YU ISSN 0040-1978
Za večjo prirejo mesa (stran 3)
Šesto srečanje jugoslovanskih rekorderjev (str. 4)
Gasilsko društvo Obrež (stran 6)
Proslava dneva vstaje (stran 7)
Padalsko prvenstvo Slovenije (stran 9)
J^O XXXIV., ŠT. 28
Ptuj, 23. julija 1981
CENA 6 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA

ysa družbena aktivnost zadnjih
, j na našem območju je bila
jnierjena na udeležbo na osrednji
jlovenski proslavi ob 40-letnici
vstaje slovenskega ljudstva ki je bi-
Ij v torek zvečer na Trgu revoluci-
je v Ljubljani, povezana z odkrit-
jem spomenika Edvardu Kardelju,
velikanu našega časa. Veličastne
proslave v Ljubljani so se udeležile
delegacije iz vseh naših krajevnih
skupnosti in delovnih organizacij,
skorajda pa ni bilo človeka, ki ne
bil pred televizorjem spremljal
celotni prenos proslave.
Ob tem smo se toliko bolj zavedli
izredne pomembnosti tistih zgo-
dovinskih dni pred 40 leti, ko so
prve čete partizanov posameznih
jugoslovanskih narodov začele
oborožen boj, te datume danes
proslavljamo kot dneve vstaje;
obenem pa vemo, da oborožena
vstaja ni nikjer vzplamtela sponta-
no, temveč je bila plod skrbnih in
vztrajnih priprav Partije pod vod-
stvom dveh velikanov naše revolu-
cije TITA in KARDELJA. Brez
njiju ne bi bilo te naše slavne pre-
teklosti, ne naše sedanje trdnosti in
sposobnosti, da smo tudi brez Tita
in Kardelja sposobni premagati Se
tako težke probleme, kot so do-
godki.na Kosovem, kot jih poraja
skrajno neugoden gospodarski po-
ložaj in prizadevanja posameznih
birokratsko-tehnokratskih sil, da
bi zavrli naš samoupravni sociali-
stični razvoj, ki sta nam ga začrtala
Tito in Kardelj.
Poleg osrednje slovenske prosla-
ve in odkritja pomnika Kardelje-
vega duha, je bilo (in nekaj še bo)
na našem območju veliko priredi-
tev in proslav v počastitev dneva
vstaje. Te proslave so organizirali
naši delovni ljudje in občani, po-
vezani v organizacijah in društvih,
predvsem sami, s svojim dinarjem,
zato so bile tudi toliko bolj prisr-
čne in obenem tudi mobilizacijske,
da bomo v tem zapletenem času
znali mobilizirati vso našo moč,
ves naš razum, da bomo izplavali
iz sedanjih težav in dosledno nada-
ljevali pot preobrazbe naše sociali-
stične samoupravne družbe, ki sta
nam jo začrtala TITO in KAR-
DELJ.
FF
PRED SEJO ZBOROV
SO PTUJ
Za delegate
ni počitnic
Prihodji teden se bodo na rednih
sejah sestali zbori skupščine občine
Ptuj. V ponedeljek, 27. julija se bo
sestal družbenopolitični zbor, v
sredo, 29. julija dopoldne zbor
krajevnih skupnosti, popoldne pa
še zbor združenega dela. Dnevni
red je precej obsežen, ne toliko po
številu točk, temveč bolj po vsebi-
ni.
Tako bodo zbori občinske skup-
ščine obravnavali analizo uresniče-
vanja družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1981—85 in reso-
lucije o družbenoekonomski politi-
ki v letu 1981 s prvo oceno možno-
sti razvoja v letu 1982, (gradivo o
tem objavljamo na 3. strani), zbor
združenega dela pa bo ob tem
obravnaval še družbenoekonomske
odnose in položaj gradbeništva v
občini.
Nadalje bodo zbori obravnavali
poročilo o delu občinskega izvr-
šnega sveta za leto 1980, poročilo
o izvedeni obrambni vzgoji prebi-
valstva, poročilo o zbiranju in raz-
porejanju sredstev samoprispevka
za sofinanciranje programa grad-
nje šolskega prostora v občini Ptuj
(to poročilo smo objavili že v prej-
šnji številki Tednika) ter poročila o
delu pravosodnih organov, t. j.
Temeljnega javnega tožilstva Ma-
ribor enota Ptuj, o delu službe
pravne pomoči in o delu Temeljne-
ga sodišča v Mariboru za leto 1980
s poudarkom na enoti v Ptuju.
Poleg tega je na dnevnem redu še
vrsta predlogov sklepov o soglasju
»statutom osnovnih šol, volitve in
'menovanja ter delegatska vpraša-
nja.	P
Za kruh naš vsakdanji
Enako kot v drugih žitorodnih
krajih naše ožje in širše domovine,
je tudi na ptujskem območju le-
tošnja žetev v glavnem končana.
Enako kot drugje, je tudi pri nas
pridelek dokaj skromen, celo slab-
ši od napovedi pred žetvijo. Glavni
vzrok je v neustreznih vremenskih
pogojih ob setvi in ostri zimi, često
brez potrebne snežne odeje, delno
pa je slabšemu donosu botrovalo
začetno pomanjkanje mineralnih
gnojil. Spričo tega je poprečni pri-
delek pšenice na ha v zasebnem
sektorju okrog 25 metrskih stotov,
v družbenem sektorju pa okrog 35
metrskih stotov.
Teh dejstev ni moč spremeniti,
sedaj je pomembno, da skrbno
pospravimo vsak klas pšenice in da
jo porabimo izključno za prehrano
ljudi. Po podatkih republiškega
štaba za odkup pšenice bi na} na
območju ormoške občine odkupili
okrog 300 ton pšenice, na območju
KZ Ptuj okrog 180 ton, pri tem pa
ni upoštevana KZ Lovrenc na
Dravskem polju, ki zajema precej-
šnje žitorodne površine; na obmo-
čju občine Slov. Bistrica pa pred-
videvajo, da bodo odkupili 40 ton
pšenice.
Prejšnji teden se je sestal
zadružni svet KZ Ptuj in sprejel
dodatne ukrepe za čim večji odkup
letošnjega pridelka pšenice. Po seji
zadružnega sveta, ki je delegatsko
sestavljen iz vseh zadružnih enot,
so člani takoj sklicali sestanke po
enotah in se dogovorih za pospeše-
no izvedbo akcije.
Na seji sveta KZ Ptuj so tudi
zadolžili strokovne službe, da
morajo še v tem mesecu pripraviti
vse potrebno, da bo jesenska setev
krušnih žit potekala dobro orga-
nizirano, pravočasno in nemoteno.
— u
Žarki zahajajočega sonca zlatijo zrelo klage pšenice
Foto: M. Ozmec
O spravilu sladkorne pese
DOGOVOR
V ORMOŽU
v torek. 14. julija so se na
pobudo medobčinskega sveta ZKS
Maribor sestali v Ormožu predsta-
vniki pridelovalcev in tovarne
sladkorja Ormož, da bi se dogovo-
rili, kako se organizacijsko in teh-
nično pripraviti, da v jeseni ne bo
zastojev pri spravilu sladkorne pe-
se. Na razgovoru sta sodelovala,
poleg predstavnikov ormoške ob-
čine še Ivo Marenk, predsednik
republiškega komiteja za kmetijst-
vo, gozdarstvo in prehrano ter Mi-
lan Kneževič, sekretar MS ZKS
Maribor.
Uvodoma je Vinko Štefančič,
direktor tovarne sladkorja Ormož
povedal, da je letos posajeno s
sladkorno peso nad 4.700 ha, kar
je za 80 odstotkov več kot lani.
Lanskoletne težave pri spravilu in
transportu sladkorne pese bodo
dobra šola za letos,^ da bomo lahko
uredili vse potrebno za razporedi-
tev kombajnov. Za spravilo slad-
korne pese bo letos na razpolago
okrog 80 enovrstnih kombajnov,
to je 35 več kot lani in nad 20
šestvrstnih kombajnov, to je sko-
rej polovico več kot lani. Kljub
temu predvidevajo, da brez težav
tudi letos ne bo šlo, čeprav raču-
najo, da bo vreme ugodnejše kot
je bilo lansko jesen.
Glavni problem so rezervni deli
za kombajne. Zastopniki tovarne
so že januarja letos začeli postopek
za uvoz potrebnih rezervnih delov
iz ZR Nemčije, Poljske in Sovjets-
ke zveze, vendar jih še vedno ni-
majo. Poleg tega jim primanjkuje
traktorjev in posebnih dvovišins-
kih prikolic, prav tako je še neure-
jen problem številnih zbirališč za
peso, prevoza s tovornjaki in žele-
znico in podobno. Po načrtu bi naj
napravili točen razpored spravila
na posameznih parcelah v družbe-
nem in zasebnem sektorju lastništ-
va, prevoz bi opravili za eno tretji-
no pridelka z železnico, dve tretjini
pa s cestnimi vozili. Načrtujejo, da
bi letos začeli s spravilim sladkorne
pese že 20. septembra, končali pa
koncem oktobra, v neugodnih
razmerah pa vsaj v začetku
novembra: že koncem avgusta pa
bodo pričeli z izvajanjem pred-
kampanjske analize.
Lansko leto, pa tudi že prej so
imeli pridelovalci sladkorne pese
tudi precej težav s krajevnimi
skupnostmi, ker so močno
obremenjevali in poškodovali
krajevne ceste. Tu bo treba več
medsebojnega razumevanja in
sodelovanja, pa tudi politične ak-
cije, saj je pridelovanje sladkorne
pese v širšem družbenem interesu.
Skupni dogovor v Ormožu, zlasti
še pomoč republiškega komiteja za
kmetijstvo pri uvozu prepotrebnih
delov za stroje, bo prav gotovo
pripomogel k temu, da bomo leto-
šnji pridelek sladkorne pese v celo-
ti pospravili in to v načrtovanem
roku, kar pomeni tudi velik pri-
spevek k skupnim stabilizacijskim
prizadevanjem.
— u
DAN ENOTE V PTUJSKI VOJAŠNICI
Moč prihodnosti črpamo
iz Izročila preteklosti
v sredo, 15. julija je bilo v
P'ujski vojašnici izredno svečano,
'ojaki in starešine so s svečanim
^borom obeležili tretji dan enote,
rJe poimenovana po narodnem
•'^roju Dušanu Kvedru-Tomažu
"J l^i je bil na jubilejni dan pro-
^.^Sen za narodnega heroja. Da bi
"J^govo delo, njegov opomin
'fajneje obeležili, so že v letu 1980
^^dili spominsko sobo, letos pa
^odkrili doprsni kip.
Slavnostni govornik ob dnevu
note je bil Ivan Bajt sekretar
f^iiiteja predsedstva ZK Ijub-
J^nskega armadnega območja, ki
govoril o slavnih dneh naše
^•■^teklosti in o nalogah naše ar-
, ^de danes. Posebej je poudaril,
[j^.nioramo biti ponosni na pre-
."Jeno pot, da pa si moramo ve-
in ix)vsod prizadevati za ut-
jj^^anje bratstva in enotnosti na-
L narodov in narodnosti, saj
f lahko le enotni in združeni
vse probleme. Za tem sta
P^nienu dneva enote in o nalo-
gan v armadi danes govorila tudi
Milovan Stankovič in Komnen
Žarkovič. V zaključnem delu slo-
vesnosti je več vojakov in starešin
prejelo pohvale in priznanje, ne-
kateri pa so bili povišani v višji čin.
MG
S svečanega zbora vojakov in starešin
foto: JOS
OB DNEVU-
VSTAJE
V ORMOŽU
Osrednja proslava v počastitev
dneva vstaje v občini Ormož je bi-
la včeraj popoldne — 22. julija.
Združili so jo s proslavo dneva
gasilcev ormoške občine in s 95.
obletnico gasilskega društva Or-
mož. Proslava je bila na športnem
igrišču v Mestni grabi.
Osrednje slovenske proslave v
Ljubljani pa se je iz Ormoške ob-
čine udeležilo nad 90 občanov.
SINDIKATI V PRIPRAVAH
NA 3. KONFERENCO O SOCIALNI VARNOST
Konkretno zajeti
vse delavce
Letošnji čas počitnic jc za razliko od preteklih let, le nekoliko bolj
deloven, vsaj kar zadeva dela in organizacije dela v delovnih organi-
zacijah in drugih skupnostih; čeprav ponekod še dopustujemo, kljub
danim usmeritvam. V ptujskih sindikatih si piizadevajo, da bi načrto-
vane aktivnosti v zvezi s pripravami na 3. konferenco slovenskih sindi-
katov, ki bo v mesecu novembru in ki bo v celoti posvečena uresničevanju
socialne politike na vseh ravneh, tudi do roka uresničili. Gradivo in
akcijski program je republiški svet ZSS že sprejel na junijski seji. V
občinah oziroma na občinskih svetih pa je zadolžitev, da izpeljejo
celovite priprave v vseh delovnih okoljih in tudi v krajevnih skupnostih.
Da morajo biti konkretne, je jasno. Republiški svet bo v okviru priprav
na konferenco organiziral več tematskih posvetovanj. Enaka ali podo-
bna posvetovanja bodo občinski sveti organizirali v posameznih delo-
vnih organizacijah in na njih skušali oceniti celoten kompleks socialne
politike.
Osnova za vse razprave pa bodo srednjerpčni plani razvoja, sa-
moupravni sporazumi o zagotavljanju socialne varnosti v posameznih
sredinah ter sistemski zakoni s področja družbenih dejavnosti. Pri tem pa
seje treba zavedati, daje dohodek edina trajna podlaga za zagotavljanje
socialne varnosti ter vseh oblik vzajemne solidarnosti. Pri organizaciji
posvetovanj paje potrebno upoštevati politiko gospodarske stabilizacije,
uveljavljanje srednjeročnega plana, samoupravnega sporazuma o so-
cialni varnosti, gradivo za 3. konferenco slovenskih sindikatov in pri-
prave na delegatske volitve.
V priprave na konferenco se aktivno vključujejo tudi republiški
odbori sindikatov delavcev posameznih dejavnosti, ki bodo skupaj z
občinskimi odbori sindikatov dejavnosti organizirali razprave, na ka-
terih bodo obravnavali naslednja področja: humanizacijo dela, revizijo
sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izrabo in razpore-
ditev delovnega časa ter nočnega dela in prehrano med delom ter druga
podobna vprašanja.
Tematska posvetovanja o aktualnih vprašanjih socialne politike in
uresničevanja socialne varnosti bodo nače a naslednje sklope vprašanj:
izobraževanje, stanovanjsko problematiko, zdravstveno varstvo delav-
cev, življenjske razmere delavcev in občanov, varstvo pri delu, pokoj-
ninsko in invalidsko zavarovanje, socialno varnost kmetov, prehrano
med delom in preskrbo, produktivno in smotrno izrabo delovnega časa
in rekreacijo ter oddih delavcev.	Pripravil: MG
Prireditve v počastitev
8. avgusta
praznika občine Ptuj
Odbor za organizacijo prireditev v počastitev 8. avgusta —
praznika občine Ptuj in Dneva republike pri predsedstvu Skup-
ščine občine Ptuj je na zadnji seji obravnaval m sprejel naslednji
program prireditev:
Moškanjci^od l7,do22. 7. 1981
REPUBLIŠKO ČLANSKO IN MLADINSKO PADALSKO
PRVENSTVO
Podlehnik. 22. 7. 1981 ob 10. uri
VIII. PTUJSKI PADALSKI POKAL »PODLEHNIK '81«
Ptm, 31.7. 1981 ob 19. uri vCSUI
OTVORITEV V. POKALA JUGOSLAVIJE V ŠPORTNEM
RIBOLOVU
Ptui. 2. 8. 1981 ob 14.30 uri na gradu
ZAkUUCEK V. POKALA JUGOSLAVIJE V ŠPORTNEM
R1BOLOVU
20. uri na letnem prireditvenem prostoru
IX. PTUJSKIH KOLTURNIH
SREČANJ IN NASTOP DRŽAVNEGA ANSAMBLA GRU-
ZIJSKE FOLKLORE TBILISI
Muretinci. 6. 8. 1981 ob 11. uri
OTVORITEV NOVEGA OBJEKTA ZA NASTANITEV
OSTARELIH OBČANOV V DOMU UPOKOJENCEV
Trnovska vas. 7. 8. 1981 ob 14. uri
OTVORITEV NOVE OSNOVNE ŠOLE TONETA ŽNIDA-
RICA - PODRUŽNICA TRNOVSKA VAS
etui. 8. 8. 1981 ob 8. uri v Delavskem domu
ŽALNA SEJA PREDSEDSTEV OBČINSKE SKUPŠČINE IN
DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ
TER, POLAGANJE VENCEV PJIED SPOMINSKA OBE-
LEŽJA NOV NA OBMOČJU OBČINE PTUJ
Stoperce. 8. 8. 1981 ob 14. uri
OTVORITEV NOVEGA DOMA KRAJANOV KRAJEVNE
SKUPNOSTI STOPERCE IN SLAVNOSTNA SEJAZBOJ^OV
OBČINSKE SKUPŠČINE TER DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ
ZMDA »SJovenskegoriQe—Haloze '81«, 15.8. 1981 ob 6 30
UDARNIŠKI DAN ČLANOV KLUBA BRIGADIRJEV
»FRANC BELŠAK-TONE« PTUJ, zbor na Trgu mladinskih
delovnih brigad v Ptuju
Ptuj, 22. 8. 1981 ob 10. uri na rokometnem igrišču
IV. ŽENSKI ROKOMETNI TURNIR BRATSKIH OBCIN SR
HRVATSKE IN SR SLOVENIJE ZA POKAL PRAZNIKA
OBČINE PTUJ - 8. AVGUST
Cirkovce, 23. 8. 1981 ob 12. uri v domu krajanov
OSREDNJA PROSLAVA OB 50-LETl^CI FOLKLORNE
SKUPINE PROSVETNEGA DRUŠTVA CIRKOVCE
Hajdoše. 23. 8. 1981 ob 14. uri na kartodromu
MEDNARODNA KARTING DIRKA ZA NAGRADO PTU-
JA
Stanečka vas pri Majšperku. 19. 9. 1981 ob 13. uri
OTVORITEV NO\T,GA LOVSKEGA DOMA
Delovne Ij udi in občane vabimo, da seprireditev v počastitev
8. avgusta — praznika občine Ptuj udeležijo!
