje, maja kros, junija kolesarjenje, septembra atletika, oktobra pohod, novembra pa plavanje in sklepna prireditev.
Osnovni namen tekmovanja je vzpodbuditi čim več posameznikov, da se vsaj enkrat mesečno ukvarjajo z rekreacijo, udeleženci so razvrščeni v 5 starostnih kategorij v ženski in moški konkurenci; lani se je tekmovanj udeležilo preko 600 krajanov, v najbolj privlačnih panogah tudi preko 70.
Prvo letošnje tekmovanje v pikadu bo že to soboto, 31. januarja, od 16.00 do 19.00 v prostorih GD Škale.	■
Izžrebane številke vstopnic NTK ERA Tempo
112151,112636,112617,112133,112246, 112052,112384, 112719,112646,112816,112641,112201,112627,112616,
112960
Nagrade lahko dvignejo v Eri Vis A Vis Velenje v roku 30 dni
od žrebanja.
..............i 'i in' ..... i......................... i .......... ............ ,i ...............mu
le uspeli dogovoriti in najti skupen jezik, saj so zelo obetavni, kar priča tudi srebrna medalja," pravi Rolando Kaligaro.
Rolando se je torej posvetil samo skokom, sicer pa je v letošnji sezoni nastopil samo na začetku v nordijski kombinaciji v Skandinaviji, pridno pa je treniral, zadnje čase zlasti v Planici. Njegov trener je že več let oče, zdravje je sedaj v redu, za ozdravitev manjših poškodb pa je zelo hvaležen Tomažu Zamerniku. "Sam in kolegi v klubu smo dobro trenirali, čutim napredek, zdaj moram le še združiti dva dobra skoka na eni tekmi pa bo vse v redu. Konec tedna bo v Planici državno prvenstvo na srednji in veliki skakalnici, kjer upam na dober nastop in uvrstitev med deset najboljših, kar bi bila tudi popotnica na naslednje večje tekme v tej zimi" je sklenil pogovor Rolando Kaligaro.
18 KAS ČAS
OBVEŠČEVALEC
29. januarja 1998
Podjetje za urejanje prostora, d. d.
Koroška 37/b, 3320 Velenje Tel: 063/ 856 900
objavlja prosto delovno mesto
vzdrževalec javnih površin
na območju naselij v Občini Šmartno ob Paki.
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še:
-	KV gradbinec ali priučen delavec,
-	vozniški izpit "H" kategorije - kolo z motorjem,
-	poskusno delo traja 2 meseca.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo poznejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev do 10. februarja na naslov: PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA "PUP" d. d. VELENJE Koroška 37/b, 3320 VELENJE
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem
postopku izbire.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELENJE
objavlja
PROSTI DELOVNI MESTI DVEH POKLICNIH GASILCEV
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so državljani Republike Slovenije,
-	da niso bili kaznovani ali da niso v kazenskem postopku,
-	da niso starejši od 35 let,
-	da imajo končano gasilsko šolo ali IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri,
-	da imajo vozniško dovoljenje za B kategorijo in da se zavezujejo, da bodo v enem letu opravili vozniški izpit za C kategorijo na lastne stroške,
-	da so najmanj pet let člani Prostovoljnega gasilskega društva Velenje ali druge gasilske organizacije
Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom v turnusih po 12 ur in 3 mesečnim poizkusnim delom.
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELENJE, ŽAROVA 2, 3320 VELENJE.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
: KINO
Ribiška družina Paka Šoštanj
oddaja v ribiškem domu v Šoštanju
v najem prostore za gostinsko dejavnost
Prostori obsegajo gostinsko sobo, kuhinjo, shrambo in sanitarije v velikosti 67 m' in odprt pokrit prostor v izmeri 40 m'.
Začetek obratovanja v mesecu marcu 1998.
Pisne prijave pošljite na naslov: Ribiška družina Paka Šoštanj, Cankarjeva c. 22/a do 15. februarja.