2 - dru2ba in gospodarstvo
23. julij 1981- TEDNI|(
Predelava kumaric
v polnem teku
v TOZD Fetovia so pričeli s predelavo kumaric že 6. julija, razlog
za tako zgodnji zač.etek te proizvodnje je v zelo ugodnih vremenskih
pogojih za pridelavo kumaric. Z odkupom so pričeli najprej v Vojvodini,
nato na ptujskem območju pa tudi na območju severne Hrvatske..
Dnevno predelajo od 25 do 30 ton kumaric, količina je odvisna
predvsem od vrste embalaže, ki jo uporabljajo. Trenutnoje v proizvodnji
zaposlenih okoli sto ljudi s tem, da istočasno poteka tudi ostala proiz-
vodnja, od polnjenja brezalkoholnih, alkoholnih pijač in tako naprej. V
tozdu je zaposlenih okoli 60 sezonskih delavcev, opažajo že, da jim
delovne sile primanjkuje, zato računajo, da bodo imeli v avgustu skupno
kar sto sezonskih delavcev.
Pričakujejo da bodo letos odkupili znatno večje količine kumaric
tudi na ptujskem območju, od lanskih 30 ton kumaric se bo po priča-
kovanjih tovrstna proizvodnja povečala na 50 do 100 ton. Skupno na-
meravajo predelati kar 1200 ton kumaric, kar pomeni v primerjavi z
lanskim letom 100 odstotno povečanje proizvodnje. Probleme z emba-
lažo jim je uspelo rešiti, zato z gotovostjo trdijo, da težav vsaj kar se dela
tiče, do konca leta ne bodo imeli. Tudi s prodajo ne bo težav, saj so prve
količine vloženih kumaric že pri odjemalcih.
Podatki o mnogo večjem odkupu kumaric na domačem kmetijskem
območj u kažejo, da se kumarica vse bolj uveljavlja. Posebno primerna je
ta kultura za gojenje na manjših kmetijskih površinah, ki jih je na našem
območju, kot je znano, ogromno. Kumarica je sicer delovno intenzivna
in agrotehnično zelo zahtevna kultura, kot seveda vse ostale kulture s
področja vrtnarstva. Je pa tovrstna proizvodnja dohodkovno zelo
zanimiva. Preprost račun pove vse če vemo, da lahko na površini enega
hektarja pridelamo 25 do 30 ton kumaric, cena za kilogram pa se giblje
od približno 6 do 13 dinarjev, odvisno od kvalitete.
Živilska industrija Petovia Ptuj je največji odjemalec vrtnin na
našem območju. Po končani predelavi kumaric bodo pričeli s predelavo
paprike in feferonov, kasneje zelja in rdeče pese. Tako nameravajo
predelati poleg kiOmar še 1100 ton rdeče pese, 400 ton paprike. 100 ton
feferonov ter 300 ton zelja. V proizvodnjo pa bodo vključili še nekatere
nove kulture na našem območju, gre predvsem za rdeče zelje, brstični
ohrovt in ohrovt v glavah.	JB
Razlaganje in sortiranje kumaric
Pasterizator pomeni ozko grlo sicer bi bila dnevna proizvodnja vloženih
kumaric še večja.	foto: L. Kotar
Bogatejši za 3.000 hektarjev
obdelovalne zemlje
z melioracijskimi deli v Pesniški
dolini so pričeli pred sedmimi leti,
trajala bodo predvidoma še do leta
1983. Ko bodo vsa ta dela končana
bomo bogatejši za 3 tisoč hektar-
jev obdelovalnih površin, vrednost
del pa bo znašala okoli 26 milijard
starih dinarjev.
Kol smo že poročali je predsed-
nik zveznega komiteja za kmetij-
stvo Milovan Zidar 11. julija sim-
bolično predal namenu že meliori-
rane površine v Pesniški dolini. Pri
tem je povdaril, da gre za velik
delovni uspeh, ki pomeni temeljit
pristop k spremembi prostora in
zgodovine tega kraja. Namesto
poplavnih območij vidimo danes
polja, ki pomenijo prelomnico v
naših odnosih do zemlje, ter s tem
do naših nalog na področju pri-
delovanja hrane.
,,V vsej Jugoslaviji" je dejal
Milovan Zidar, ,,smo postavljeni
pred dejstvo, da se do proizvodnje
hrane obnašamo bolj odgovorno.
Procesi menjave strukture prebi-
valstva so tako globoki, da je treba
pričeli stanje reševati pri vseh kla-
sičnih agrarno političnih vpra-
šanjih tega dne. Pri tem imamo
posebno nalogo, predvsem, kar se
tiče procesa koncentracije zemlje,
kjer smo najbolj zaostali. Nekaj
na tem področju smo sicer že nare-
dili s tem, ko smo pričeli uvajali
nekaj modelov združevanja zem-
lje. Še vedno je značilnost našega
kmetijstva parcelna drobnolastni-
na, to je sicer problem ne le Jugo-
slavije, temveč vse Evrope. Znano
je, da je šel svet po poti prisilne
kolektivizacije na eni in po poti
kapitalističnega razslojevanja na
drugi strani.
Mi smo ubrali svojo pot, sociali-
stično samoupravno pot, vendar
odkrilo rečeno, zgolj na papirju.
Prišel pa je čas, ko moramo
ustvarjati v naravi, med ljudmi. Z
ureditvijo Pesniške doline ste v
ptujski občini odprli nov model
družbenih odnosov, model, ki od-
pira pot koncentraciji zemlje,
menjanje proizvodne osnove, dru-
gačno produktivnost dela, dru-
gačno uporabo agrotehnike in
sodobnega znanja. To je velik
uspeh, zato se učimo ob njem,
prenašajmo ga v sleherno našo
vas, sleherno našo občino od južne
do severne meje.
Slovenija, ki ima najmanj nji-
vskih zemljišč na prebivalca, ima v
tem severovzhodnem delu svojo
možnost in nujnost spreminjanja
okolja. To je naloga ne samo tega
pet let neg? plana, temveč dolgo-
ročna in zahtevna naloga. Od Len-
dave do Konjic je približno 100 ti-
soč hektarjev ravninskega dela. Tu
je potrebno rešiti urbanistično in
agrarno vprašanje za sedanjo in
bodočo generacijo. Naj bo ptujski
primer ne le vzpodbuda, temveč
tudi ohrabritev za težko bitko z
nazadnjaštvom, tradicionalizmom
Potrebno je vedeti kaj hočemo in
kaj znamo, potrebno je organi^,
rati vse sile socialistične družbe!"
Milovan Zidar ob predaji meliorj
cijskih objektov v Pesniški dolinj
Zadaj Vladimir Vrečko, predsed
nik kmetijsko zemljiške skupno$|'
občine Ptuj
Foto: Bojan Ro^^
GOSPODARSTVO OBČINE PTUJ V LUČI
PODATKOV SDK
Ena od nalog Službe družbenega
knjigovodstva je spremljanje go-
spodarskih gibanj na osnovi preto-
ka denarnih tokov. Ti podatki slu-
žijo predvsem za predhodne ocene
gospodarskih gibanj in rezultatov
poslovanja, tako v okviru celotne
države, kot republike, seveda pa
tudi služijo 7.1 osnovo ocene gibanj
v okviru občine, posebno sedaj ko
temelji obračun celotnega prihod-
ka na plačani realizaciji. Nadalje
dajejo tudi določena pojasnila na
pojave nelikvidnosti na posamez-
nih področjih.
Ce ocenjujemo v tej luči go-
spodarska gibanja v prvem pollet-
ju letošnjega leta, prihajamo pred-
vsem do naslednjih ugotovitev.
Plačilna sposobnost gospodar-
stva v občini Ptuj je padla, ker so se
sredstva na žiro računih gospodar-
stva zmanjšala v primerjavi s sred-
stvi s katerimi je razpolagalo v za-
četku leta za 101 milijon dinar-
jev ali za 33,5 Skupna denarna
sredstva pri vseh uporabnikih
družbenega premoženja v občini
(408 uporabnikov) so se zmanjšala
za 52 milijonov dinarjev, kar kaže
na velik odliv sredstev iz občine in
to predvsem na področju gospo-
darstva.
Na vseh ostalih področjih so ta
sredstva višja, tako razpolagajo z
več sredstvi kot v začetku leta
organizacija združenega dela
družbenih dejavnosti (2 milijona),
proračun in upravni organi (18
milijonov), samoupravne interesne
skupnosti (27 milijonov).
Delež sredstev gospodarstva v
denarnih sredstvih je v upadanju
že od začetka leta 1980, ko je še
znašala udeležba gospodarstva v
sredstvih ne žiro računih 66,4
ob polletju 1980 že samo 66,2
enako stanje je bilo v začetku leta
1981, medtem ko ob koncu pollet-
ja znaša to stanje le še 45,7 Pri
tem pa so najbolj prizadete orga-
nizacije združenega dela s pod-
ročja industrije, ker so sredstva
manjša kot v preteklem letu ob
polletju za 27 gradbeništvo za
21 obrt pa celo za 65 večja
so ta sredstva le na področju kme-
tijstva, prometa, gostinstva in sta-
novanjsko komunalne dejavnosti
(indeks 322). Tako stanje je pov-
zročilo večje zadolževanje posebno
v industriji in obrti, kjer so porasli
krediti za obratna sredstva (odob-
reni v tem letu).
Prejeta plačila za prodane pro-
izvode in opravljene storitve so
dosegla indeks 151,4% (denarni
pretok), in to v industriji 158,
kmetijstvu 153, gradbeništvu 118,
prometu 131, trgovini 147, gostin-
stvu 187 itd. Seveda je pri tem po-
trebno upoštevati porast cen na
katere odpade skoraj 30 indeksnih
točk porasta v povprečju. V upa-
danju pa je poraba menic preko
indosiranja, saj je skupna realiza-
cija iz tega naslova manjša za celih
23 indeksnih točk v primerjavi z
enakim obdobjem preteklega leta.
Spet je največji padec zabeležen
pri obrti (doseženo 40,8 "/o
nasproti preteklemu letu), gradbe-
ništvu (79 %), kmetijstvu (65,9
industriji (66,4 %), na tako stanje
je tudi vplivala eskontna politika
poslovnih bank.
Plačila za materalne izdatke
(surovine, trg, blago in usluge) so
porasla za 44 indeksnih točk (v ok-
viru povprečja je industrija (porast
42,4 točke), trgovina (40,3 točke),
medtem ko vsa ostala področja be-
ležijo večji porast.
Izplačana sredstva za osebne do-
hodke v tem polletju so večja za 31
indeksnih točk kot v preteklem le-
tu, osebni prejemki (nadomestila)
za 22 točk, izdatki za 21 točk
(dnevnice kilometrine itd.) Iz tega
je možen zaključek, da organizaci-
je združenega dela s področja go-
spodarstva spoštujejo družbene
dogovore. Isto velja tudi za orga-
nizacije združenega dela s pod-
ročja družbenih dejavnosti, ker je
indeks osebnih dohodkov 122,
prejemnikov 67, izdatkov 105.
Več kot prjliv realizacije so pora-
sli izdatki za pogodbene obvezno-
sti (obresti, članarine itd.), te ob-
veznosti so porasle za 52 indek-
snih točk, oziroma so za 63 milijo-
nov večje kot v preteklem letu, še
večji porast pa je pri zakonskih
obveznostih, ki so dosegle 218 in-
deksnih točk, oziroma so ta od-
vajanja večja za 154 milijonov,
delno kot posledica plačil razlik po
zaključnih računih, delno pa zara-
di povečanja števila teh obveznosti
in povečanih stopenj (davki,
prispevki iz dohodka).
Tako je gospodarstvo izdvajalo
na 100 din OD v prvem polletju
1980	48 din pogodbenih in zakon-
skih obveznosti v letu 1981 pa 68
din. Prometni davek od malopro-
daje je porasel le za 27 indeksnih
točk in predstavlja 33 milijonov
večji odliv sredstev kot v polletju
1980. Izplačila in izločitve za in-
vesticije so se povečale za 5 indek-
snih točk ali za vsega 9 milijonov
dinarjev, kar je na strukturo
gospodarstva v občini in predvsem
na tehnično opremljenost za-
skrbljujoče, še bolj neugodna pa je
ta primerjava, če upoštevamo, da
je v letu 1980 bilo porabljeno na
1(X) din OD 30 din za investicije, v
letu 1981 pa le še 24 din.
Vrnjena posojila bankam so višja
za 135 milijonov din, v letu 1980 je
znašala razlika med novo odobre-
nimi in odplačanimi posojili 20
milijonov din (več odplačno) v letu
1981	znaša ta razlika 161 milijonov
din (več odplačanih kot odobre-
nih).
Plasmani lastnih poslovnih sred-
stev so v gospodarstvu porasli za
98 indeksnih točk ali za 138 milijo-
nov din (razne oblike združevanja
'sredstev kot so: energetika, posoji-
lo za nerazvite itd). Iz vsega tega
sledi, da bodo sredstva za razširi-
tev materialne osnove dela v go-
spodarskih delovnih organizacijah
sicer nekoliko višja kot v pretek-
lem letu, vendar pa ne bodo pokri-
la inflacijskih učinkov (višjih cen
opreme itd).
Prikazano stanje zahteva, da v
vseh organizacijah združenega dela
pri obravnavi periodičnih obraču-
nov ocenijo svoje poslovanje in
odnose do drugih uporabnikov iz-
ven gospodarstva, predvsem z vi-
dika koristnosti trošenja sredstev
in proučijo vpliv takih gibanj na
stanje substance s katero razpola-
gajo ter sprejmejo take odločitve
pri delitvi dohodka, da ne bo ta
delitev vplivala na zmanjšanje sub-
stance.
Ta kratek prikaz tudi kaže, da
stanje ni ugodno in da bo treba
ponovno pristopiti k proučitvi
vzrokov padca storilnosti, izrabe
delovnega časa, zmanjševanja izo-
stankov z dela, racionalnost pora-
be tako repromaterijala kot proiz-
vajalnih sredstev. Med drugim bi
naj bila to tudi naloga organov
delavskih kontrol v organizacijah
združenega dela, zraven poslovod-
nih organov. To pa je tudi pri-
ložnost, da se opredeli odgovor-
nost posameznikov pri posledicah
gospodarjenja v preteklem obdob-
ju.
IVOGRANDA
Investicije v ob^ni Slovenska Bistrica
v občini Slovenska Bistrica je
skupno 16 večjih investicij v teku,
od teh jih je 11 v gospodarstvu in
pet v negospodarstvu. Od investicij
gospodarstva jih je kar pet v
delovni organizaciji IMPOL Slo-
venska Bistrica, med njimi profi-
laro-sanitarni aneks, profilarna
11, trafopostaja v Zičarni in
Valjarni, nova livarna, skladišče
maziv, nova ambulanta in smučar-
ska vlečnica na Treh kraljih.
Med pomembnejšimi delovnimi
organizacijami z večjimi investici-
jami na območju občine Slovenska
Bistrica so še DO Steklo Slovenska
Bistrica z zgraditvijo nove zmesar-
ne. Lesno industrijski obrat Polj-
čane z gradnjo novih skladišč. No-
va skladišča gradi tudi gradbeno
podjetje Granit Slovenska Bistrica,
Monter iz Poljčan gradi novo
proizvodno halo, TOZD Velepro-
daja Poljčane pa je pred nedavnim
zaključila z gradnjo skladišča slad-
korja.
Na območju kmetijstva so naj-
večje trenutne investicije na me-
lioraciji Ložnice v Cigonci in od-
kup zemljišč v tem okolišu za
kompleksno obdelavo. Odkup
zemljišč in meliracija pa poteka
tudi ob reki Polskavi.
Skupna vrednost investicij v teku
na območju občine Slovenska
Bistrica je 313 milijonov dinarjev,
od tega 215 milijonov iz lastnih
sredstev investitorjev. Pomemb-
nejši investiciji, ki jih bodo pričeli
uresničevati še v letošnjem letu na
področju gospodarstva sfa nova
polnilna linija v Tovarni olja Slo-
venska Bistrica ter gradnja nove
TOZD Montal v neposredni bližini
delovne organizacije IMPOL.
Ob tem pa v bistriški občini kri-
tično ocenjujejo, da je pretežni del
vlaganj še vedno v proizvodne
prostore, skladišča in vzporedne
prostore. Večina teh investicij pa
je posredno ali neposredno pove-
zana na prizadevanja za deseganje
večjih izvoznih rezultatov.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Nova dvorana za kvaiitetnej!>e obdelovanje granita bo prav gotovo velika
pridobitev Granitne industrije Oplotnica.
STAGNACIJA KREDITOV
v torek. 21. julija so v DO Emona — Merkur
pričeli z organiziranimi razpravami o polletnih
aospodarskili rezultatih. Najprej sta se sestala sin-
dikat in osnovna organizaciia ZK.S. zatem bo zbor
delavcev, sklepno razpravo pa bo imel delavski
svet. ki bo zasedal 27. julija, v teh razpravah bodo
temeljito analizirali vse ukrepe za boljše gospoda-
rienie.
Prvi podatki kažejo, da je celotni prihodek v
omenjenem obdobju porastel za 21 odstotkov, prav
toliko pa tudi dohodek. Primerjava doseženih re-
zultatov z rezultati drugih trgovskih organizacij iz-
ven ptujske občine kaze. da tudi drugod dosegajo
podobne rezultate. Opazna je stagnacija pri potro-
šniškem kreditiranju. Letos prvič ostajajo kreditne
mase neizkoriščene. Vzroki so predvsem v oteženih
pogojih za pridobivanje kreditov in sicer v povišanih
pologih oziroma v ukinitvi prodaje in kredit. Po-
nudba in povpraševanja beležita večjo skladnost:
opaža se, da ljudje kupujejo bolj nremišljeno. Tržna
situacija pa jih sili v večio gospodarnost z zalogam'-
hitrejšo obračanje zalog, racionalno kori.vcenje
sredstev in zmanjšanje stroškov na optimalno višino-
Osebni dohodki pa so v obdobju januar — junij v
poprečju znašali 8.600 dinarjev.	^^
Pobuda za reorganizacijo
Delavski svet TOZD Elektrokovin-ar Ptuj, ki ie
vključena v DO PMl Maribor in dalje v SOZD IMP
Liubljana. je na zadnji seji sprejel sklep o pripravi
elaborata in anahze ekonomske upravičenosti za
reorganizacijo oziroma ustanovitev dveh novih te-
meljnih organizacij. Ustanovili naj bi temeljno or-
ganizacijo proizvodnja in temeljno organizacijo
montaža. Kot je novedal direktor Janez Meznarič.
so roke za izvedbo posameznih nalog zelo realno
postavili in pričakujejo, da bosta novi temeljni or-
ganizaciji zaživeli v začetku leta 1983.
V teh dneh že pripravljaji; poročila o poslova-
nju v prvem polletju. Ne pričakujejo najboljših
rezultatov. Največje probleme imajo z neplačano
realizacijo; prisotno pa je tudi talno pomanjkanje
materiala, ki je dalje vezano na ,labši učinek deia.
delovno disciplino in produktivnost dela, kot tu^i
stalno naraščanje cen materiala. Delo v teh dopu^'
tniških časih. kl)ub dopustom nemoteno poteka.
Doslej^so bili z majhnim deležem udeleženi.^'
izvozu: večje rezultate bodo dosegli z realizacijo
pogodbe, ki jo je sklenil IMP z Irakom, kamor je z.'-
odpotovalo večje število cjolavcev temeljne oraani'
zacije. Delavci bodo tam delali odvisno oj
pogodbe pol eta, leto ali dve.
viO
f SDNIK -23. julij 1981
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
U uresničevanju družbenega plana
občine Ptuj v letu 1981
[zvršni svet pri analiziranju gos-
podarskih gibanj v letošnjem letu
ugotavlja, da globalna gibanja na
iic-katerih področjih niso v skladu s
' fcjeto resolucijo o družbenoeko-
poiTiski politiki in razvoju občine.
Tendence, ki se nadaljujejo iz
preteklega leta na prehcxlu v novo
srednjeročno obdobje zlasti neugo-
dno vplivajo na raven proizvodnje
jn ekonomske odnose s tujino.
2lasti pereča je problematika
na področju oskrbljenosti s suro-
vinami in reprodukcijskim materia-
lom ter rast cen le-teh.
Vsi ti negativni vplivi povzročajo,
da industrijska proizvodnja ne do-
sega načrtovane rasti, ki je po re-
soluciji za letošnje leto začrtana v
višini 6,0 Tako je bil obseg in-
dustrijske proizvodnje v občini v pe-
tih mesecih še vedno za okoli 1 %
nižji kot v enakem obdobju lani.
Raven proizvodnje je v prvih mese-
cih letos nižja v: proizvodnji barvas-
tih kovin, kovinsko predelovalni de-
javnosti, proizvodnji električnih
strojev in apiaratov, proizvodnji
končnih lesenih izdelkov, proizvod-
nji tekstilne preje in tkanin, proiz-
vodnji živilskih proizvodov,
proizvodnji pijač, proizvodnji krmil
in grafični dejavnosti. Od 17
industrijskih panog skoraj polovica
ni dosegla lanske petmesečne rav-
ni industrijske proizvodnje.
Po padcu v začetku leta pa se
kažejo v mesecu aprilu in majii
tendence oživljanja industrijske
proizvodnje, ki pa bolj izhaja iz lan-
skega padanja, kot letošnje rasti. V
primeru, da bo industrijska proiz-
vodnja v prihodnjih mesecih ohrani-
la v aprilu in maju doseženo raven,
bi njen obseg v celem letu porastel
za okoli 2 ®7o. To pa je predvsem
odvisno od tega, v. kolikšni meri se
bodo uredile razmere na domačem
trgu, uvoz surovin, problemi
nelikvidnosti, aktivirale načrtovane
investicije, predvsem pa bolje izko-
riščale razpoložljive proizvodne
zmogljivosti.
Na področju kmetijstva je priča-
kovati večji obseg proizvodnje kot v
letu 1980, predvsem zaradi uspešno
izvedene spomladanske setve. Še
ugodnejše rezultate kazi izpad pri-
delka v vinogradih in sadovnjakih
zaradi letošnje pozebe. Za prirejo v
živinoreji bo odločujoča oskrba s
surovinami za proizvodnjo krmil.
Posledice restriktivne politike na
področju investicij se najizraziteje
kažejo v gradbeništvu, kjer or-
ganizacije združenega dela iz-
kazujejo padec obsega storitev v
primerjavi z lanskim letom, čeprav
imajo trenutno te organizacije
združenega dela svoje kapacitete
zasedene.
Na področju prometa so doseže-
ni v prvih štirih mesecih dokaj
ugodni rezultati, predvsem na
področju potniškega prometa, ne-
koliko manj pa na področju
tovornega prometa.
Slabše rezultate kot v preteklem
letu je pričakovati tudi v trgovini,
kjer se nadaljuje tendenca upadanja
fizičnega obsega prodaje iz
preteklega leta ter ^ turizmu in
gostinstvu, kjer se znižuje promet
zaradi znižanja življenjskeravnipre-
bivalstva, medtem ko je pričakovati
nekoliko večjipromettujih turistov.
Na področju malega gospodar-
stva še ne dosegamo pričakovanih
rezultatov, ker so obstoječe olajša-
le in kreditni pogoji še premalo
privlačni za večji razmah predvsem
dericitarnih dejavnosti.
Izvršni svet ocenjuje, da bo zaia,-
'li manj ugodnih gibanj in tendenc
na drugih gospodarskih področjih
•^ealna rast družbenega proizvoda v
letošnjem letu večja le za 1,0 % v
primerjavi z letom 1980 in tako ne
bo dosežena v resoluciji predvidena
4,0 % rast. Dokaj nizka stopnja ras-
ti pomeni manjše razvojne mož-
nosti na drugih področjih glede na
skrčen možen obseg vseh vrst po-
rabe.
EKONOMSKI ODNOSI S TUJI-
NO
Na področju ekonomskih odno-
sov s tujino rezultati prvih petih me-
secev niso spcKlbudni. Izvoz je nižji
od doseženega v enakem obdobju
leta 1980 (3 %), uvoz pa večji za
112 % tako, da je stopnja pokriva-
nja uvoza z izvozom 62 Ocenju-
jemo, da se bo do konca leta pove-
čal izvoz za 20 in tako resolucij-
ska predvidevanja o povečanju iz-
voza za 46,7 % ne bodo dosežena.
Na področju uvoza reprodukcij-
skega materiala so gibanja v prvih
petih mesecih glede na zmanjšan
obseg izvoza dokaj negativna. Na
tako visoko rast uvoza je v letoš-
njem letu vplival povečan obseg
uvoza surovin in reprodukcijskega
materiala, ki se je začel povečevati
že lani v drugem polletju, zaradi
česar je bila tudi uvozna intenziv-
nost v prvih mesecih lanskega leta
precej slabša kot v drugi polovici le-
ta. Težave plačilne bilance naše
države s tujino obetajo ostrejše
ukrepe pri omejevanju uvoza, kar
bo močno vplivalo na raven
proizvodnje v nekaterih organizaci-
jah združenega dela.
CENE, ZAPOSLENOST IN
OSEBNI DOHODKI
Prvi štirje meseci kažejo, da se
resolucijska predvidevanja glede
rasti cen ne uresničujejo, saj so ce-
ne na drobno porasle za 48^ 1 ®/o
(ix)da'tek za SRS) v primerjavi z
enakim obdobjem lani. Izvršni svet
ugotavlja nujnost upoštevanja
določil dogovora o izvajanju poli-
tike cen in doslednega uresničeva-
nja zakona o cenah, ker v nasprot-
nem primeru lahko pride do
resnejših motenj v tokovih družbe-
ne reprodukcije. Ob upoštevanju
theril, ki jih opredeljuje zakon o
sistemu cen in nekaterih že spreje-
tih ukrepov na področju blagovnih
in denarnih tokov, dohodkovnih
odnosov in mednarodne menjave
bo do konca leta nekoliko zmanj-
šana tendenca splošne rasti cen.
Pri tem pa Izvršni svet Skupščine
občine Ptuj opozarja na veliko
dvoličnost zaposlenih pri izvajanju
politike cen, ko v vlogi proizvajal-
cev terjajo nenormalna povišanja
svojih cen, kot potrošniki pa isto-
časno kritizirajo vsako povišanje
,cen drugih.
Izvršni svet ocenjuje, da bo za-
poslenost zaradi zaostrenih gospo-
darskih razmer nižja od resolucij-
skih predvidevanj in bo dosegla
okoli rast v letu 1981. Za-
poslenost se je v prvih treh mesecih
tega leta v primerjavi z enakim ob-
dobjem lani povečala za 1,7 % in
sicer v gospodarstvu za 1,8 v
negospodarstvu pa za 1,4
Manjše možnosti za zaposlitev bo
onemogočilo zaposlovanje mladih,
ki prihajajo iz šol in še povečalo
naraščajočo brezposelnost.
Rast doseženega dohodka zao-
staja za planirano, prav tako ni
zadovoljiva razporeditev dohodka.
Tako so se obveznosti za za-
dovoljevanje skupnih in za nekate-
re druge namene povečale v deležu
razporejenega dohodka, medtem
se je delež sredstev za razširitev
materialne osnove dela povečal.
Izhajajoč iz dosedaj znanih po-
datkov o gibanju in razdelitvi do-
hodka ob predpostavkah opre-
deljenih v. republiški analizi in z
ozirom na aktiviranje nekaterih
novih zmogljivosti izvršni svet oce-
njuje, da bo rast dohodka v občini
znašala letos okrog 30 organi-
zacije združenega dela pa bodo
dohodek razporejale v skladu z
resolucijo.
Osebni dohodki so se realno
zmanjšali, čeprav resolucija pred-
videva, da realni osebni dohodki v
letu 1981 ne bodo padli pod raven,
doseženo v letu 1980, obenem pa,
da morajo 5 % zaostajati za rastjo
dohodka.
V tromesečju je povprečno oseb-
ni dohodek na delavca v gospodar-
stvu porastel za 22,3 % v negospo-
darstvu pa 18,3 kar kaže na
močan padec realnih osebnih do-
hodkov. Do konca leta je pričako-
vati, da bo rast osebnih dohodkov
usklajena z resolucijskimi pred-
videvanji in da se bodo tako neko-
liko omihle ražmere, ki vplivajo na
padanje življenjskega standarda
prebivalstva, čeprav bodo imele
nekatere organizacije združenega
dela v zvezi z izplačili osebnih do-
hodkov zelo resne probleilie.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Izvršni svet ugotavlja, da so gi-
banja na področju družbenih
dejavnosti v skladu z resolucijski-
mi predvidevanji. V prvih petih
mesecih se je na žiro računih
samoupravnih interesnih skupnosti
zbralo 38,1 % vseh dogovorjenih
sredstev (brez presežkov). Pri tem
bo izvršni svet skupščine občine
Ptuj vztrajal, da se ta poraba ob 3
mesečjih usklajuje z rastjo dohod-
ka v gospodarstvu občine.
Težave povzroča prekomerna
rast cen, posebno še na področju,
kjer je delež materialnih stroškov
relativno visok, kot npr. v zdrav-
stvu.
Samoupravne interesne skupnosti
s področja družbenih dejavnosti so
sledile resolucijskim usmeritvam o
zagotavljanju socialne in materi-
alne varnosti delovnih ljudi in ob-
čanov. Tako so valorizirale mini-
malne denarne pomoči za otroke,
stalne družbenodenarne pomoči in
denarna nadomestila brezposel-
nim.
Omejene materialne možnosti
narekujejo na področju družbenih
dejavnosti usmeritev na varčevanj^
pri materialnih stroških ter ra-
cionalno izrabo kadrovskih in ma-
terialnih potencialov, da bi ohrani-
li doseženo raven,družbenega stan-
darda delovnih ljudi in občanov.
Zato izvršni svet predlaga samoup-
ravnim interesnim skupnostim
takojšen sprejem konkretnih ukre-
pov za varčevanje, ponovno pro-
učitev sprejetih normativov in
standardov ter glede na materialni
položaj določitev minimalnih
kadrovskih in materialnih norma-
tivov.
PRVA OCENA MOŽNOSTI
RAZVOJA V LETU 1982
Izvršni svet ocenjuje, da bo v letu
1982, to je drugem letu izvajanja
družbenega plana občine za raz-
dobje 1981-1985 potrebno eko-
nomsko politiko usmeriti v dosled-
no izvajanje v državi, republiki in
občini sprejetih ukrepov ekonom-
ske stabilizacije.
Zato bo potrebno .aktivnosti
usmeriti v:
—	intenziviranje rasti proizvod-
nje, še zlasti hrane,
—	povečanje izvoza in zadrževa-
nje uvoza v okviru plačilno bilan-
čnih možnosti.
—	pospeševanju in krepitev
dohodkovnega povezovanja in pri-
dobivanja dohodka za udeležbo v
skupnem dohodku in prihodku na
podlagi združevanja dela in sred-
stev v ekonomskih celotah,
—	uskladitev vseh oblik porabe v
okviru občine, republike in države,
—	povečanje produktivnosti dela
in zmanjševanje vseh stroškov po-
slovanja,
—	razvijanje in krepitev stimula-
tivnih elementov v delitvi osebnih
dohodkov.
Ob navedenih aktivnostih in ob
upoštevanju zaostrenih pogojev
gospodarjenja se ocenjuje, da bo
mogoče v občini doseči nekoliko
umirjenejšo gospodarsko rast, ki
bo slonela na nadaljnjem pospeše-
vanju strukturnih sprememb v
proizvodnji preko tega vplivala, da
bo gospodarska rast dosežena na
osnovi kvalitetnih razvoja. Tako se
predvideva, da se bo družbeni pro-
izvod v občini povečal za okrog
3,0%, zaposlovanje za 1,0%,
skupna in splošna poraba pa za
okrog 2,7 %.
Pri takih ocenah razvoja pa
izvršni svet ocenjuje, da se bodo v
letu 1982 prepletali učinki letošnjih
ukrepov, vse bolj pa bodo prišle
do izraza razvojne usmeritve spre-
jetega občinskega družbenega pla-
na. Realizacija zastavljenih ocen
možnosti razvoja pa bo odvisna od
tega, kako se bo gospodarstvo in
družba kot celota prilagajala tako
v 11. polletju 1981 kot tudi v letu
1982 zaostrenim pogojem gospo-
darjenja. Zato je potrebno delova-
ti, da vsi nosilci razvoja v občini
izvajajo sprejete ukrepe s polno
odgovornostjo.
Iz podanega poročila izvršnega
sveta, ki se nanaša na izvajanje dru-
žbenega plana občine v letu 1981 in
prve ocenjene možnosti razvoja v
letu 1982, izhaja, da morajo za
uresničevanje politike stabilizacije
vse samoupravne organizacije in
skupnosti in drugi nosilci odločan-
ja pri svojih odločitvah delovati v
smeri stabilizacije gospodarskih
tokov, varčevanja in racionalne
uporabe družbenih sredstev. S ta-
kim delovanjem bo mogoče doseči
večjo uspešnost in boljše rezultate
na vseh področjih družbenoeko-
nomskega razvoja v občini, repub-
liki in državi.
Izhajajoč iz tega izvršni svet
predlaga zborom občinske skup-
ščine, da se podane ugotovitve v
tem poročilu vgradijo v osnutek
občinske resolucije o politiki iz-
vajanja družbenega plana v letu
1982. Prav tako pa naj tudi drugi
nosilci planiranja v občini (OZD,
SIS, KS, banke in drugi) ta priza-
devanja vnesejo v svoje letne iz-
vedbene planske akte za leto 1982.
DELO REZERVNIH STAREŠIN
Člani predsedstva Občinske konference ZRVS
so v uvodu seje, bila je prejšnji teden, najprej
Ugotovili, da finančna izvedba programa poteka
^^ko kot je bilo dogovorjeno, porabljenih je celo
"lanj sredstev kot so planirali ob izvedbi vseh pro-
gramiranih aktivnosti. V nadaljevanjuje bila beseda
® pripravah in izvedbi tradicionalnega taktično-
®!^jeniacijskega tekmovanja ekip krajevnih orga-
fiizacij ptujske občine, ki bo septembra v krajevni
^"^upnosti Hajdina, o osnutku pravil o delovanju
•krajevnih organizacij ter o načinu zbiranja predlo-
gov za podelitev priznanj in plaket, člane pa so
udeleženci srečanja rezervnih starešin Jugoslavije
na Plitvicah seznanili z vsebino srečanja ter izme-
njavo izkušenj pri delu s predstavniki občinskih
organizacij iz vseh republik in pokrajin.
Ob koncu seje so na kratko spregovorili tudi o
sobotnem obrambnem dnevu na ZMDA Slovenske
gorice 81, v katerega so se rezervni starešine, zlasti
člani predsedstva, skupaj z vojaki in starešinami
vojašnice Dušan Kveder, oddelka za ljudsko ob-
rambo in OO ZZB NOV aktivno vključili.
I. kotar
GRADNJA OPEKARNE V ORMOŽU
. v opekarni IGP Ograd Ormož končujejo z grad-
jo. tunelske peči za žganje opeke. Sporedno s tem
j^ejajo tudi notranjost pokritega položnika (skladi-
gline; iz uvoza in od domaČih proizvajalcev pa
' prihaja potrebna oprema. Zato realno raču-
in H ' tla bodo letos jeseni že lahko preizkusili stroje
' fla bo kmalu za tem stekla proizvodnja.
.S-elotna investicija bo veljala okrog 200 milijonov
'narjev, to je za 40 odstotkov več od načrtovane.
Vzrok je v tem, da je bil investicijski načrt napravljen
aprila 1979 na osnovi cen iz leta 1978 in je takrat
Znašal 120 milijonov dinarjev. Od takrat so se
močno dvignile cene tako gradbenemu materialu kot
uslugam, zato je podražitev tudi opravičljiva. Ko bo
tovarna dograjena, bo njena letna zmogljivost znaša-
la okrog 35 milijonov opečnih enot.
Za večjo prirejo
mesa
Pomembno mesto v prireji
mesa imajo tovarne močnih kr-
mil. Fna teh je tudi TOZD To-
varna močnih krmil Kmetijskega
kombinata Ptuj, ki s sedanjo pro-
izvodnjo .do 2800 ton mesečno
kljub veliki obremenitvi delavcev
in strojev ne uspeva pokriti vseh
potreb na območju svojih odje-
malcev. Te potrebe v Podravju so
sedaj do 4000 ton krmil mesečno.
Osnovna surovina je koruza. V
sedanjem času jo kupujejo po 11
din in 50 par za kilogram, s pre-
voznimi stroški iz Vojvodine pa
cena naraste na 13 din. S tem pa so
že na področju, kjer je rentabil-
nost že vprašljiva, tako tovarne
kot prireje mesa, saj tudi oskrba s
koruzo ni zanesljiva.
Količine močnih krmil, ki smo
jih našteli v uvodu, veljajo za se-
danje zmogljivosti stare tovarne.
Bistveno izboljšanje v oskrbi pa
lahko pričakujemo v začetku pri-
hodnjega leta, ko bodo v redno
proizvodnjo vključili novo tovar-
no in nove silose. O tem smo se
pogovarjali z direktorjem te te-
meljne organizacije Francem
Ivančičem.