DOM KULTURE VELENJE
AUSTIN POWERS
(Nora komedija) Nedelja 1.2. ob 17. uri Ponedeljek 2. 2. ob 18. uri Režija: Jay Roach Vloga: Mike Myers Austina Powersa, divjega swingerja, modnega fotografa in najboljšega tajnega agenta na svetu zamrznejo leta 1967 in ga po tridesetih letih odmrznejo, da bi rešil svet pred zlobnim dr. Evilom. Čeprav se zdi, da se med tem časom ni nič spremenilo pa ima ubogi Austin razen velike odgovornosti tudi dodatne probleme... Ob slovenski premieri filma!
MIROVNIK
(akcijski triler) Nedelja, 1.2., ob 20. uri Ponedeljek, 2. 2., ob 20. uri Režija: Mirni Leder Vloge: George Clooney, Nicole Kidman,... Dolžina: 126 minut V zakotnem predelu Rusije se bližata trčenju dva vlaka. Eden s potniki, drugi z jedrskim orožjem, namenjenem uničenju. Okoliške vasi preseneti velika eksplozija. Vodja oddelka Bele hiše za nadzor nad jedrskim tihotapljenjem opozori, da to ni bila nesreča, temveč delo teroristov. Za pomoč pokliče časnik obveščevalne službe in člana specialnih enot, ki se z njo
strinja in začne se veliki pregon. Na sledi sta teroristu, ki ga žene tragična osebna zgodba. Bombo je namfeč v maščevanju mirovnim posrednikom, ki so razdejali njegovo deželo, skušal na sedež Združenih narodov podtakniti bosanski terorist Dušan.Glavna junaka ga seveda izsledita, toda ali jima bo uspelo rešiti New York pred mogočno eksplozijo? Romantičen, simpatičen, dramatičen, aktualen in zelo napet film!
KINO ŠOŠTANJ
MIROVNIK
(akcijski triler)
Petek, 30.1., ob 20. uri
AUSTIN POWERS
(Nora komedija)
Nedelja 1.2. ob 17. uri
KINO ŠMARTNO OB PAKI
MIROVNIK
(akcijski triler)
Sobota, 31.1., ob 20. uri
AUSTIN POWERS
(Nora komedija)
Nedelja 1.2. ob 17. uri
Naslednji filmi: Tilanic, Zbogom dekleta, Naga resnica, Austin Powers.
Rezervacije vstopnic: vsak de-lovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo.
AMP Veliki vrh200mikfo-S/m3
VARSTVO OKOLJA
20.1.	AMF velik! vmzuu miKfo-g/miS
22.1.	AMPVeliki vrh230 mikro-g/m3
23.1.	AMPVeliki vrh210 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 19.januarja do 25.januarja 1998
900 800 700 600 500 400 300 200 100 O
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG.
119.1. 1320.1.
122.1. 023.1.
gorenjesems
Servis&prodaja
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
VODJA SEKTORJA RAČUNOVODSTVA IN FINANC
Od kandidatov pričakujemo:
-	VII. stopnjo ekonomske smeri
-	5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v financah
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom
dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom
pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Gorenje Servis d.o.o., Partizanska 12, Velenje, Kadrovska
služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroke:
Enver Sulejmanovič, Velenje, Koželjskega ulica 3 in Sedina Suljič, Velenje, Jenkova'9. Renat Asani, Bedinje, Makedonija in Vesna Nezirovič, Hrastovec 1, Velenje
Aleš Grobelnik-Dolenec, roj. 1974, Velenje, Stantetova 4; Hedvika Jelen,
rojena 1927, Velenje, Stantetova ulica 4; Franci Škerjanc, rojen 1959, Velenje, Pohorskega bat. 9; Ana Završnik, rojena 1929, Lenart pri Gornjem Gradu 20; Jožef Kovšak, rojen 1915, Ljubno ob Savinji, Foršt 4; Franc Čadej, rojen 1924, Večje Brdo 10a; Klara Kričaj, rojena 1909, Vinska Gora 1a; Cirila Šmon, rojena 1937, laze 14; Jožef Hribernik, rojen 1937, Spodnja Rečica 41; Franc Škodnik, rojen 1928, Orla vas 15.