>>Nova tovarna močnih krmil je
v končni fazi, saj je sedaj narejena
z 85 odstotki. Pričakujemo, da jo
bomo v redno proizvodnjo vklju-
čili s 1. 1. 1982, poskusno pa bo
pričela obratovati 15. novembra.
Pričakovanja so opravičena, saj
smo dobili soglasje za uvoz na-
jnujnejše opreme. Pri novih silo-
sih so dela opravljena s 95 od-
stotki, čakamo še samo na mon-
tažo termometrov. Računamo, da
bomo s prvim polnjenjem pričeli
v začetku oktobra, torej ob želvi
koruze.
Celotna investicija, torej to-
varna in silosi, bo veljala 160 mi-
lijonov dinarjev. Ta vlaganja
hiomo opravičili, saj le z veliko
proizvodnjo lahko povečamo
prirejo mesa.«
— Kako bo s pokrivanjem pt)-
treb pt) vključitvi novega dela v
redno proizvodnjo in kaj bo to
p<.>menilo za prirejo mesa v Ptnl-
ravju?
»Z vključitvijo nove tovarne
bomo rešili akutni problem po-
manjkanja krme za živino, saj so
potrebe sedaj ogromne. S to novo
tovarno bomo letno proizvedli
približno 65 tisoč ton krmil, kar bi
naj zadostovalo za to in prihodnje
srednjeročno obdobje. Menim, da
bi potem lahko pridelali praktič-
no enkrat več mesa. To je okrog
9000 ton svinjskega in 6000 ton
govejega mesa. Omeniti namreč
moramo da je naša tovarna spe-
cializirana in v glavnem dela
krmo za govedo in prašiče.«
— Za tolikšno povečanje ka-
pacitet oziroma proizvodnje
močnih krmil boste potrebovali
tudi občutno več surovin, zlasti
koruze. Ste si surovine že zagoto-
vili?
»S kombinati v Sloveniji ima-
mo sklenjene dolgoročne pogod-
be, močno razvito kooperacijo v
Vojvodini prek naše TOZD
Merkur Beograd in lastno pride-
lovanje surovin, zlasti koruze. In
prav na področju koruze je težava
največja. V sedanjem času imamo
za novo proizvodnjo zagotovlje-
nih 80 odstotkov potrebne koruze.
Ostale surovine kot so sončnične
tropine, ječmen pa imamo zago-
tovljene v celoti. Pričakujemo, da
bomo pred z.ačetkom rednega
obratovanja nove tovarne zago-
tovili tudi vse potrebne količine
koruze.«	I. kotar
Dela so v zaključku, tudi zunanja	(Foto I. koUr)
Dom krajanov bo dokončno
urejen v prihodnjem letu
Pravijo, da se lepo urejeno
krajevno središče pozna tudi po
nekaterih nujno potrebnih ko-
munalnih in drugih javnih ob-
jektih med katere gotovo sodijo
asfaltirane ceste, šola, prostor za
kulturne prireditve in družbeno-
politične aktivnosti in ne nazad-
nje tudi prostori za delo posame-
znih društev. V Trnovski vasi se z
vsem tem do nedavnega še ni.so
mogli ponašati. Asfalt skozi na-
selje sicer nekaj let že imajo, če-
prav še niso povezani s Ptujem na
eni in s sosednjim Lenartom na
drugi strani. Šola je bila stara,
dotrajana in skorajda nesposobna
za svojo funkcijo, dvorano so jim
pred leti odtujili za druge namene
in ni bila nikoli dokončno ureje-
na, sedaj pa tudi že več neupo-
rabna oziroma premalo varna in s
preslabimi temelji, da bi lahko
karkoli popravljali in dograjevali.
Letošnje leto pa pomeni tudi za
ta predel Slovenskih goric po-
membno prelomnico, velik uspeh
solidarnosti, pripravljenosti ljudi,
da delajo in da tudi prispevajo še
dodatno — v denarju in materi-
alu. Te pomoči so bili najprej de-
ležni lovci, ki bodo že v nedeljo.
26. julija odprli lepo urejeni lovski
dom. Za občinski praznik, 7. av-
gusta, pa je v Trnovski vasi na-
povedano veliko slavje ob otvo-
ritvi nove štirirazredne osnovne
šole za katero je združeno delo
solidarnostno reklo DA in tako
smo lahko preusmerili del dena-
rja, ki je bil že zbran za potrebe
centra srednjega usmerjenega
izobraževanja. Svoje so dodali še
krajani izsamopri.spevka in danes
že lahko trdimo, da je akcija v
celoti uspela in da se ta — na-
jvečja žeja ljudem končno izp>ol-
njuje.
Pa vendar še to ni vse. Še so
zavihali rokave, pljunili v roke in
si rekli, da moča biti. In bilo je.
Posebni krajevni samoprispevek,
ki so ga uspešno izglasovali pred
tremi leti je dal osndvo, kupili so
parcelo in zaprosili za pomoč še
druge. Z veliko volje in morda
tudi malce sreče so še v pravem
trenutku začeli graditi novi dom
krajanov. V neposredni bližini
.šole je in v njem so se že zbrali lani,
ob svojem krajevnem prazniku.
Kar nekaj krepkih milijonov bo
vreden, ko bo prihodnje leto
končno nared za otvoritev. Do-
mača dramska skupina bo končno
le našla svoj prostor za delo. Mo-
rebiti bo zaživel tudi pevski zbor
in sekcija za predvajanje filmov,
ljudje pa se ne bodo več stiskali v
za te namene premalih in mrzlih
šolskih razredih v stari šoli. In če
bo krajanom Trnovske vasi
uspelo dobiti tudi sodobno ure-
jeno trgovino, bodo končno lahko
rekli da imajo vse, kar je za lepo
urejeno krajevno središče nujno
potrebno. Čestitamo!
mš
Tak je pogled še na eno gradbii^e, na novi dom krajanov.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
23. julij 1981- XEDNIlr
ŠESTO SREČANJE
JUGOSLOVANSKIH
REKORDERJEV
Letošnje, tokrat že šesto srečanje rekorderjev v pridelovanju
hrane iz vse Jugoslavije, kije bilo v Dornavi smo že opisali. Gre pa za
tako pomembno prireditev za spodbujanje pridelovalcev hrane k čim
boljšim rezultatom, daje prav, da vam del prireditve predstavimo tudi
v slikj.
Se eno utemeljitev, da si rekorderji to zaslužijo, naj navedemo.
Rekordern se lahko pohvalijo s pridelkom pšenice nad 80 metrskih
stotov na nektar, 999 stotov sladkorne pese, SKoraj 8 tisoč litrov mleka
po kravi in tako dalje. Njihovi rezultati so celo do petkrat višji kot
povprečni pridelovalni rezultati v našem kmetijstvu. Kako bogata
država bi bili, ko bi imeli vsaj polovico tako uspešnih kmetovalcev. Zal
pa 2,5 milijona kmetijskih gospodarstev še vedno kmetuje po starem,
zdavnaj preživelem načinu.	jg
Foto: Bojan Rode
Priznanja rekordei^ je podelil predsednik zadružne zveze Jugoslavije
Stojan Milenkovič
Na osredn^ prireditvi v Domavi je nastopil tudi moški komorni zbor
Rekorderja iz ptujske občine: Jože Lah (levo) in Vlado Zupanič (desno)
Rekordetji so si ogledali nekaj preusmeijenih kmetij v ptujski občini
Na konca so « poveselili na »prazniku kruha in žetve« na Polenšaku.
Vi boste menjali sliko našega kmetijstva
v imenu pokrovitelja sobotne
prireditve — Republiške konferen-
ce SZDL Slovenije, je rekorderje in
ostale goste pozdravil član predsed-
sedstva RK SZDL Slavko Glinšek.
V krajšem govoru jc tovariš Glin-
šek dejal:
,,Današnja prireditev predstavlja
pregled dosežkov, ki jih beležijo
kmetovalci na rodovitnih poljih
Vojvodine, na planinskih pašnikih,
v vrtovih, vinogradih in stajah. Va-
ši pridelovalni rezultati kažejo na
velike rezerve, ki jih predstavljajo
naše kmetijske površine, če jih
obdelujejo ljudje s strokovnim zna-
njem in ljubeznijo.
Tekmovanje kmetovalcev za čim
višje proizvodne dosežke je vse bolj
množično, pa vendar tudi na tem
področju še zdaleč nismo dosegli
vsega. Se množičnejša udeležba teh
tekmovanjih v naslednjih letih nam
bo omogočila boljšo oskrbo tržišča
s hrano in v končni fazi tudi
pozitivno stanje naše zunanjetr-
govinske bilance. Zaradi tega je po-
trebno še bolj organizirano širiti to
gibanje, s pomočjo tehnoloških in
znanstvenih dognanj, ki jih mora-
mo posredovati najširšemu krogu
jugoslovanskih kmetovalcev.
Tovarišice in tovariši rekorderji!
Vi predstavljate posebno vrsto re-
korderjev. Vaši dosežki niso odvis-
ni od črnih fondov, temveč izključ-
no od strokovne^ in vztrajneo.
dela vas in kmetijskih strokovnj
kov, ki sodelujejo z vami, čeprg
vam ni vselej lahko, čeprav vam
vselej ne nudimo najboljših pog^^
jev za dosego čim boljših rezm
tatov. Verjamem, da bo družil),
rekorderjev v pridelovanju hrane
leta v leto večja. Vi boste s svojjj^
vztrajnim delom menjali sliko naše,
ga kmetijstva, zato vam želitn 5ev
naprej uspešno kmetovanje
doseganje novih rekordov. Želii^
vam uspehe, ki vam bodo ^g,
gotavljali lepše življenje, večjo
socialno varnost."
Ohraniti isto raven zdravstvenega varstva
Izvršilni odbor občinske zdravstvene skup-
nosti Ptuj je na julijski seji obravnaval poročilo o
finančnem poslovanju skupnosti v prvih petih
mesecih leta ter ocenil izdatke v okviru gospo-
darskih gibanj v občini in republiki. Ugotovil je,
da prihodki skupnosti dotekajo skladno z na-
črtovanji, čeprav so nižji glede na participacije za
več kot 6,000.000 dinarjev (20. člen zakona o
zdravstvenem varstvu ter skupnih temeljih plana
zdravstvenih skupnosti).
Skladno z dogovorom o načinu zagotavljanja
sredstev in usmerjanja za pospeševanje izvoza,
se bodo za tekoče leto načrtovana sredstva
skupnosti še zmanjšala za 6 odstotkov od izvirnih
prihodkov za leto 1980 oziroma za 14,533.000di-
narjev, kar je 4,5 odstotka vseh sredstev skup-
nosti, vključno s solidarnostjo republike in regije,
ki jo skupnost dobiva za zagotovljeni program.
Izvršilni odbor je glede na to, ker je potrebno
zagotoviti enako raven zdravstvenega varstva in
družbeno-ekonomski položaj izvajalca,dogovoril
dodatne varčevalne ukrepe v skupnosti.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je že
v mesecu aprilu letos sprejela določene smernice
za zmanjšanje porabe. Uporabniki so prejeli ob-
vestilo o pretirani porabi zdravil, bolniškega
staleža, specialističnega zdravljenja, klimatskega
zdravljenja in skladno s tem zavezala izvajalce za
dosledno uveljavljanje sporazuma o delitvi dela,
da bi ne prihajalo dopodvojenosti storitev, upo-
števanje stopnjevite diagnostike, racionalnejšo
porabo zdravil, ortopedskih pripomočkov in dru-
gih sredstev. Izvajalci so sprejeli tudi obvezo, da
odgovorneje odobravajo stalež bolnih, zlasti pri
negi družinskih članov, za odobravanje admi-
nistrativnega staleža, ki gaje potrebno znižati na
najnižjo možno nrejo.
. Sprejete naloge ne bo mogoče realizirati
brez sodelovanja OZD in občanov, ki bodo konč-
no morali spoznati, da je SIS mesto dogovarjanja
in da je poraba več ali manj sredstev, ki se v
končni fazi odraža na dohodku delovnih or-
ganizacij oziroma občana, odvisna tudifcd njego-
vega odgovornega odnosa pri porabi zdrav-
stvenega dinarja.
Zdravstvene delovne organizacije so bile
zadolžene za pripravo ovrednotenega programa
varčevanja v svojih okoljih, ki morajo biti priloga
sporazumov o svobodni menjavi dela med
zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi
delovnimi organizacijami za leto 1981. Kolegijski
in poslovodni organi so glede na sprejete smer-
nice morali posvetiti največjo pozornost
spoštovanju sporazumov o svobodni menjavi de-
la, dogovorjeni novi organizaciji dela in iskanju
racionalnejših in cenejših oblik zdravstvenega
varstva, ki bi naj vodile k višji ravni zdravstvene-
ga varstva.
V mesecih maju in juniju so v vseh izvajalskih
delovnih organizacijah posebno pozornost
posvetili oceni gospodarskih gibanj, predvsem
pa oceni gibanj v skupnosti in v zdravstvenem
centru kot celoti.
Skupnost sicer še ne razpolaga s podrobnimi
rezultati polletnega poslovanja, vendar je glede
na evidenco fizičnih kazalcev, pričakovati, da ne
more pričakovati zadovoljivih rezultatov. Vzrok
je pretirana poraba sredstev za zdravstveno var-
stvo. Občutno je porasel- stalež bolnih; za 6
mesecev leta kar za 10,4 .odstotke, če ga
primerjamo zenakim obdobjem leta 1980. Za sta-
lež je bilo porabljenih 117.187 delovnih dni, v
primerjavi z letom 1980 se je poraba povečala za
14.316 dni. V prvih treh mesecih leta so sredstva
za zdravila porasla za 45,5 odstotka oziroma so
dosegla 45,5 odstotka celotno planiranih sred-
stev. V skupnosti ugotavljajo, da če. bomo
zadržali ugotovljeno dinamiko prvih treh mese-
cev, bo izguba na zdravilih ob koncu leta znašala
12 milijonov dinarjev. Sunkovito naraščajo tudi
sredstva za specialistično zdravljenje, na drugi
strani pa pada splošno ambulantno zdravljenje.
Porasli pa so tudi bolniško-oskrbni dnevi v
bolnišnici. Prekoračitev so zabeležili tudi planira-
ni stroški /ja zobno protetiko, ortopedske pripo-
močke, kot tudi za prevoz z reševalnimi
avtomobili.
Omenjeni kazalci in še dodaten ukrep za
zmanjšanje stroškov za zdravstveno varstvo za-
radi zagotavljanja sredstev za stimulacijo izvoza v
gospodarstvu, nujno terjajo dodatne ukrepe,
poiskati bo treba vse notranje rezerve in
prizadevanja, da skupnost ob koncu leta ne
pripeljemo do večjih izgub.
Predvsern je potrebno upoštevati, da ob
sedanjem težkem gospodarskem položaju ni pri-
čakovati kakršnihkoli presežkov, pa tudi če bi bi-
li, je treba dokončno'uskladiti naše potrebe z
ekonomskimi možnostmi na vseh ravneh. Za-
vedati se je potrebno, da smemo porabiti le toli-
ko, koliko smo ustvarili, kajti le tako borno
obvladali tudi naše gospodarske tokove.
Izvršilni odbor občinske zdravstvene skup-
nosti je na osnovi ugotovitev sprejel dodatne
ukrepe. Zastavil je dosledno uresničitev stališč za
zmanjšanje bolniško-oskrbnih dni. Zato pa sj
morata prizadevati tako uporabnik kot izvajalec.
Zaradi uvedbe novega sporazuma o p)ostopkih in
načinih o zagotavljanju pravic iz zdravstvenega
varstva, je sicer skrajšana pot pacienta, vendar
do danes še niso izdelana enotna doktrinama
stališča, ki dopuščajo možnost večje porabe
sredstev. Zato izvršilni odbor predlaga, da
zdravstvena skupnost Slovenije prek kliničnega
centra pripravi strokovne indikacije, ki bi veljale
za vso Slovenijo.
Poleg tega izvršilni odbor ugotavlja, da je
občuten izpad participacij, razen za aktivne de-
lavce, prav tako vzrpk za večjo porabo sredstev
in da je bila taka zakonska odločitev v času
ekonomske stabilizacije, nesprejemljiva. Zato
izvršilni odbor predlaga ZS Slovenije, da se
pospeši predlog za spremembo 20. člena zakona
o zdravstvenem varstvu in da se ponovno uvede
participacija, ki pa mora upoštevati diferenciran
pristop, ki naj zaščiti delavce z nižjimi prejemki.
Zdravstvene delovne organizacije morajo
ponovno analizirati svoje stabilizacijske progra-
me, jih finančno ovrednotiti. Zavedati se mora-
mo, da je od realizacije predlogov izvajalcev
odvisna poraba zdravstvenega dinarja, na ka-
terega -ima vpliv osnovna zdravstvena mreža, ki
pošilja pacienta k specialistu, odobrava stalež,
pripravlja postopek za ugotavljanjeinvalidnostiin
predpisuje zdravila ter pošilja občane na zdravlje-
nje v bolnišnico in zdravilišče in podobno.
V tem obdobju tečejo organizirane razpravev
samoupravnih organih, DPO in strokovnih
kolegijih, obenem pa se pripravljajo predlogi za
racionalizacijo sredstev za zdravstveno varstvo.
Vsi ukrepi morajo biti pripravljeni tako, da zadrži-
jo zdravstveno varstvo na enaki ravni, kot tudi
družbenoekonomski položaj izvajalca.
Šele, ko bodo ob sodelovanju skupnosti in
izvajalcev, pripravljeni ukrepi, bo skupščina
občinske zdravstvene sknpnosti Ptuj, razpravlja-
la o družbenem dogovoru o načinu zagotavljanja
in ušmerjanja dela družbenih sredstev za pospe-
ševanje izvoza. Skupščina bo zasedala predvido-
ma v prvi polovici avgusta; takrat bodo tudi zna-
ni finančni pokazatelji za prvo polletje leta.
Pripravila: MG
POČITNICE TUDI ZA PREDSEDNIKE
00 ZSMS V TOZD?
Kot vsako leto. . . se tudi letos
začenja čas kislih kumaric. Začelo
je prevladovati poletno, lagodno
vzdušje. Navdušenje za delo
vidno plahni (le kaj še ostane-
glede na letno povprečje)! Skoraj
povsod (lahko bereš kar — pov-
sod) je tako. Upam, da mojaplaha
pripomba, da tudi v DPO, ni pre-
več predrzna. Ce bi pa že kdo tr-
masto vztrajal pri nasprotnem, še
vedno ostane tisto ,,o močnih
težnjah te vrste".
In kljub omenjenemu splošnemu
razpoloženju je bil v četrtek, 16.
julija na OK ZSMS Ptuj posvet
predsednikov OO ZSMS v delov-
nih organizacijah oz. v TOZD.
Zaradi premajhne udeležbe (niti
četrtina) je bil dnevni red okrnjen,
tako .so se pogovarjali o stališčih in^
sklepih skupne seje komiteja OK
ZKS Ptuj in predsedstva sindikal-
nega sveta Ptuj (prva točka), v
drugi točki so razpravljali o pri-
pravah na programske konference
OO ZSMS in ne volilno-program-
sko konferenco OK ZSMS Ptuj.
Pod točko razno so obravnavali
vprašanje evidentiranja delegatov
v občinsko politično šolo. Vodja
posveta (Branko Novak) je tudi
obvestil udeležence o osrednji pri-
reditvi ob Dnevu vstaje in odkritju ,
spomenika Edvardu Kardelju, ki'
bo 21. julija v Ljubljani in se je bo
udeležila tudi ptujska mladina.
Razprava o sklepih (v zvezi s pr-
vo točko) ne poteka še v nobeni
delovni organizaciji. Priprave na
programsko konferenco:^ Avgusta
in v začetku septembra naj bi v
OO ZSMS ocenili delo v preteklem
letu in oddali ocene na OK. Na
osnovi teh poročil bodo po razpra-
vi na nivoju področnih konferenc
izoblikovali poročilo o delu pod-
ročnih konferenc. Pripravljajo se
na izvedbo kadrovskega postopka,
konec avgusta bodo oblikovani prvi
predlogi z obrazložitvami, ki bodo
v javni razpravi seveda lahko po-
trjeni ali pa ovrženi in dopolnjeni z
novimi.
Vsi, ki jim ni vseeno, kaj plava
po naših (in tujih) gospodarsko-
političnih vodah in ki bi radi kriti-
zirali (govoriti pa ne moreš o stva-
reh, ki jih ne poznaš), se lahko
prijavijo v občinsko politično šolo
v Ptuju, ki je letos organizirana že
tretjič zapored — še malo pa bo
tradicionalna. Lepo bi bilo, če bi
svojo morebitno željo prej sporen
čili predsedstvu svoje osnovne
•organizacije.
Seveda ni zagotovila, da bi takoj
postali razni politiki velikega
formata, lahko vam pa zagotovim.
da je občinska politična šola pogoj
za nadaljnje idejno-ix)litično izob-
raževanje na srednji politični šoli.
Šola traja približno 120 ur, preda-
vanja so 3 krat tedensko v popol-
danskem času, zaželjeno je, da
čimveč govorite vi, predavatelj pa
samo, kolikor je nujno potrebno.
Toliko o tem.
Na koncu je - vodja posveta
opozoril še na nek problemček.
OO ZSMS iz TOZD namreč nič
kaj rade ne pošiljajo zapisnikov na
OK ZSMS Ptuj, prav tako ne-
priljubljeno je po ugotovitvah iz
analize predsedstva zahajanje na
posvete predsednikov. Le kako se
potem čudimo, da je ogromno šte-
vilo ,,navadnih" mladincev
neaktivnih, če jim funkcionarji da-
jejo take ,,svetle" vzglede (sicer pa
baza tega ne ve). Našteli so nekaj
imen kritičnih organizacij, to so
takšne, iz katerih ni bilo niti enega
zapisnika "ali se niso niti enkrat
udeležili posveta ali oboje hkra-
ti. . . Ni jih tako malo, niso pa
znana imena ,,pridnih" organiza-
cij, ki pošiljajo zapisnike in tako
ne bomo naštevali ne enih, ne dru-
gih.
Kmalu bodo znani rezultati o
polletnem gospodarjenju, zaželje-
no bi bilo, da se mladi aktivno
vključijo v razprave. Naslednji P*^
svet s podobnim dnevnim redoPi
(za manjkajoče na posvetu) bo k«^
nec julija ali v začetku avgusta- ^
skromnim upanjem na večjo mno-
žičnost.
Danica Petrovič
Razlike v dotoku
sredstev samoprispevka
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti mesta Pt/ja so se v prete-
klem tednu sešli n^ delovnem posvetu, na kateren/so se seznanili s
polletno realizacijosamoprispevka. Ugotovili so, daje stopnja realizacije
različna in se giblje od 29 do 51 odstotkov. Najnižji odstotek beležijo v KS
ToneŽnidarič. najvišji pa v KS »BorisZiherI« in »Olga Meglič«. Skladno
s realizacijo samoprispevka, so pregledali tddi uresničevanje letnih
planov razvoja posameznih krajevnih skupnosti ter ugotovili, da se
programske naloge od skupnosti do skupnosti različno realizirajo. Po-
nekod uresničitev planskih nalog zavirajo projekt, ki kot običajno ka-
snijo. Še največ zapletov je v skupnostih okrog reševanja komunalnih
vprašanj.
Predsedniki so se tudi dogovorili, da polletnih razprav o realizaciji
programov in finančnih poročilih ne bodo organizirali zato pa bodo
tehtnejše razprave ob 9-mesečju. Ob koncu pa so sprejeli sklep o sode-
lovanju na osrednji republiški proslavi dneva borca; vsaka krajevna
s)cupnost bo zagotovila udeležbo najmanj 5 občanov.
MG
TEDNIK -23. julij 1981
SPOMINSKA IZROČILA - 5
Narodnoobrambno in revolucionarno gibanje
mladine na ptujskem območju (1930-1941)
(POVZETEK REFERATA)
v obdobju med obema vojnama zavzema napredno
revolucionarno gibanje na ptujskem območju po-
membno mesto. Zgodovina naprednega delavskega
gibanja na Slovenskem nikakor ne more mimo doga-
janj v Ptuju. Mestece ob Dravi, ki je bilo od prejšnjega
stoletja vse bolj izpostavljeno germanizatoričnemu
pritisku in v katerem je imela pozneje nemška
demagogija ob specifičnih družbenoekonomskih
pogojih določen odmev, je doživljalo burno obdobje
narodnoobrambnega boja. Ta boj, ki seje razplamtel v
letih pred drugo vojno, je bil hkrati tudi revolucionarni
boj — boj za nove družbene odnose, boj proti
ekonomski zaostalosti, ki je ustrezala določeni družbe-
ni strukturi.
Zato je bilo potrebno v referatu najprej osvetliti
ekonomske in družbene specifičnosti ptujskega
območja, da bi bila razumljivejša pot boja naprednih
družbenih sil. Hkrati pa je potrebno dodati, da
naprednega mladinskega gibanja ni bilo mogoče ostro
ločevati od aktivnosti starejših članov KP. Nasprotno,
vsi viri jasno izpričujejo, in to je vzeti za zgodovinsko
dejstvo, da je bilo delo napredne mladine globoko
vtkano v vsa dogajanja, v vse revolucionarne nastope,
ki jih je usmerjala Partija. Dejansko ni bilo dejavnosti
brez napredne mladine in če samo citiramo nekdanje-
ga ptujskega gimnazijca-komunista, Dušana Kvedra,
sodi gibanje mladih Ptujčanov med najmočnejše v
Sloveniji.
Iz teh razlogov sem zgradila svoj referat na podlagi
vseh dejavnikov, ki so kakorkoli vplivali na
opredeljevanje mlade generacije. Res je sicer dan
poudarek obravnavi tridesetih let, toda širine mladin-
skega gibanja ne bi mogli dojeti v celoti, če se ne bi
ozrli tudi v dvajseta leta, v prikaz razmer, ki so nastale
po prvi vojni. V nadaljevanjuželim predstaviti zgradbo
referata in ob posameznih poglavjih opozoriti na
pomembna vprašanja in tudi na taka, ki so ostala še
nepojasnjena.
1. poglavje
Ptujsko območje po prvi svetovni vojni je razdelje-
no v dva dela, in sicer:
1.	Specifični družbenoekonomski pogoji v naših
krajih. Tu na podlagi Žgečevihin Kerenčičevihraziskav
ter predvojnih publicističnih virov (predvsem ljudske
pravice in Delavske politike) opozarjam na naslednje
značilnosti: na zaostalo podeželje, agrarno prenaselje-
nost, porajanje agrarnega proletariata, na pereče vini-
čarske odnose in na šibko industrijsko bazo, še ta kapi-
tal je bil pretežno v rokah nemških delodajalcev. Sledi,
da so delavci prihajali večkrat v odvisnost od nemške-
ga kapitala, da so v boju za ekonomski obstanek
izkazovali politično mlačnost ali pa tudi, da so pozneje
v tridesetih letih bili dovzetni za hitlerjansko demagogi-
jo (dejavnost KB in nemškutarski vpliv so bili močni v
teh krajih).
2.	Začetki naprednega delavskega gibanja.
V tem delu nakazujem skromno porajanje delav-
stva, idejno neenotnost ter skromne revolucionarne
vplive. Zaradi šibke gospodarske osnove ni razvitega
proletariata in v dvajsetih letih ni revolucionarne
razgibanosti, razen odmev oktobrske revolucije (Žgeč
ustanavlja partijske organizacije po vaseh, odmevi
železničarske stavke v železniških delavnicah). Ze tako
skromno levičarsko gibanje je močno zavrlo po Zgeče-
vem odhodu. S prihodom dr. Jožeta Potrča v Ptuj je
delavstvo kazalo podobo neenotnosti, pozneje je priš-
lo do razkola med levico in desnico. Potrč je postal
inspirator naprednega delavskega gibanja, tako da se
je pričelo organizirano partijsko delovanje: prva partij-
ska celica železničarjev leta 1928, pridobivanje
simpatizerjev. Razpravo o teh vprašanjih zaključujem z
ugotovitvijo, da širšega revolucionarnega delovanja še
ni bilo, da je nastal celo trenutni zastoj ob Potrčevi
aretaciji (provala leta 1930, ki je segla tudi na druga
območja), tako da se je napredno delavsko gibanje v
pravem smislu pričelo po letu 1932.
II. poglavje
Že z naslovom pojasnjuje, da se je široko
revolucionarno gibanje pričelo v tridesetih letih.
V prvem delu se lotevam dejavnosti Partije v novih
pogojih, pri čemer opozarjam, da je na prelomu v
tridesetem letu moglo priti^ do večje angažiranosti
ljudskih množic kot odraz težkega ekonomskega
položaja, ki ga je prinesla gospodarska kriza. Partija
je pridobivala svoje somišljenike tudi na podeželju;
tako posebej izpostavljam delo in vlogo kmeta Jožeta
Lacka.
Ob perečih socialno-ekonomskih vprašanjih se je
pričelo oblikovati gibanje, se pravi v prvih tridesetih
letih.
Ptujska gimnazija sodi v sam vrh razgibanega
mladinskega revolucionarnega gibanja in zato v
naslednjem poglavju razpravljam o delu in življenju
na gimnaziji od 1929 do 1934, ko je prišlo do aretacij
članov gimnazijskjs celice in je ta dogodek pomenil
udarec za napredno mladinsko gibanje. Omenjam
nastanek partijske gimnazijske celice oziroma pred
tem, kako se je skupina mladih ob perečih socialnih
vprašanjih tedanjega časa, ob vplivu naprednih
profesorjev ter ob močnem vplivu dr. Potrča kalila.
Ta skupina dijakov, med njimi npr. Ivan Bratko,
Dušan Kveder, Tone Žnidarič, Ivan Potrč, France
Cuček, je postala jedro šolskega življenja in dela.
Mladi levičarji so praktično usmerjali društveno
življenje na šoh in sploh celoten tok dogajanj.
Pri tej analizi izhajamo iz neposrednih pričevanj
nekdanjih članov celice, iz pričevanj profesorjev, ker
v tem času skojevske organizacije še ni bilo, mislim,
da je mogoče zaključiti (glede na Kvedrovo trditev),
da je bila to partijska celica, pa čeprav je povezovala
dijake-mladince. Ostaja pa še vedno nepojasnjeno
vprašanje partijske mreže na ptujskem območju (kje
so bile celice, člani, ustanovitev MK, povezanost s
partijskim okrogem), ker tovrstnih virov ni in tudi
ustnih pričevanj je bore malo.
111. poglavje
Namenjam dogokom leta 1934, ki prizadenejo
napredno mladinsko gibanje. V listkovni in popisni
akciji, ki jo je organizirala Partija, so sodelovali
mladinci, študentje (akcija se je izvedla tudi v bližnji
okolici Ptuja). Dogodke razkrivajo neposredni
udeleženci, a ohranjeni dokumentarni viri samo
potrjujejo^ kako močan vpliv so imeli prvi mladi
komunisti na gimnaziji in zato je sledila ostra reak-
cija režimskih oblasti (kazenski pregon) ter šolskega
vodstva (onemogočeno nadaljnje šolanje, majhne
možnosti zaposlitve). In čeprav je pregon prvih
komunistov pomenil udarec za napredno mladinsko
gibanje, je bil to le trenuten zastoj.
IV. poglavje
Organiziranje SKOJ in njegova revolucionarna ter
narodno-obrambna dejavnost — nakazujem nov
polet mladinskega gibanja po letu 1935, takrat, ko so
se pričenjali vračati iz zaporov obsojenci prve
gimnazijske celice. Čeprav socialno onemogočeni so
ti mladinci postali aktivni člani naprednega delav-
skega gibanja — nadaljevali so z revolucionarnim
delom, se povezovali z gimnazijsko, delavsko
mladino, kmeti, železničarji-komunisti itd. Kot pravi
dr. Potrč, je v Ptuju po letu 1935 ,,nastopala širina v
KP in gibanje je prešlo v mlajše roke." Ta širina se je
kazala v različnih oblikah legalnega udejstvovanja:
na ljubljanskem zborovanju združene organizacije pa
tudi na celjskem zletu Svobod, v različnih oblikah
dela v DPD Svoboda — predavanja komunistov,
nastopi naprednih akdemikov s predavanji,
koreferati, na debatnih večerih, izletih dijaške in
delavkse mladine, aktivnost se je kazala pri zbiranju
podatkov o socialni strukturi na podeželju (Kveder,
Kerenčič), pri zbiranju Rdeče pomoči za stavkajoče
tekstilne delavce v Mariboru (obstajala je povezava
med ptujsko in mariborsko mladino, prišlo je do
večkratnih srečanj, npr. na Vurberku in konec
tridesetih let na Pohorju).
V svojih spominih Kveder govori, da se je MK
SKOJ formiral 1935 po prihodu Toneta Rancingerja-
Franceka in da so nato sodelovali z delegatom na
pokrajinski konferenci v Ljubljani junija tega leta.
Kljub iskanju podatkov je ostalo nerazjasnjeno o
MK SKOJ (ustanovni sestanek, njegovi člani, kje so
obstajale skojevske organizacije). Značilno za to
območje je razmah mladinskega gibanja. Ocenjujem,
da je do take rasti moglo priti ob zglednih predanih
komunistov (dr. Potrč. Lacko), ob dejanjih prve ge-
neracije dijakov-komunistov (neposredni stik z delav-
sko mladino, seznanjanje z marksizmom, sodelova-
nje v listkovnih in napisnih akcijah).
Razvejano napredno mladinsko gibanje je usmerja-
la KP. Boj mlade generacije se je kazal v odporu proti
razrednemu sovražniku in proti ptujskemu nemčur-
stvu, ki je po letu 1933 pričelo dvigati glavo. Drugače
povedano, to pomeni, daje revolucionarni boj za nove
družbeni odnose preraščal v narodnoobrambni boj.
Formalno gledano, bi dejaH, da se je napredno
mladinsko gibanje pričelo pozno (vzroki so v nakaza-
nih razmerah dvajsetih let), toda kljub temu je bilo delo
ptujske mladine tako učinkovito, da je večkrat bilo v
slovenskem merilu na skojevskih konferencah
postavljeno za vzgled (konferenca na Osredku 1939).
Prav to, da je mladina dosegla enotnost brez sektaše-
nja, da je bila sistematično vodena v akcijah, da se je s
študijem ideološko izgrajevala, da se je v popolnosti
zavedala fašistične nevarnosti in zato pripravljena
pričakala usodne dni slovenskega naroda — je tisto,
po moji presoji, kar daje naprednemu mladinskemu
gibanju v Ptuju .svoj pomen in veličino. Morda bi kaza-
lo še podrobneje razkriti vzroke uspešnosti tega
delovanja oziroma programsko delo Partije z mladimi.
Drugi del tega poglavja namenjam ponovno
gimnaziji, saj ta pomdni srž revolucionarnega gibanja.
Prvi generaciji dijakov komunistov so sledile nove
generacije skojevcev, ki po vzgledu svojih starejših
predhodnikov delujejo preko dijaških društev in or-
ganizacij ob pomoči naprednih profesorjev. Podatki
govore, da je bila tedanja zavedna slovenska mladina
izredno socialno čuteča (težki pogoji življenja v Halo-
zah in Slovenskih goricah), razmišljujoča in kritična.
Hočemo reči, daje skupina dijakov-nosilcev napredne-
ga gibanja sredi tridesetih let — pričela zoreti ob
spoznavanju socialnih krivic v neposredni bližini (v tem
povzetku izpostavljam le nekatere: Vilma Bebler, Mar-
jan Kveder, Mirko Bagar, Štefan Kuhar, ZvonkoSaga-
din — nekoliko kasneje).
Ob taki orientaciji mladine je bilo mogoče, da je
pričela Partija formirati mladinske skupine ter jihuvaja-
ti v sistematično partijsko delo (študij marksistične li-
terature, sodelovanje v napisnih in listkovnih akcijah,
tiskanje ilegalnih letakov, nastopi v šolskih organizaci-
jah, pri Vzajemnosti, Sokolu, v gledališču ipd.)
Po virih sodeč sta bili organizirani dve dijaški skupi-
ni — dekliška in fantovska, vendar o dejavnosti slednje
ni mogoče odkriti nobenih podrobnosti. Po dejavnosti
dekliške skupine oziroma po njenem vodenju po članu
MK K P (Jože Kogej in pozneje Rudi llec) je lahko
ugotoviti, da pomeni taka oblika organizirano delo z
mladino. llec omenja podobno delo z mladimi, vendar
nič konkretnega o eventuelnih drugih organiziranih
skupinah (srečavanje mladih v šiviljski delavnici njego-
ve žene Anke Arbajter, nadalje srečavanje mladine na
izletih, študij ob kopanju ob Dravi).