ČETRTEK, 29. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 90.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom vlade Janezom Drnovškom; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 30. januarja:	6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje - skupina Šukar; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 31. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvlz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 1. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17,30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 2. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 3. februarja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Porotila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 4. februarja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročite, 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
V spomin Jožetu Založniku
Predzadnjo lansko nedeljo smo se na pokopališču v Smartnem ob Paki poslovili od občinskega svetnika, športnega zanesenjaka, veterinarskega tehnika, soseda in prijatelja Jožeta Založnika.
Kot tretjega od štirih otrok v družini Založnikovih ga je življenjska pot po odslužen ju vojaškega roka iz rodnega Mestinja zanesla v Šmartno ob Paki. Človek širokega srca kmalu po prihodu v kraj pod Goro Oljko ni težko pridobil nove prijatelje, se hitro vživel v

lajjp
V
A
delo in življenje svojega okolja. Pri opravljanju veterinarske službe so ga spoznali številni ljudje v bližnji in daljni okolici. Še posebej so ga cenili kmetje, saj ni nikoli odklonil potrebne pomoči, ne glede na uro, dan in vremenske razmere. Službo je opravljal vestno, kot vse tisto, kar je počel v svojem življenju. Tega ni bilo tako malo. Kljub nalogam, ki sta jih pred njega postavljali skrb za družino in njegova služba, je Jože vedno našel dovolj časa za delovanje v društvih. Najprej so ga v svoje vrste pritegnili člani Ljudske tehnike, kjer je postal uspešen inštruktor mnogim voznikom, kasneje je bil vrsto let gonilna sila v nogometnem klubu Šmartno. Njegovi veliki ljubezni - nogometni igri - se je zapisal z vsem srcem in ji ostal zvest do smrti.
Po upokojitvi se je v veliki meri posvetil svoji drugi ljubiteljski dejavnosti - vinogradništvu. V veliko veselje in ponos mu je bil njegov lepo urejen vinograd v rojstnem kraju njegove življenjske sopotnice Rezke. Ko so v Šmart-nem ob Paki ustanovili društvo vinogradnikov, je bil med prvimi njegovimi člani.
Novi časi so pred Slovence postavili nove izzive. Jože jih je sprejel tako, kot je i/se prejšnje v svojem življenju. Zato ni bilo nobeno presenečenje, da so ga občani na prvih lokalnih volitvah izvolili v Svet novo nastale občine. Njihovo zaupanje je upravičil z vestnim delom. Njegovo ime je zapisano med snovalci statuta občine, poslovnika o delovanju Sveta in drugih dokumentih, pomembnih za delo in življenje občanov.
Množica občanov, sodelavcev in prijateljev, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, je dovolj zgovoren dokaz, da je odšel človek, ki je za sabo pustil sledove svojega dela. Mož pokončne in ponosne drže, svetal zgled tudi za današnje čase.
Jože, hvala ti!
Prijatelji
29. januarja 1998	OBVEŠČEVALEC	KAK ČAS 19
		
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
ZELO UGODNO PRODAM star hladilnik in pralni stroj. Telefon 881-385.
MOTORNO ŽAGO IN SLADKO SENO
prodam. Telefon 893-250. ZAMRZOVALNO SKRINJO in štedilnik na drva, ugodno prodam. Telefon 861-027.
HLADILNIK GORENJE HT1101,
vgradni in 24-iglični tiskalnik LQ100, ugodno prodam. Telefon 893-734, popoldan.
PISALNI STROJ 0LYMPIA in manjši ČB televizor, prodam. Telefon 858-466.
ELEKTRO MOTOR 2,2 KW in 4 KW,
1400 obratov in 4 KW in 3000 obratov, prodam. Telefon 856-715.
KUPIM
DELNICE GORENJA IN OSTALE, KUPIM. Telefon 063-485-049.