Morda bo uspelo razjasniti vprašanje, koliko je bilo
takih skupin, kako so bile organizacijsko vodene in
sploh, kakšen status so imele (ali so bile to skojevske
grupe ali sirnpatizerske skupine, morda so bili to
kandidati KP — te probleme izpostavlja v svojih
spominih tudi V. Beblerjeva). Sploh bi bilo zanimivo
odgovoriti tudi na vprašanje sprejemanja dijakov v KP
(po podatkih jih je bilo le nekaj in v virih se zastavlja
vprašanje načina in kriterijev sprejemanja).
Pomembna pa je ugotovitev, da so imeli skojevci
na gimnaziji popolen vpliv, tesen stik z delavsko mladi-
no, ki se je po njih zgledovala že od prve revolucionar-
ne generacije, in da je boj napredne mladine zdaj že
dobival značaj narodnoobrambnega boja (urjenje
hitlerjevske mladine v Halozah, prihajanje v šolo v
gornještajerskih nemških oblačilih in zato pobrizgane
bele dokolenke s črnilom, pozneje sodelovanje dijakov
nemške narodnosti pri izobešavanju nemške zastave
na cerkveni stolp 1938). Na vsa večja izzivanja ptujskih
Nemcev je odgovarjala demokratična mladina z
manifestacijami pri Sokolu (narodnoobrambna
usmeritev organizacije prehaja v levičarske roke: zna-
na je npr. popisna akcija ob 25. obletnici septembrskih
dogodkov v Ptuju — premazana ponemčena imena,
listkovna akcija in povorka ob 20-letnici omenjenih
dogodkov), z manifestacijami slovenske solidarnosti,
npr. ob okupaciji Sudetov itd.
Zakaj imamo ptujsko gimnazijo za eno najbolj
levičarskih gimnazij na Slovenskem? Iz virov je mogo-
če zaključiti naslednje: v šolo, nekoliko odmaknjeno, je
režim pošiljal njemu manj zanesljive, dejansko napred-
ne profesorje, ki so močno vplivali na dijake (Marja
Boršnikova, dr. Franjo Žgeč, FrancOnič, Anton Ingo-
lič, pozneje France Mihelič in še nekateri drugi; vsi viri
pa poročajo tudi o pozitivni vlogi kateheta dr. Stanka
Cajnkarja, kije pri svojih urah dopuščal široko diskusi-
jo o mnogih družbenih vprašanjih). Nadalje velja
omeniti, da so dijaki v svoji okolici spoznavali bedno
življenje ljudi in mnogi prihajajo iz nerazvitih območij;
viri tudi izpričujejo velike zglede pri starejših komu-
nistih (dr. Potrč) in mislim, da ne gre prezreti dobre
partijske organiziranosti in sistematičnega dela z
mladino. Prav o slednjem bi kazalo še kaj dopolniti in
morda navesti še kakšne razloge, zaradi katerih je bilo
levičarsko gibanje na gimnaziji tako razgibano.
Tretji del tega poglavja namenjen Pokrajinski kon-
ferenci SKOJ za Slovenijo v Novi vasi pri Ptuju leta
1936, in sicer pri Jožetu Lacku. Uvodoma govorim o
Pokrajinski skojevski konferenci v letnih prostorih
frančiškanske cerkve v Ljubljani leta 1935, na kateri
so bili navzoči tudi ptujski delegati (nepojasnjeno ka-
teri), nadalje o Kvedrovem delu pri ,,Mladih potih",
o njegovih stikih s Ptujem ter o provah, zaradi katere
se je moral Kveder umakniti v ilegalo.
Čeprav .se je približno v tem času znašel v zaporu
dr. Potrč, to ni zavrlo partijskega dela, saj je to delo
že imelo v Ptuju širši obseg. Iz literature je razbrati,
da je bilo 7 osnovnih organizacij, a o drugih podrob-
nostih njihovega delovanja ni poročil.
Konferenca v Lackovi domačiji naj bi razpravljala
o direktivi, da bi se SKOJ razpustil, čemur so se uprli
PK SKOJ za Slovenijo in tudi nekatere skojevske or-
ganizacije, med njimi ptujska. Na konferenci so
obsodili tenedence po razpustu SKOJ in se dogovorili"
o nadaljnjem mladinskem gibanju. Če izhajam iz pi-
sma tov. Šentjurčeve (danes v ACK), da je namreč
bila ,,pozneje ta konferenca kritizirana in da verjet-
no še ni razčiščeno, kaj je bila", bi kazalo to vpraša-
nje rešiti, ker virov, ki bi ta problem razjasnila, ni-
sem odkrila.
V	četrtem delu tega poglavja opozarjam na nastaja-
joči nacizem, na fašistično nevarnost, na dogodke v
Španiji, ki so odmevali tudi v Ptuju, in podrobneje
po najnovejših izsledkih navajam španske borce z na-
šega območja (v glavnem nekdanje ptujske dijake).
Peto poglavje je posvečeno mladini v narodno-
obrambnem boju.
1.	V uvodnem delu spremljam delo ilegalne tehnike
KP v Ptuju. Naloge so v celoti opravljali napredni
mladinci in v številnih letakih razkrinkavali staroju-
goslovanski režim, njegovo popuščanje nemčurstvu
ob neposrednih dogajanjih v Ptuju. Številne so bile
listkovne akcije, delo pa opravljeno vestno in preda-
no. V teh dogajanjih vidim popolno zaupanje Partije
v te mladince. Zaradi konspirativnosti se je tehnika
večkrat selila in ni bila nikoli odkrita. Kako je pote-
kalo delo, je v večji meri znano. Manj je podatkov iz
časa, ko je bila tehnika na Vičavi pri komunistki 01-"
gi Megličevi in nato ponovno v gledališču. Delovala
naj bi od 1933 do okupacije.
V	referatu navajam nekaj karakterističnih letakov
in hkrati tudi sodne spise, ki govorijo o ,,komunisti-
čnih letakih", o pregonih ptujskih komunistov in o
tem, da le registrirajo dejavnost ptujskih Nemcev
(danes spisi v Zgodovinskem arhivu Ptuj).
2.	Poseben del namenjen ptujskemu nemčurstvu
(organizacije, društva, izleti v Nemčijo, ignoriranje
slovenskih lokalov, grožnja Slovencem, izobešavanje
nemške zastave 1938 v Ptuju).
V Ptuju so se pred drugo vojno polarizirale družbe-
ne sile, ko je stopila v bran zlasti zavedna slovenska
mladina. Ugotoviti je namreč mogoče, da je bilo v
Ptuju na eni strani izredno razgibano levičarsko delo-
vanje, na drugi pa je bil Ptuj nemčursko gnezdo.
3.	V narodnoobrambnih akcijah izraža napredna
mladina svojo narodno zavest. Omenjam delo sokol-
ske organizacije, narodnoobrambne tabore (na Rod-
nem vrhu v Halozah — o vsebini dela nisem dobila
podatkov; V Marembergu, katerega so se udeležili
zastopniki ptujskih skojevcev — o delu tega tabora^
nisem dobila pojasnila. Razkriti bi bilo potrebno še
delo zagrebških študentov, saj so se tudi ti udeleževali
taborov).
Posebna dejavnost ptujske mladine se je kazala v
gledališču, ki ga je vodil Fran Žižek. Tu "je delovala
partijska organizacija, tu so se aktivno udejstvovali
dijaki — skojevci in predstave so imele globoko so-
cialno vsebino. V tej hiši so se neprestano vrstile aka-
demije dijaških društev in mnogokrat so med pred-
stavo mladinci raztrosili letake po gledaliških prosto-
rih.
Ker je veliko arhiva še v zasebnih rokah, menim, da
bi bilo potrebno dejavnost te edinstvene ustanove,
podrobneje obdelati.
4.	Nastanek enotne fronte borbene mladine in
ustanovitev narodnoobrambnega odbora v Ptuju —
je del referata, v katerem govorim o povezovanju
vseh demokratičnih sil v enotno fronto. Na iniciativo
KP (Ivan Bratko) so se povezale različne politične
skupine 1. 1938 (o tem govori Tito v ,,Poročilu o
partiji": ,,. . . Tako je bil na primer v Ptuju, kjer je
bila hitlerjevska propaganda zelo brezobzirna,
ustanovljen za boj proti tej propagandi skupni od-
bor ..." — J. B. Tito — Delavski razred in ZKJ
1926—1977, str. 73 in 74).
Posebej se v tem delu lotevam dela v Vzajemnosti in
omenjam npr. Miklavžev večer 1940, ki je bil politi-
čno obarvan in je sprožil pregone komunistov.
5.	Del namenjam mladinskemu gibanju na podeže-
lju. Govorim o delu dijakov in študentov, ki so zane-
sli revolucionarni duh na podeželje.
Številni ohranjeni viri pričajo o živahnem delu DK-
FID, ki so pod vplivom KP postala pomembno tori-
šče revolucionarnega dela (močan vpliv Jožeta La-
cka). Veliko teh mladih je ob okupaciji našlo pot v
OF.
6.	V središču narodnoobrambnega boja pred drugo
vojno je bila mladina, in to predvsem gimnazijska.
Revolucionarno gibanje je tedaj na šoli doseglo svoj
vrh. Steber tega gibanja je bil Mitja Vošnjak. Skoje-
vcem je uspelo pridobiti vsa društva in ko so-ustano-
vili meddruštveai odbor, je bil ta uradno prepovedan.
Da je ta odbor dejansko deloval še naprej, se je
pokazalo ob 27. marcu, ko so skojevci povedli mladi-
no na ptujske ulice.
7.	Svoje izkušnje prenašajo mladi Ptujčani na
skojevskih konferencah (Sv. Planina nad Zagorjem,
Osredek, medtem ko o srednješolski konferenci v
različnih stanovanjih po Ljubljani 1940 nisem imela
na voljo dovolj poročil). Omenjam tudi sodelovanje
ptujskih in mariborskih mladincev, nato konference
na Pohorju, o katerih bi bilo potrebno več sprego-
voriti (sodelovanje ptujskih delegatov — imela
premalo virov).
Po sklepu ene od konferenc na Pohorju se je 1938
formiral OK SKOJ za Ptuj, ki ga je vodil Zvonko Sa-
gadin. Ostaja vprašanje njegovega konstituiranja: ali
je to bilo res v Čučkovi hiši, kateri komunisti so bili
prisotni, ali je popolna navedba, da so bili njegovi
člani: Mirko Bagar, Mitja Vošnjak, Jože Korošec in
Miha Grabnar. Tudi je ostalo nejasno vprašanje
skojevske konference na Mestnem vrhu pri Ptuju.
Šesto poglavje obravnava zadnje obdobje pred
okupacijo, ko gre za organizacijsko utrjevanje KP
(okrožna konferenca KP 1939 pri Lacku) in za novo
preganjanje komunistov (internacija v Medjurečje).
Zato je moralo priti tudi do kooptiranja novih članov
v OK KP. Glede na poznejše aktivnosti vse kaže na
to, da je ok KP vodil v zadnjih mesecih Zvonko Sa-
gadin (dr. Potrč interniran, izvoljen za sekretarja
OK po omenjeni konfeenci 1939)
Iz naslova ,,Pripravljeni pričakati usodne dni" je
jasno, da želim opozoriti na naslednje dejstvo: Mar-
čni dogodki 1941 so našli ptujsko napredno mladino
pripravljeno. Silovite so bile demonstracije 27. marca
na množičnem mladinskem sestanku v parku ob Dra-
vi so se dogovorili, da se bodo vključili v akcijo za
obdelavo neobdelanih polj in da bodo organizirali
protiletarske straže. V brezupnem položaju je nasto-
pila odločna mladina in po sprejeti partijski direktivi
o mobilizaciji prostovoljcev, je med te odšlo veliko
mladih. ,,Za odpor smo bili pripravljeni", je v svojih
spominih zapisal Mitja Vošnjak. Kako se je mlada
ptujska generacija opredeljevala v revoluciji naj za
zgodovinsko presojo služi le en podatek s spominske
plošče v avli nekdanje gimnazije — za domovino je
padlo 83 dijakov.
Praznik KS Lovrenc
na Dravskem polju
v počastitev na dan, ko je bila leta 1943 ustanovljena krajevna
organizacija OF (v Ivančičevem mlinu) praznujejo krajani KS Lovrenc
na Dravskem polju svoj krajevni praznik. Letos ga praznujejo že šestič.
SUivrtostna seja skupščin,^ KS in družbenofX)litičnih organizacij je bila
v torek zvečer, 21 .julija, ki sojo združili s položitvijo venca pred obeležje
NOB in s kulturnim programom. Po slavnostni seji, kije bi a v prosvetni
dvorani, so se sodelujoči udeležili še kresovanja. ki ga je pripravila
mladina.
Prireditev v počastitev krajevnega praznika bodo nadaljevali še v
nedeljo. 26. julija, ko bo dopoldne nogometni turnir za prehodni pokal
KS Lovrenc, popoldne pa bodo gasilske vaje ter podelitev pokalov in
priznanj.
-u
Sprejem v
počastitev
praznika
Predsednik skupščine občine
Ptuj dr. Cvetko Doplihar je po
dogovoru z družbenopolitičnimi
organizacijami ptujske občine
priredil sprejem v počastitev pra-
znika vstaje slovenskega naroda.
Sprejem je bil v torek, 21. julija
popoldne v sejni sobi na ptujskem
magistratu.
6-iZ NAŠIH KRAJEV
23.julij 1981 - tednik
PRIZNANJE GASILCEM
NAHARDEKU
Poročali smo že, daje gasilsko društvo na Hardeku pri Ormožu, ki
povezuje okrog 120 članov, v nedeljo 12. julija praznovalo 85. obletnico
obstoja in delovanja. Na slavnostnem zboru je govoril predsednik
društva Franc Polic, ki je poudaril, da so društvo ustanovili in vodili
vseskozi zavedni Slovenci, saj je kmalu po ustanovitvi postalo enako^
vredno takratnemu G D Ormož, kjer so prevladovali nemško usmerjeni
ljudje. Tudi danes je G D Hardek eno najdelavnejših v občini Ormož.
Na proslavi so se s posebno listino spomnili nekaterih svojih na-
jstarejših članov. Janez Hanželiču so za delo v gasilstvu podelili plaketo,
posebne značke za 50 let dela v gasilstvu sta prejela Ivan Belec in Ivan
Maslen, za 40 let dela Anton igerc, za 30-letno delo pa Marija Bolcer,
Stanko Hartman,Zinka Hedžet, Jože Igerc, Anton Janežič, Hilda in Ivan
Kuharič ter Ciril in Ivan Stuhec. Poleg tega so za 20 let dela v gasilstvu
podelili značke devetim, za 10 let dela pa 24 gasilcem in gasilkam.
Stanko Kumer, predsednik občinske gasilske zveze Ormož je na
Proslavi izročil občinska gasilska priznanja prve stopnje, ki .sojih prejeli:
ilip Babič, Jože Belec, Janko BreznilC J^ože Igerc, Franc Puklavec,
Otmar Soštarič ml.. Rudi Zinko in Pavel Žnidarič. V zahvalo za večletno
sodelovanj^e pa je GD Hardek dalo tudi pisna priznanja nekaterim
gasilskim društvom iz SR Hrvatske, G D Miklavž pri Mariboru, Desenci
pri Ptuju ter GD Ormož in Loperšice.
—u
ŠE O KMETIJSKEM MARKETU V PTUJU
ŽIVAHNEJŠA
PRIZADEVANJA
Na straneh našega časopisa smo že dvakrat pisali na temo ureditve,
kmetijskega marketa v Ptuju. Obakrat je z odgovorom sodelovala
kmetijska zadruga Ptuj; tokrat pa daje odgovor Marjan Ostroško, član IS
SO Ptuj, zadolžen za področje trgovine, gostinstva in turizma:
»V izvršnem svetu si zelo prizadevamo za rešitev tega vprašanja.
Povedati moram, da smo imeli v zadnjem času več razgovorov na to
temo. Sestali smo se s predstavniki OK ZSMS Ptuj, ki podpirajo ta
prizadevanja, vendar je pogoj za izselitev kluba mladih, druga primerna
lokacija v središču mesta. V mislih imamo prostore doma JLA, vendar bi
za takšno rešitev potrebovali večja vlaganja.
Že na eni izmed prihodnjih sej. bo ponovno beseda o tem, in
prepričan sem,da bomo skupno poiskali najboljšo rešitev.«
Pripravila: MG
Slepi krvodajalci
čez 20 let dajejo naši slepi in slabovidni člani medobčinskega
društva Ptuj-Ormož kri za tistega, ki jo v stiski nujno rabi. Tej humani
akciji se odzove vsako leto čez 20 starih in novih krvodajalcev.
Po akciji se jim društvo oddolži z malo zakusko ter kozarčkom
Haložana in na svidenje spet drugo leto.
foto: R. Rakuša
Krvodajalci pri icozarčku vina.
OBNOVLJEN DOM
Sedanja zgradba gasilskega doma v Obrežu pri Središču ob Dravi je
bila zgrajena leta 1880, društvo pa jo je dobilo v upravljanje leta 1925
in jo takrat dodobra obnovilo. Lansko leto pa so obrežki gasilci sklenili
dom ponovno obnoviti in razširiti. To so tudi uresničili ter od temeljev
obnovljeno zgradbo predali namenu na dan borca, 4. julija. Ob tej
priložnosti so se v Obrežu zbrala številna gasilska društva in gostje, pa
seveda domačini, prireditev pa je potekala pod pokroviteljstvom
Drogine TOZD Gosad v Središču.
Za obnovo doma so Obrežanci porabili 400 tisoč dinarjev, prosto-
voljno pa so opravili nad dva tisoč delovnih ur. Pri tem so največ storili
Alojz Vesenjak, Ivan Lukman. Jože Šala, Ivan Cimerman ml., Jakob
AJeksič, Mirko Potočnik, Janko Šalamun, Stanko Veldm, Ivan Cimer-
man st., Franc Cimerman in Janko Rakuša. Zahvalo so izrekli tudi
Martinu Habjaniču in Francu Filipiču iz Obreža, ki sta pomagala,
čeprav nista gasilca.
Ob koncu so člani gasilskega društva Obrež pripravili manjšo
gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo več društev, pa tudi enote civilne
zaščite iz Obreža. Društvo šteje sedaj 60 članov in članic in ima vse
možnosti za dobro delo na področju svojega humanega poslanstva, jr
Obnovljen dom gasildcega dniStva v Ohrežu. (Foto: jr)
MED OBIRALCI VIŠENJ
V nasadih višenj ptujskega
Kmetijskega kombinata na Mes-
tnem vrhu pri Ptuju je bilo ves
prejšnji teden zelo živahno, saj so
pričeli z obiranjem letošnjega
pridelka. Obiralcev »kar mrgoli«
in vseh starosti .so, od najmlajših
do njihovih staršev in prijateljev.