DELNICE PODJETIJ KUPIM.
Telefon 063-724-859 Roman, GSM 041-708-599.
KUPIM KOTEL ZA KUHANJE ZGAN-JA-100 do 120 litrov. Telefon 063-882-075.
DELNICE GORENJA, ATOMSKIH TOPLIC, ŽITA, TELEKOMA in druge, odkupim. Telefon 483-970 ali 730-033.
DELNICE GORENJA B, D, G,
TELEKOMA, SAVA, AKTIVA, KRONA odkupujemo. Telefon 062-631-164.
DELNICE GORENJA, vseh serij, kupim za gotovino. Telefon 0609-651-646.
LOKALI
V VELENJU ODDAM POSLOVNI PROSTOR z uporabnim dovoljenjem za različne dejavnosti (100 m2) z velikim parkiriščem. Telefon 856-286.
V VELENJU NA GORICI oddam poslovni prostor, 35 m2. Telefon 858-293.
OSTALO
ZNESKE DO 2000 DEM POSODIM.
Telefon 413-319.
BAGAT SERVIS, Gubčeva 2, Žalec. Telefon 718-458.
POSESTI
NA IZREDNO LEPI, sončni legi v Preboldu, prodam stanovanjsko hišo s 130 m2 bivalne površine in cca. 700 m2 zemlje. Telefon 724-053 ali 32-488, po 16. uri.
V VELENJU PRODAM STANOVANJSKO HIŠO. Telefon 856-899. STANOVANJSKO HIŠO NA LJUBNEM
ob Savinji, proda. Telefon 856-899. OPREMLJEN VIKEND PRODAM.
Telefon 856-003.
PARCELO v Vinski Gori, prodam.
Telefon 864-837.
MANJŠO HIŠO ali bivalni vikend do 20 km iz Velenja, kupimo. Telefon 063-861-835 ali mobitel 0609-624-775.
RAZNO PRODAM
FIŽOL SIVČEK PRODAM. Telefon 885-308.
FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO
št. 13, prodam. Telefon 893-871. KOLE ZA FIŽOL, (fižolovke), prodam. Telefon 0602-53-412, zvečer. NOVO JAKNO, NUTRIJO Št. 44, prodam. Telefon 772-215. DOMAČE OCVIRKE PRODAM. Telefon 893-778.
FIŽOL SIVČEK prodamo za 300 SIT/kg. Telefon 722-301. OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM,
prodamo. Telefon 852-273. FIŽOL SIVČEK prodam po 400 SIT/kg. Telefon 882-940. SUHA TRDA DRVA, prodam. Telefon 893-071.
KLAVIRSKI HARMONIK1120 in 80
basov, ugodno prodam. Telefon 865-086.
TROSED s posteljo in foteljem,
prodam. Telefon 856-212. STANOVANJA GARSONJERO KUPIM. (Gotovina). Telefon 853-284.
ODDAM STANOVANJE. Telefon 854-580.
TRISOBNO STANOVANJE V VELENJU oddam v najem. Telefon 857-627, po 16. uri.
TRISOBNO STANOVANJE V VELENJU, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-809.
ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE IŠČEM. Telefon 853-615, zvečer. NAJAMEM ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 854-484, zvečer.
STANOVANJE V CENTRU VELENJA
83 m2, prodam. Telefon 885-525. V CENTRU MESTA ODDAM SOBO z
balkonom. Telefon 855-818. DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju prodam. Telefon 853-189. ZA DRUŽBO in majhno pomoč,
sprejmem na stanovanje upokojenko z vozniškim izpitom. Sama živim v večji hiši. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre: "SOŽITJE".
DEKLE BREZ OBVEZNOSTI ali mlajšo upokojenko sprejmem na stanovanje, pod zelo ugodnimi pogoji. Svoj naslov pustite v uredništvu: 855-450.
VOZILA
ZASTAV0101, reg. vse leto, zelo poceni, lahko tudi na obroke, prodam. Telefon 853-693.
R-4, letnik 84, prodam. Telefon 728-220, po 20. uri.
ŠKODO LS120, letnik 80, reg. do 9/98, prodam. Telefon 892-163. ŠKODO FAVORIT, letnik 91,50.000 km, prodam za 4.300 DEM. Telefon 861-831.
ZAPOSLITVE
NOVO LETO, NOVE PRILOŽNOSTI, NOVA ZAPOSLITEV! 40.000 SIT na teden ne dobite-jih pa lahko zaslužite pri nas! Telefon 063-412-740. Pozor! Število mest je omejeno!!!
ŽIVALI
MARIJA ŠPEGEL iz Mute sporoča, da bo v nedeljo 1.2.1998 prodajala mlade kokoši nesnice, rjave od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
BIKA SIMENTALCA, 300 kg, prodam.
Herman Pogladič, Lipje 40 a Velenje.
ZARADI SLUŽBE prodam nemškega
ovčarja, starega 5 mesecev. Ima
rodovnik, odlične
starše in odličen pigment. Telefon
063-863-704.
BIKCA SIVEGA, 130 kg, težkega, primernega tudi za nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-071. PRAŠIČA ZA ZAKOL, prodam. Telefon 728-514.
POLOVICO PRAŠIČA PRODAM.
Telefon 885-636.
ODDAM MLADIČE nemškega ovčarja. Telefon 885-146.
KOKOŠI NESNICE prodajamo po 200 SIT/kom. Telefon 863-234.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 29. januarja - dnevni dežurni dr. Slavič, dr. Rus in dr. Vrabič, nočna dr. Renko in dr. Friškovec.
Petek 30. januar dnevni dr. Renko in dr Slavič, nočna dr. Lazar in dr. Rus. Sobota 31. januarja in nedelja 1.
februarja, dnevna dr. Stupar in dr. Vidovilč, nočna dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek 2. februar 1998 dnevni dr. grošelj, dr. Renko in dr. Stvarnik, nočna dr. Vrabič in dr. Friškovec. Torek 3. februar 1998 dnevni dr. Renko, dr. Žuber in dr. Janežič, nočni dr. Rus in dr. Urbane. Sreda, 4. februar 1998 dnevni dr. Friškovec, dr. Vrabič in dr. Lazar, nočni dr. Rus in dr. Urbane
Zobozdravstvo:
Nedelje 1. februarja 1998 - dr. Zora Koharovič-Pavlovič, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 30. januarja do 6. februarja Franc Blatnik dr.vet.med. Mobiterl 0609-618-117.
m |
i m i
,;>.,: ;.■•:.;.:.;■;■■; .ji
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, deda, strica, brata
STANETA DIVJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovani cvetje in sveče ter ga množično pospremili na
njegovi zadnji poti na mestnem pokopališču v Celju. Iskrena hvala tudi pevcem, Lovski družini Velenje, gospodoma Francu Avberšku in Karlu Stropniku za občutene besede ob krutem slovesu.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
28. januarja 1992 zvečer se je za naju zgodilo to, najboj boleče. Najin sin
MIRKO SEMOLIČ
je v 33. letu starosti za vedno zatisnil svoje oči, utrujen in skrušen od pritajeno, hinavsko maščevalne bližine hlastajoče nenasitnega "jastreba" v človeški podobi, katerega se je že reševal, a žal ga je prehitela smrt - "prometna nesreča", v katero ga je speljal ta maščevalno nenasitni "jastreb".
Vsa toplina sončnih žarkov in utrip iskrivo svetlih zvezd, ki sva jih ob Tebi srečno preživljala, je s Teboj odšla tja, od koder se ne more več vrniti. Vse to je zakril temen oblak. Za Tabo je ostala le še turobna praznina in spomin na enkratnega človeka - na enkratno bitje. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate lučke.