Najprej smo vprašali Janeza
Gornika, vinogradnika v KK Ptuj,
kako poteka obiranje višenj?
»Z obiranjem smo pričeli v
sredo 8. julija. Na naš poziv seje
odzvalo precej obiralcev in pridni
so. tako, da smo sedaj že obrali
glavnino pridelka. Plan smo do-
segli, celo presegli. Dnevno ima-
mo v nasadih od 150 do 250 ob-
iralcev. pretežno pionirjev in
mladincev, nekaj pa je tudi odra-
slih oseb.
Tudi s kvaliteto letošnjega pri-
delka smo zadovoljni. Vreme nam
je bilo ves čas naklonjeno in to je
ugodno vplivalo tudi na količi-
no. Do sedaj smo nabrali okoli 70
to višenj.«
In kaj menijo obiralci?
Anica Muršič iz Rogoznice:
»Že lani sem obirala višnje v
tem nasadu, letos pa sem bila tu-
kaj že prvi dan obiranja. Na dan
oberem nad 50 kg višenj, se pravi
od sedmih, pol osmih do trinajste
ali štirinajste ure, kakšne sem pač
volje. Delo ni težko, obrati je treba
vse drevo, pri tem pa si pomaga-
mo z lestvami in palicami s kavlji.
Vej ne smemo lomiti, višnje mo-
ramo spravljati v posebne zaboje,
brez pecljev in listov. Za kg na-
branih višenj nam plačajo 4 din.
Mislim, da se splača.
Janez Simonič s Podvinc:
l ukaj nisem sam, vsa družina
je z menoj, torej žena in sin. Splača
se obirati. Sem prihajamo zgodaj,
delamo pa do 14. ure. Vsi trije
naberemo na dan prek 300 kg, kar
je slišati veliko, ni pa ne vem kaj.
Trenutno nimamo nobenega
drugega dela, zato nam to obira-
nje pride kar prav. Imam eno
majhno pripombo, rad bi pove-
dal, da nekateri obirajo vse na-
pol, tako, da imamo odrasli pre-
več nepotrebnega dela. Drevo je
treba obrati do konca, to bi morali
vsi vedeti in se tega držati.«
Roman Čančar iz Maribora:
»Tukaj sem pravzaprav na po-
čitnicah, pri babici v Grajenšča-
ku. Obirati sem začel šele prejšnji
četrtek, na dan sem do sedaj na-
bral največ 60 kg. Pa je lepo, ne
trpiš preveč in še zaslužiš kakšen
dinar. S prijatelji se med obira-
njem tudi kaj pošalimo, tako, da se
veliko nasmejimo .. .«
Boris Kostanjevec iz Nove vasi
pri Ptuju:
»Uspešno sem končal tretji
razred OŠ Franca Osojnika v
Ptuju in sedaj imam brezskrbne
počitnice. Pravzaprav še ne čisto,-
sedaj že skoraj teden dni obiram
višnje, da bi zaslužil kak dinar. Ne
naberem veliko, od 40 do 50 kg
dnevno, pa bo že kaj. Nisem sam,
smo vesela družba prijateljev.
malo delamo, malo pa se tudi
poigramo, saj se nam nikamor ne '
mudi. Z denarjem, ki ga bom do-
bil si bom sam kupil nove dele za
kolo.«
Zalika Kuri iz Janežovc:
»Že lani sem obirala višnje,
ampak je bilo takrat precej težje.
Deževalo je večinoma in capljali
smo po blatu, padali zaradi
spolzkega in mehkega terena. No,
letos pa je veliko boljše, skoraj
obratno, skoraj preveč vroče. Do
sedaj sem največ nabrala v pone-
deljek, točno 138 kg. V avgustu
grem še na obvezno počitniško
prakso, tako bo vse skupaj prišlo
prav v jeseni, ko bomo spet začeh
s poukom. Učila in knjige so ob-
upno drage, pa si tako pomaga-
mo.«
In za zaključek še mnenje ing.
Marjana Kajniha o letošnjem
pridelku višenj:
»V naših nasadih višenj imamo
v glavnem Gorsemsko sorto, ne-
kaj Reksele in Lotovke. Povpra-
ševanje za našim pridelkom je
zelo veliko. V glavnem bomo
pretežni del letošnjega pridel-
ka prodali v Slovenija-sadje
Ljubljana. Ti pa bodo^^o našo
količino namenili za izvoz v ZRN,
ZDA in Francijo, kjer bodo iz njih
predelali razna desertna vina,
kompote, sladolede in podobno.
Z letošnjim pridelkom smo zado-
voljni, sicer pa smo pričakovali
takšno letino, čeprav nas je ne-
koliko prizadela spomladanska
pozeba.«
M. Ozmec
Janez Gornik in ing. Marjan Kajnih iz KK Ptuj
Obiralci (z leve) Anica Muršič, Janez Simonič, Roman Čančar, Boris Kostanjevec in Zalika Kuri.
^Spomenik", ki nam
ni v ponos
V Sp. Brežnici, nekako v sredini med Križnim vrhom in Poljčana-
mi že vrsto let stoji stara, zapuščena stanovanjska zgradba. Hiša je
izgubila že svojo »obleko« pa tudi številko. Res je na območju občine
Slovenska Bistrica še vedno veliko število, predvsem novejših hiš, brez-
hišnih številk, vendar so največkrat v okras kraju, kar pa za hišo v Sp.
Brežnici prav gotovo ne bi mogli trditi. Odpadajoči omet, ostrešje in
stavbno pohištvo je v stanju, ki ni v ponos okolju.
Objekt je še toliko bolj »na prepihu«, ker stoji samo dva ali tri
metre od republiške ceste Slovenska Bistrica-Rog. Slatina, po tej cesti
se prav te dni prevažajo stotine tujih turistov. Kaj žalostno sliko vzbuja
ta razvalina še posebno za tiste, ki se vračajo na letovanje v naše kraje
zadnjih nekaj let in s presenečenjem ugotavljajo, kako je lahko objekt
na tako vidnem mestu tako dobro »skrit«, da ga ne opazijo tisti, ki jim
je skrb za lepo okolje in varnost občanov dolžnost in obveza.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Izgleda, da ograjo nekdo začenja obnavljati, hiše pa ne.
VETERANI NA DRUGEM
UDARNIŠKEM DNEVU
Vsoboto 11. iuliia smo brieadirii
kluba ,,Franc Belšak-Tone" imeli
drugi udarniški dan. Na prvem
udarniškem dnevu smo delali v
smen Destrnik (Ločič, Levanjci),
na sobotnem udarniškem dnevu pa
smo delali na območju Ptujske go-
re in sicer v Sestržah.
Brigadirjem ZMDA Slovenske
gorice iz Žalca in Dravograda, smo
pomagali pri izkopu primarnega
vodovoda. Druee udarniške akcije
se nas je udeležilo 25 brigadir-
jev veteranov. Naš klub združuje
v svoje vrste stare in mla-
ae. [Najstarejsa cianica našega klu-
ba je Marija Šprah s 67 leti, njena
prva akcija pa je bila Šamac-Sara-
jevo. Tudi tokrat se je udeležila
udarniškega dne. Čeprav je v svojo
evidenco vpisala samo en udarniški
dan, je na vprašanje zakaj je prišla
tudi tokrat odgovorila: ,,Čeprav
sem svoj udarniški dan že dala
skozi, me še vseeno vleče nazaj na
udarniške dneve. Bila sem v Puli
pri hčerki, vendar ko sem se spom-
nila, da bo kmalu sobota in z njim
drugi udarniški dan, sem odpoto-
vala domov, in kot vidiš sem danes
zopet na akciji. Čeprav nimam več
toliko moči kot včasih, še vedno
lahko delam. Res je, da me tarejo
že leta, toda upam, da bom se tak-
šnih udarniški dnevov lahko Se
udeleževala.
Najmlajša udeleženka šteje ko-
maj 13 let, vendar spretno prime
za kramp in lopato. Potolči se ne
da. Teren na delovišču je bil zelo
trd. Vse smo morali delati s kram-
pom. Starejšim brigadirjem je hlad
delal znoj. Kmalu so se na rokah
poznali žulji.
Naš klub je še sorazmerno mlad.
Vendar kljub temu že lahko reče-
mo, da dela uspešno, in da bomo
lahko kmalu pokazali vidne uspe-
he. Sicer delamo manj na kultur-
nem in športnem področju, zato
pa smo vedno med prvimi pri delu.
Delo na trasi je bilo težavno. Pri
njem so nas spodbujali krajani.
Brigadirjem smo s svojo pomočjo
vlili poguma. Delo na trasi smo
zaključili ob 12.30. Nato smo se
odpeljali v Dornavo.
Za konec smo zaigrali še nogo-
metno tekmo veterani: brigadirjem
in Žalca. Sestava ekipe: štirje fant-
je in dve dekleti. Vsekakor je bila
ekipa veteranov boljša.
Razšli smo se, z upanjem, da bo
na naslednjem udarniškem dnevu
zoj)et tako lepo.
Še brigadirski Z-D-R-A-V-O za
vse veterane in brigadirje ZMDA
Slovenske gorice.	J. Hvaleč
Kdo pozna skrite kotičke
Poletje je. Vse je zeleno in čestokrat se zatečemo v senco, kjer se
počutimo varne in nam ni vroče. V mestu se zatečemo v svoje stanovanje,
pod bližnje drevo na našem dvorišču. Le tu in tam se odpravimo na
sprehod v gozd.
Kakšne lepote skriva gozd? Visoka drevesa, polno pajčevine in
gozdnih prebivalcev. Tudi to. Toda gozd ima svoj čar, svoje skrite kotičke
— kotičke, ki jih ne pozna vsakdo. Še pred leti sem sama zahajala po
gozdnih jasah in to kar pogosto. S knjigo v roki sem se podala na pot.
Danes za takšne sprehode ni več časa. knjige ležijo na policah in le ob
večerih slišiš obračanje listov ob medli luči, brenčanju komarjev in
drugega mrčesa. Nič več ni tistega vonja, ki te je tako močno privlačil.
Sedaj lahko samo žalostno pogledaš na mizo, kjer ti edino veselje dela
skromen šopek. Čeprav živim na vasi, se mi včasih zdi, kot da se mi skriti
kotički, lepote gozda, polja, vasi oddaljujejo, me zapuščajo in mečejo v
ta betonski svet. Zares sem zanemarila svoje sprehode, skor^ sem
pozabila na svoj sanjski svet. Ostajajo le še nedelje. Toda mčje poti
zaraščajo, po njih se vzpenja trnje, ki mi zapira pot, rastejo kopnve, kot
da mi hočejo preprečiti obisk mojega sveta — skritih kotičkov.
Za veliko vsega so tisti, ki živijo v mestu prikrajšani. Toda gozd jih
vabi, kliče.. . . Ne, danes znamo gozd samo uničevati, mlada in stara
drevesa. Le živali ostajajo v njem, si poiščejo varno zavetje pred lovci in
vsemi tistimi, kijih preganjajo.
Moramo poskrbeti, da bo naš gozd ostal lep. To bomo lahko štorih
samo tako, da ga ne bomo spreminjali v smetišča.
Bodimo tudi mi veseli in zavijmo kdaj pa kdaj po gozdni poti, jih
počistimo, opozorimo tovariša, ki ga uničuje naj ne dela tega. Povejte mu
kaj vse nam pomeni gozd.
To je bilo kratko razmišljanje o gozdu, o skritih kotičkih in nedo-
taknjeni naravi, ki skriva lepote, mi pa velikokrat zanje ne vemo. JH
Ne pozabijo
na nas
Osnovna organizacija sindikata
bolnice dr, Jožeta Potrča Ptuj
prireja za svoje upokojence vsako
leto enodnevni izlet v naravo. Tako
smo se tudi letos lepo sončno nede-
ljo, 28. junija zbrali v bolnišnici,
kjer sta nas pozdravila predstojni-
ka sindikata Anica Vnuk in Marjan
Štolfa, nam zaželela veseli dan,
obenem nas seznanila z uspehi in
težavami s katerimi se srečujejo.
Za aktivne uslužbence že tri leta
ne prirejajo skupnega izleta,
strinjajo se, da se za upokojence
priredi skromni izlet, zato jim gre
zahvala. Mi upokojenci se tega zelo
veselimo, ker enkrat letno pridemo
skupaj in obudimo spomine na dni,
ko smo še delali pod težjimi pogoji.
Z avtobusom smo krenili iz Ptuja
proti Ormolu, se ustavili v Jeruza-
lemu, kjer smo se okrepčali. Med
zelenimi vinogradi nas je vodila pot
do zdravilišča Radenci. Tu smo se
sprehodili po parku in si ogledali
zdravilišče: Nadaljevali smo pot
proti Blaguškemu jezeru. Tam smo
se za nekaj ur utaborili. Medtem so
nam pripravili jedi na žaru. Pri de-
lu se je spretno izkazal Ivan Jurgec.
Veselo razpoloženi smo zapeli ne-
kaj domačih in narodnih pesmi,
predvsem pesem Jugoslavijo, ki je
močno odmevala iz vseh grl. Tudi
minuta molka za preminulim ter
vedno nepozabnim maršalom Ti-'
tom ni izostala. Čas je hitro potekel
in smo se v ranih večernih urah
vrnili v Ptuj. Ta dan nam bo ostal v
nepozabnem spominu. Sindikalne-
mu odboru še enkrat lepa hvala za
trud in prireditev.
V imenu upokojencev
Franc Ivančič
jPltfIK -23. julij 1981
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
ije JurSinc je bilo že pred vojno privlačno za organizirane skupine
kov. Na posnetku je skupina mariborskih izletnikov pred gostilno
|j|j v Juršincih, ko so se ti izletniki vrnili z Gomile
1952 je bil na vrhu Gomile zgrajen drugi leseni razgledni stolp, visok
l^malu za tem je nastal tudi ta posnetek, v ozadju je viden vrh Gomile
pom
Proslava dneva
vstaje 25. in 26.
julija na Gomili
Prizadevno turistično društvo Gomila organizira letos v
počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda proslavo, ki jo
bodo združili s 35-letnico delovanja turističnega društva na
Gomili.
l ako se bodo v soboto in nedeljo, 25. in 26. julija zbrali na
Gomili, ne le na najvišji točki, temveč tudi eni najlepših turi-
stičnih točk na območju Slovenskih goric, turistični delavci,
predstavniki turističnih društev Slovenije in vinogradniki na
vinski poskušnji domačih vin.
Turistično društvo Gomila je bilo ustanovljeno 10. junija
1946, ko je bila tudi prva javna turistična prireditev na vrhu
Gomile in je pomenila začetek organiziranega turizma na vasi.
F. Holc
Stoperce skozi čas
v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj, vemo, da bo osrednja
proslava letos v Stopercah, pripravljajo tudi razstavo »Stoperce skozi
čas«. V sodelovanju z delavci Ljudske in študijske knjižnice v Ptuju bodo
razstavili fotokopije dokumentov in zapisov iz kronik, ki bodo obisko-
valcem prikazali razvoj, življenje in delo tega kraja v osrčju gozdnega
predela Haloz. Razstava bo v osnovni šoli.
Mladi harmonikarji in pevci pa se pod vodstvom Ignaca Vrabiča
skrbno vadijo za sodelovanje v kulturnem programu na osrednji proslavi
v počastitev praznika občine Ptuj.	f
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Konec maja so Nemci prve
jetnike, ki so jih nameravali
izseliti, prepeljali s štirimi veliki-
mi avtomobili v zbirni taborišči
Rajhenburg (Brestanica) in v
Maribor. Grad Bori so spremenili
v zapore za politične jetnike. V
njem so obsojenci iz mariborskih,
celjskih in ptujskih zaporov čakali
na obsodbo. Po dosedanjih po-
datkih so okrog 20 boriskih jetnikov obsodili na smrt in jih nato ustreli-
li na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ali v celjskem Starem piskru.
Ostale so poslali v nemška koncentracijska taborišča, največ v Au-
.schvvitz, Dachau in v Mauthausen, od koder se jih je le malo vrnilo. 18.
junija 1942 so se zapori na Borlu preimenovali v Geheime StaatspK)li-
zei, Polizeigefangnis Ankenstein bei Pettau — Untersteiermark (Tajna
državna policija, policijski zapori Bori pri Ptuju — SpK)dnja Štajerska).
Med jetniki je bil zelo osovražen tolmač Filipič, ki je ob zasliša-
njih jetnike surovo pretepal. Jetnike so običajno zasli.ševali in mučili v
gestapovskih prostorih v prvem nadstropju grajskega poslopja. Ker je
postajalo mučenje vedno hujše, sojetniki skušali pobegniti. Fjrvi, ki mu
je to uspelo, je bil Vlado Satler, davčni uradnik iz Ptuja. Zaradi izdaje
so ga v Sedlašku v Halozah ujeli in ustrelili septembra 1941 v Celju kot
talca. Nato je pobegnil Janez Primožič, ki so ga potem prav tako ujeli
in strahovito mučili. Ko je ponovno poskusil pobegniti, so ga ujeli v
bližini domačega vinograda in pobili do smrti.
Hrane je bilo v prvih tednih dovolj in ni bila slaba. Kasneje so si
jetniki tešili lakoto s hrano, ki so jim jo prinašali svojci ali pa so si jo
pridobili sami, če so delali zunaj gradu. Borlskim zapornikom so
pomagali številni aktivisti OF in domoljubi. Danica in Tatjana Peče s
Ptujske gore sta vtihotapljali pošto z Borla in na Bori. Tončka Sagadin
— Zenka je prinašala jetnikom priboljške, ki jih je zbrala med prebi-
valstvom ptujskega območja. Ana Gabrovec iz pekarne pri boriskem
mostu, kamor so hodili jetniki po vodo, je omogočala pripornikom, da
so se sestajali na njenem domu s svojci. Med največjimi dobrotnicami
je bila Marija Haške iz Cirkulan.	(dalje prihodnjič)
Gabrovčeva hiša z vodnjakom
Tukaj so borlski zaporniki točili vodo v sode in jih odvažali na grad.
M. G. (Miroslava Grašič)
DRAGI MOJI SOŠOLCI,
SPOŠTOVANA UČITELJICA!
»Oglaša se vam Liljana CAF iz tujine. Dolga in naporna je bila
tokrat ta moja pot v tujino, saj sem morala v avtu ležati. Sedaj ležim v
miinchenski otroški bolnišnici. Imam namreč meningitis, a ne nalezljiv.