MIRKOVA mama in oče
Tiho nas je v 89. letu zapustila draga mama, stara mama in prababica
KLARA KRIČEJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena
sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljemo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, kolektivoma Gorenje in Šolskega centra Velenje, gospodu župniku Krašovcu za opravljen obred, govorniku Dragu Kolaiju, godbi Premogovnika Velenje in gospodu Usarju za pogrebne storitve.
VSI NJENI
Odšel si tiho, nemo, brez besede in brez smehljalja, brez solze in vzdiha tako zvečer ugasne zarja tiha.
(I. Gruden)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in
sestrica
ALEŠA GROBELNIKA
iz Stantetove 4 v Velenju 15. 5.1974 - 18.1.1998
se iskreno zahvaljujem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi ob najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, njegov prerani grob pa obsuli s cvetjem. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala govorniku za lepo izbrane besede. Pogrebni službi Tišina lepa hvala za vso skrb in požrtvovalnost. Hvala izvajalcu Tišine ter hvala Iztokovim sošolcem in učitelju.
Žalujoči: mami, brat Iztok, orna, teta botra, boter in vsi ostali sorodniki.
ZAHVALA
ob smrti drage mame, ome, tašče in tete
HEDVIKE JELEN
11.9.1927-20.1.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, ji darovali cvetje in sveče. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, osebju Bolnišnice Topolšica, bivšim sodelavcem Družbenih dejavnosti občine Velenje, sodelavcem Upravne enote Velenje, kakor tudi Premogovniku Velenje, gospodu Jelenu za poslovilni govor, rudarski godbi in častni straži. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, kjer so ji v zadnjem letu nudili vso nego in skrb.
Zahvala velja tudi gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo.
Žalujoči: hčerki Danica in Alenka z družinama.
Je premajhen promet za štiri taksi službe "kriv" za slabe odnose?
Rumeno - črna "vojna" med velenjskimi taksisti
Velenje je bilo eno tistih mest, ki dolgo ni uspelo organizirati taksi službe. Mnogi zasebniki so poskušali, a ni in ni šlo. Slej kot prej so obupali. In potem so pred dobrimi tremi leti po mestu pričele krožiti štiri rumeno-črne diane (to je tudi uradno barva za oznako taksi služb), ki smo jih v hipu vsi prepozanali. "Taxi Pepi" je je bil edinstven tudi v načinu poslovanja, saj ni uporabljal taksi metrov. Postavil je nizke cene, dostopne vsakomur. In v Velenju smo se končno pričeli voziti s taksiji.
Taxi Pepi, Milan, Urban, Špilak. Na postajališču, ki jim je namenjeno, naj bi veljal krožni promet. Kdor prvi pride, prvi pelje. Žal ni tako. Ker so cene različne!
Ker so rumeni avtomobili zelo pogosto švigali po mestu in okolici, so Jožefu Svetku, lastniku Pepija, kmalu sledili še trije zasebniki ("Taxi Špilak" je vmes počival, s taksi službo pa se je ukvarjal že letal990), vsak s svojim voznim parkom. In sedaj imamo v mestu štiri taksiste, ki uporabljajo 13 avtomobilov. Med seboj so precej sprti, verjetno tudi zato, ker za vse ni dovolj posla. Vrstijo se nizki udar-
ci, taksisti trdijo, da je med njimi nelojalna konkurenca, ki vsem odžira kruh, uporabniki pa opažamo, da imajo zelo različne cene. Zakon se spreminja tudi na njihovem področju in od 31. januarja letos bodo morali vsi imeti ustrezne licence. Eni jih že imajo, drugi zagotavljajo, da jih bodo pravočasno dobili.
Je takstistov v Velenju torej preveč? In zakaj imajo v zad-
Po zakonu - uporaba taksimetrov obvezna!
Nenad Popovič, velenjski tržni inšpektor, se je podrobneje seznanil z delovanjem velenjskih taksistov lani aprila, ko je skupaj z inšpektorjem za delo, velenjskimi policisti in prometnim inšpektorjem (sedež ima v Celju) opravil pregled njihovega poslovanja: "Na našem področju smo preverjali obrtno dovoljenje in opravili kontrolo nenamenske porabe goriva. Tu nepravilnosti ni bilo. Zakon določa, da morajo vsi taksisti uporabljati tak-simetre, ki jih morajo enkrat letno overiti. Takrat temu pogoju ni zadostil niti eden od velenjskih taksistov, pa tudi oznake avtomobilov, ki so natančno določene, niso bile primerne." To na kratko pomeni, da so čisto vsi kršili zakone, saj bi morali taxi metre uporabljati že, odkar obstajajo. Zakon je namreč kar za nekaj let starejši.
Za najzahtevnejše kupce
VELENJE - V programu Hladilnno zamrzovalni aparati Gorenja, d.d., v Velenju so ta torek izdelali drugo serijo dvovratnih hladilno-zamzrovalnih aparatov z ohišjem in vratmi, izdelanimi iz nerjavne pločevine. Namenjeni so
nemškemu trgu za naročnika Quelle, kije novi Gorenjev razvojni dosežek uvrstil v glavni prodajni katalog. Novi aparati se odlikujejo po majhni porabi energije in z ekskluzivno opremo s steklenimi policami.
Uhj
prejšnjem sistemu, ki sem si ga jaz izmislil, sedaj sem jih pa zato dobil po grbi! Drugi še vedno vozijo z določeno ceno, torej po ceniku in brez taksimetrov, kar ni v skladu z zakonom, hkrati pa pomeni nelojalno konkurenco. Stranke pa se seveda sedaj pritožujejo. Preveč denarja sem vložil, da bi sedaj drugi služili na mojih žuljih, zato čakam dan, ko bodo vsi pričeli uporabljati taksimetre in s tem prekinili začaran krog
Prvi v vrsti je na vrsti prvi
"Želimo si, da bi taksisti delali korektno."Tako nam je zatrdil Tone Brodnik, predstojnik oddelka za gospodarske javne službe pri MO Velenje. Ja, tudi on ve za težave in pripombe velenjskih taksistov. "Mi smo naredili, kar je v naši moči. Kot povsod po svetu, smo uredili krožni promet. Kdor je sedaj tam prvi v vrsti, naj tudi prvi odpelje stranko. Taksisti nam za vsak avtomobil mesečno plačujejo takso, mi pa jim bomo tudi v nadalje poskušali zagotoviti prostorske rešitve. Ko bomo rekonstruirali Kidričevo cesto, bodo tam dobili še eno postajališče. Sicer pa so vsi trije župani v Šaleški dolini sklenili skupen dogovor o zagotavljanju prostora za taksiste, ki ga vsi upoštevgmo. V Velenju smo zagotovili 5, v Šoštanju 3, v Šmartnem ob Paki pa eno parkirno mesto za Taxi."
drugih taksistov. Krivi so lastniki, ki "šuftajo" svoje voznike, ti pa naše spore razlagajo tudi strankam. In tako se sami blatimo med seboj. Prav je, da je konkurenca, menije vseeno, če nas tu stoji deset, le da so odnosi zdravi. Cene za svoje usluge pa bom postavljal sam, saj sem sam tudi kupil vso opremo in
sporočimo. Zato trenutno še ne uporabljam taksimetrov, čeprav imam vse avtomobile opremljene z njimi. Ko bo to popolnoma zakonsko urejeno, jih bom. Do takrat ne bom dvignil cen. Poglejte, občina nam je tu uredila krožni promet. A mislite, da ga kdo upošteva? Ne. Ker ga nekateri niso že od prvega dne, sem ga pa še jaz začel kršiti. Stranka naj si sama izbere, s kom se želi peljati." Povedal nam je tudi, da je ob vseh brezposelnih na zavodu za zaposlovanje zelo težko dobil delavca za delo taksista, pa čeprav je takoj ponujal redno zaposlitev.
Ja, tako je to s taksisti v Velenju. Očitno bo za nas,
njem času tako različne cene za svoje usluge? Vprašanja, na katere iščemo odgovore v tem sestavku.
Pepi jih je "dobil po grbi"
Tik pred novim letom je Jožef Svetko, lastnik službe Taxi Pepi, zaradi napak v poslovanju plačal precejšnjo denarno kazen. Pravi, da mu nagajajo na vseh koncih in krajih. Marsikaj pri delu velenjskih taksistov ga zelo jezi, sploh, ker dejavnost ni več dobičkonosna. "Bil seni prvi in še vedno se mi zdi nesmisel, da so v mestu dali dovoljenje za opravljanje te dejavnosti še trem zasebnikom. Želim si le, da bi na našem področju zavladal red, in da bi zakon pričel veljati za vse, ne le za enega. Po tem, ko sem plačal 250 tisoč tolarjev kazni, v vseh treh svojih avtomobilih uporabljam tak-simeter, zato so vožnje z mojimi avtomobili dražje, kot so bile po
nelojalne konkurence. Kriva pa je občina in inšpekcije, ker ne naredijo reda."
Kultura odnosov na psu!
Jožef Svetko mi je zagotovil, da ima posnetke pogovorov na UKV postajah, po katerih se taksisti pogovarjajo med delom. Zmerjali naj bi ga s psom, svinjo in smrduhom, takšen pa naj bi bil tudi nivo pogovorov med lastniki taksi služb in njihovimi vozniki. Tudi prekipelo mu je že, konkurenta je zato brcnil v koleno. Vsaka zgodba pa ima tudi tokrat več plati. Na postajališču pri Rdeči dvorani, kjer je velenjska občina uredila taksistom namenjen prostor ter postajališče, smo se pogovarjali še z dvema lastnikoma taksi služb. Anton Špilak (Taxi Špilak) nam je povedal, da ima tudi on velike težave pri svojem delu, najbolj pa ga motijo odnosi med taksisti. "Moti me obrekovanje
sam skrbim zanjo!" Anton je imel dejavnost registrirano že leta 1990, po nesreči pa je tri leta ni opravljal, tako da se ne strinja, da je bil prvi Pepi. Povedal nam je, da v svojih dveh avtomobilih ima taksimetre, a jih vedno ne uporablja. Kratke proge še vedno računa po "tarifi". Občini ne očita ničesar, pravi, da so izpolnili, kar so se dogovorili.
Ko eni delajo "na šverc"...
Milan Pongračič, lastnik taxi službe Milan, je prav tako jezen. Pravi, da bo svoje štiri redno zaposlene voznike dal na zavod za zaposlovanje, avtomobile prodal in si poiskal službo. Zaradi nekorektnih odnosov med taksisti. "Eni delajo na šverc, drugi pa imamo delavce redno zaposlene, plačujemo prispevke in davke. Torej na trgu nismo konkurenčni. Inšpektorji naredijo premalo, tudi, če jim
uporabnike, najbolje, da se, še preden se vsedemo v avto pozanimamo, koliko nas vožnaj stala, kar nam je najpomembneje. Kdo in kdaj bo naredil red na tem področju, ' verjetno tistih, ki še vedno pozdravljamo poceni taksi službo, ne zanima. Saj tudi nimamo moči. Na potezi so tisti, ki jo imajo.
■ Bojana Špegel
Graščino obnavljajo
ŠOŠTANJ - Republiški stanovanjski sklad, lastnik objekta graščina v Šoštanju, ki jo je požar 20. decembra lani dodobra uničil iz nje pa pregnal stanovalce, se je odločil, da graščino s pomočjo zavarovalnice, obnovi.
Podjetje Cigrad iz Raven pri Šoštanju, ki je bilo izbrano za izvajalca, je prejšnji teden že začelo pripravljalna dela za obnovo zgornjega nadstropja in ostrešja graščine.
Dela naj bi opravili v mesecu in pol, želja vseh pa je, da še pred večjimi snežnimi ali dežnimi padavinami, ki bi objektu povzročili dodatno škodo. Za kasnejšo obnovo, predvsem stanovanj v objektu, pa se bo treba še odločiti.
■ mkp