Dnevi mi počasi minevajo, kaiti preveč sem se veselila šole. Upam, da
bom kmalu zapustila bolnišnico. Vsem vam. dragi moji sošolci in spo-
štovana učiteljica želim vesele počitnice. Vem lepa hvala za lep sprejem
v razredu. Vaša sošolka Liljana iz tujine.«
To je vsebina pisma naše prijateljice Liljane, ki je bila pri nas na
obisku. Z nami je obiskovala tretji razred, žal samo 10 dni. Bila je namreč
na počitnicah pri stari mami. Vsi smo jo vzljubili. Postali smo dobri
prijatelji. Z nami je pisala tudi matematično kontrolko. Zadnji dan, koje
bila z nami, smo bili vsi žalosti. Obljubila nam je, da bo še kdaj prišla med
nas. Dali smoji svoje naslove, da nam bo med letom pisala. Kljub bolezni
se nam je kar hitro oglasila s pismom, ki smo ga vsi radi prebrali in ki sem
vam ga tudi uvodoma napisala.	Nada Jeza, 3. r. OŠ
F. Osojnik — podr. Grajena
lilaša tovarišica Dana
jnčalo se je šolsko leto, eno
ch, pa vendarle ne tako
Janje za markovske šolarje in
Markovčane. Po šestintridese-
iftih učiteljevanja na naši šoli
jja v pokoj tovarišica Dana
te je že leto 1945, pa vendar
•Jko daleč, da se ne bi mogli
Sniti nekaterih podrobnosti.
se spominjajo Markovčani
^nasmejanih učiteljic. Dane in
'K, ki se vračata v Andrečekvo
Bili sta veseli, če sta lahko
^Potjo v preprostem lojtrnem
potolažili jokajoče dete,
^vedeli, da ima otrokova mati
ali pa sta bili neskončno
ko so jima Hrvatekva mati
'^ili topel zapeček in rezino
NSega kmečkega kruha. In
prišel je večer, mladinski sestanek v
Borovcih, v Sobetincih. Tovarišica
Dana ni nikdar manjkala. Kultur-
no-prosvetno delo na širšem
markovskem območju so spodbu-
jali tedanji učitelji. Spomnimo se
nabito polne prosvetne dvorane, na
katere odru si, tovarišica Dana,
odigrala številne nepozabne vloge.
In ko se je bližal september, ko so
se počasi začela odpirati polkna
markovskega ,,farovža" (tam so
učiteljice stanovale), smo otroci
ugotavjali: ,,Da, Vera se je vrnila,
Milena tudi, mogoče se bo tudi Fra-
nja! Jelka se ne bo vrnila! DANA
SE JE VRNILA VEDNO!
Šestintrideset let si v začetku
septembra sprejemala neuke
markovske razkuštrančke, največ-
krat v dobri, stari posojilnici. In ko
smo tisti, nekdanji razkuštranci,
čez petnajst let pripeljali v šolo svo-
je otroke, smo lahko ugotovili, da
se dvoje ni spremenilo:
—	ostala je dobra, stara po-
sojilnica,
—	ostala je dobra, nasmejana to-
varišica Dana.
Živela si z Markovci in za Mar-
kovce.
Pa saj, ne moremo si predstavlja-
ti številnih proslav brez tvojih go-
vorov, recitacij . . . ,,Pridi na
Sutjesko, mati!" se spominjaš? Bi-
lo je nepozabno!
In ali boš mogla pozabiti številna
znanstva, ali boš mogla pozabiti
demonskega koranta? Upam, da
ne! Zato želimo, da še ostaneš! Za
vse delo pa HVALA, TOVARIŠI-
CA DANA! Danica TEMENT
Jezikovno spodrivanje
Gotovo ste že opazili, kako pri določenih slojih naše družbe slo-
venščino spodriva srbohrvaščina. To je obžalovanja vredno zlasti še takrat,
ko se tako »mešano« izražajo vodilni ljudje, to je tisti, ki so sami že zaradi
svojega položaja tudi v tem nekak zgled nižjim. In če se slovenščina v
posameznostih seseda tem, kaj se potem ne bo drugim: že tistim, ki smo
doma v Sloveniji, še neprimerno bolj pa našim zamejcem in drugim, ki so
čisto odtrgani od rodne materine zemlje in v stalnem stiku z drugače
govorečimi!
Da: če človek svoje-materinščine ne uporablja za vse, o čemer mora
govoriti, ampak za nekatera področja uporablja tuj (ali predvsem tuj)
jezik, mora še posebej skrbeti za to, da se mu stavba materinščine ne bo
začela krušiti na vseh koncih in krajih, končno pa morda tudi podirati.
Tisti, ki imamo v Jugoslaviji pogost stik s srbohrvaščino, smo posebej
ogroženi, saj prvine drugega jezika spodrivajo domače za govorečega
skoraj neopazno, ker sta si slovenščina in srbohrvaščina vendar tako
blizu. Tako kar na lepem začnete namesto slovenskih uporabljati srbo-
hrvaške: L besede: POEDINCI (posamezniki), SPROVAJA I l (izvaja-
ti). KRIVICA (krivda), SIP (SZZ = sekretariat za zunanje zadeve),
KRIVICA (krivda), RAZDFLATI (obdelati), DONEKLE (do neke
mere) ipd.; 2. slovnico: KOMITETA (komiteja), IZPOD ČASTJO
(pod častjo), KAR ZADEVA DRUGIH PREDSTAVNIKOV (druge
p.), ]N ETNIČNO IN ŠIRŠE (tako - kot), TA ZADEVA JE TAKO
ZAČELA (se je z.) itd.; 3. v besedotvorju: REGION (regija, domače
seveda področje), IZSELJENIŠTVO (izseljenstvo), PO VEZAH (po
zvezah), ODNOSAJI (odnosi), POVRATEK (vrnitev). Temu in podo-
bnemu se mimogrede pridružijo še druge »cvetke«, npr. BREZ, DA SI
POVABLJEN (brez povabila, nepovabljen), KOT TO DOLOČA
PREDPIS (brez to), BREZ ZADNJE MISLI (skrite), ZA EMIGRA-
CIJO IN IZSELJENIŠTVO (zadošča izseljenstvo).
Vse take slabosti bi bilo treba zbrati in izdati v drobnem zvežčku, po
katerem bi ogroženi lahko vsak čas posegel ali pa bi mu drugi pri tem
pomagali. Potem njegova vse bolj razslovenjena slovenščina poslušalcev
ne bo motila, ampak bodo nemoteno sledili njegovi misli, zaradi katere
drug drugega poslušamo in drug drugemu govorimo.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in
pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL
Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
'nadaljevanje)
^RJE (LAPORJE), DVOR
J^ginuli dvor v zaselku Turniše, vas Laporje pri Slovenski Bistrici.
Slovenska Bistrica.
'263 se omenja kot priča v ustanovitveni listini studeniškega sa-
^^•ana Gotschalk iz Laporja, ki ga nato v letih 1273/73 srečamo v
■^stvu Friderika Ptujskega. 1382 se prvič izrecno omenja dvor —
^tZZ LANPRIACH. 1418 je Henrik Lušperški ocenil svoj sedež
ki gaje imel v zajmu, Bernardu Ptujskemu. 1441 je dobil urad
IJ^Ie Leuthold Stubenberški ki je vas Laporje skupaj z nekaterimi
/nii svojimi posestmi 1460 prodal Štefanu Prueschinku za 600
v zlatu. Deželno sodišče v Laporjah se 1490 omenja v štaten-
urbarju.
'Ovensko ime zaselka kaže, daje imel dvor obliko stolpa.
HTNO PRI OPLOTNICI (TRG), GRADIŠČE, DVOR
■a(ljjP'"everjena lokacija na nizkem griču, ob njivi, imenovani »Na
Jugozahodno od podružnice sv. M iklavža v Koritnem. Občina
Jka Bistrica.
^ iTiožmi konjiških gospodov nastopa 1240 vitez iz Koritnega
rog|,^"^'jfingus de Trok, 1264 se omenja Albert iz Koritnega — de
ilvv' imel dotlej od patriarha v fevdu neko desetino. Še 1754 je
irt^j^P^lnem urad konjiške gospoščine, kije bila takrat v posesti žičke
opisuje gradišče takole: »Ravno poleg njiv paje na zapadu
tp j^ Poraščen nizek grič, čegar vrh je raven ter od severa proti j ugu
'''ajo •	pa 18 korakov. Proti zapadu in jugu
foti^ '^J^gove stranice strmo in globoko proti bližnjemu potoku,
(opisani njivi) je globočina majhna. Le na severu se drži z
^•^upaj, a ta ozka zveza je z dvakratnim jarkom presekana.«
^ J^EP (KOZIREP), GRADIŠČE
'^''ica južnih obronkih Pohorja pri Tinjah. Občina Slovenska
K
'rii^j^^ji.fep se v virih omenja vsega dvakrat. Prvič je o njem beseda v
Hni'^''"' iz 1296, s katero je Leopold Konjiški odstopil samostanu v
štiri kmetije na Pohorju pri razdejane gradu Kozji rep —
''1375 ^^structum Cozerpe in monte Pocher. Neki Henrik Gozraopje
. ^ Mariboru sodnik in nato 1391 židovski sodnik. V kakšni zvezi
je z našim gradiščem, ni jasno. 1451 je studeniški samostan zamenjal s
Friderikom iz Kleka dvanajst kmetij pri Hočah in pri gradišču Koserep.
Poslej se gradišče v srednjeveških virih več ne omenja.
KOZMINCI (KOSMINTZEN), STOLP
V Halozah, gradišče na koti 468 v Kozmincih nad cestnim križiščem.
Občina Ptuj.
Zgodovinski podatki niso znani. Na ostrem vrhu so jasni sledovi s
tlemi izravnanega okroglega objekta, utrjenega še z dodatnim nasipom.
Sledovi pričajo o stolpu, enakem tistemu na Dravinskem vrhu nad
Vidmom.
LAMBERGOV DVOR (LAMBERGERHOF), DVOR
Izginula stavba v Apačah pri Lovrencu na Dravskem polju. Občina
Ptuj.
Poleg Apaškega dvora ali Spodnjega Majšperka je stal v Apačah
tudi tako imenovani Lambergov dvor, ki so ga po 1535 pozidali Lam-
bergi. 1662 so ga kot svobodno posest kupili Dietrichsteini in ga pose-
dovali tudi še v 18. stoletju. 1799 je skupaj s polskavskim dvorcem prišel
v posest Franca Leopolda Husterja, viteza Adelskrona. V začetku 19.
stol. je dvor začel propadati in tak je 1845 prišel v posest plemenitega
Prothasija. Pozneje naj bi ga za nadstropje znižali. O. 1885 je bil v lasti
Jurija Fošneriča, ki gaje kupil od neke Hajdukovke; takrat je bil znan
pod imenom »marof«. Po drugi verziji je bil 1830 že razvaljen, podatki
o nadzidavi in preureditvi v marof pa naj bi se po Curku nanašali na
Spodnji Majšperk.
Dvor je Vischer 1678 skiciral na svojem zemljevidu kot s stolpom
utrjeno grajsko stavbo, ne srečamo pa ga v njegovi Topografiji.
LANČJI DVOR (LANZENHOF), DVOR
Izginula stavba v bližini Lancove vasi pri Ptuju. Občina Ptuj.
Lancova vas je bila 1473 deželnoknežji fevd Reinprechta Holle-
neggerja. 1590je baron Ivan Khiesl z mariborskega gradu ocenil dvor za
Wolfa Paradeiserja. Poznejši posestniki so bili Jurij Duomitschitsch in
njegova hči Magdalena Denischkin, 1636 Ivan Schauer iz Ptuja, 1665
Simon Moscon, ki je prodal dvor z 21 podložniki, lovom, ribolovom,
deželnim sodiščem, pomirjem itn. za 5480 fl. Ivanu Krištofu Wasser-
mannu, gradniku v Varaždinu. 1689 si je dvor pridobila gospoščina
Turnišče. Dvor, ki ga že Janisch več ne omenja in ki je stal ob rečici
Polskavi, so menda kot razvalino že pred prvo vojno podrli.
LEHNIK (LICHTENEGG), GRAD
Lihtenek
Nepreverjena lokacija na hribu nad podružnico sv. Marije, Sprva
domnevno grajsko kapele, v Podlehniku. Občina Ptuj.
Grad, ki se prvič izrečno omenja šele 1334 kot canstrum Liechte-
neck, je nekdaj zapiral cesto, kije držala iz Ptuja na Hrvaško. Lihteneški
vitezi pa se omenjajo že prej. Liuthold Lihteneški, kije bil spremljevalec
in zaupnik štajerskega deželnega maršala Bertolda Pogrenjskega (von
Treun), je morda identičen z istoimenskim vitezom Pogrejskim — Lu-
itheld von Treun, ki se 1248 označuje kot miles. 1255, ko se omenja kot
dominus Leutoldus de Trevn in 1257, ko se omenja kot dominus Li-
utoldus de Triwen, je bil kot priča spremljevalec štajerskega deželnega
sodnik-a Gottfrieda Mariborskega m Friderika Ptujskega. 1297 je v
Slovenski Bistrici priča Henrik Lihteneški, 1322 se omenja Nikolaj, sin
Ulrika Lihteneškega kot salzburški fevdnik v ormoškem območju.
Družina je v moški liniji kmalu nato izumrla. Že 1337 je NVeingant
Massenberški prodal svoj delež utrdbe in tri dele gozdov Hartnidu
Ptujskemu, 1354 pa si je ta pridobil še drugo p>olovico od VVulfinga
Stickelbergerja in Friderika Majšperškega, die halb vesst Liechteneg
und etiich stukh darzu gehorend. 1438 se omenja samo še urad Lihtenek,
ki so ga takrat porevzeli ptujski minoriti.
Na omenjeni lokaciji so našli ostanke kamenja in malte, ki govore
o obstoju srednjeveške utrdbe. Sledove podobnega objekta, utijenega z
jarkom in nasipom, so našli tudi na Gorci pri Podlehniku — domačini jih
označujejo kot »farovški grad«.	Nadaljevanje prihodnjič
8-NAŠI DOPISNIKI
23.julii1981- TEDM
TRASA
Vsi polni moči in pričakovanja smo se prvi dan napotili na delovišče.
V avtobusu smo skrajšali čas s prepevanjem brigadirskih pesmi.
Domačini, za katere kopljemo vodovod, so nas ob samem prihodu
lepo sprejeli in nam zaželeli veliko delovnih uspehov na samem delo-
višču in dobro počutje pri njih.
V polni zagnanosti smo vihteli krampe in lopate, tako da nam je
teklo tudi v podplate.
Za naše prazne trebuščke skrbi skrbni ekonom Pero, ki pridno
prinaša vodo in hrano-ter nam s tem pogasi žejo, ki nam jo močno sonce
vedno prizadene.
Naša sani^bta skrbno zavezuje žuljave roke m skrbi za slučajno
prizadete ter jihskuša s teškimi mukami spraviti na nivo ostalih zdravih
brigadirjev.
Naš trasko Boro se neprestano sprehaja po trasi in meri izkopane
kubike zemlje ter priganja nas uboščke k delu.
Seveda na koncu vsi komaj čakamožvižg piščalke, ki naznani odhod
s trase v naselje.
Namesto, da bi se po prihodu v naselje spočili, nas čakajo sestanki,
tečaji in krožki, nekaj pa je tudi takšnih, ki imajo prosto popoldne.
Brigadirji »Slavko Šlander<<
Vida K.
SIMPATIČAN GEST
DOMAČINA
Bio je to pr\'i dan rada na trasi za brigadire 2. smjene M DA
»SLOVENSKE GORICE 81«. Brigadiri još nisu bih uhodani u poslu i
svi su s nestrpljenjem očekivah marendu. Suha hrana — mislili smo.
Krenuli smo prema mjestu marende i ugodno se iznenadili. Mje-
štani sela na Ptujskoj gori, gdje su radile MDB »Slavko Šlander« i ORB
»Vranek Mato Capajev«, pripremili su nam pravu malu gozbu.
Bilo je tu pečenih, domačih klobasica, masti, kruha i jasno, vina.
S užitkom smo izvaljeni u travi, pojeli pripremljenu nam marendu,
a mnogi su i »repetirali«.
Ovaj simpatičan gest domačina, koji su pokazali izuzetnu gosto-
Ijubljivost, pokazuje. da ljudi cijele dobrovoljan omladinski rad.
Brigadiri su, jasno, ponovo pokazali, da su u jelu nenadmašni.
Vsako jutro pozdrav zastavi (	Foto: M. Ozmec
Brigadirski humor
Brigadir se uporno udvara briga-
dirki i traži od nje više nego što ona
dozvoljava.
—	Ništa, kaže ona, tako nešto
samo posle venčanja.
—	Dobro, reče brigadir, neču da
navaljujem. Ali nemoj zaboraviti
šta si obečala. Čim se venčaš javi
mi nekako.
Poiiije ljubavnog pozdrava
brigadiri uvijek govore, da bi treba-
lo, da predu sa rečji na djela. A
brigadirke na to kažu: ,,Ah ta luda
obječanja!"
Brigadir: — Ti uopšte nisi u sta-
nju razlikovati konja od magarca.
Brigadirka: — Oprosti, jesam li
ti ikada rekla, da si konj.
Dva brigadira guraju jedna koli-
ca. Traser ih pita:
—	Zašto vas dvojica gurate jedna
kolica?
—- Treči nam je na poštedi, uglas
odgovoriše oba.
—	Pa druže, ne može se spavati
na brigadnoj konferenciji.
—	Kad bi ste govorili malo tiše,
mogao bih.
Brigadir, brigadirki šalje cedulji-
cu sa sledečim tekstom:
—	Drugarice dodi večeras kod
drveta iza štaba na sastanak.
—	DNEVNI RED:
1.	Moj život.
2.	Tvoj život.
3.	Naš buduči život.
Baš sem nesretan — dolazi mi cu-
ra u posjetu, a ja sam požarni.
—	Ne brini, ja ču te zamjeniti.
—	Baš si drug, a kada dolaziš, da
me zamjeniš?
—	Ma ne, ja ču izači sa tvojom
curom.
Upoznajte kraj iz koga dolazimo
Alibunar je opština u Južnom
Banatu na samoj ivici tzv. ,,Evrop-
ske Sahare" to je Deliblatske pe-
ščare. Sama opština je veoma
živopisan i lep kraj u kome se to-
kom sva 4 godišnja doba smenjuju
pejsaži. 1 svaki onaj koji je bar jed-
nom video predivnu Banatsku
ravnicu i njene prekrasne boje,
beskonačne, snegom pokrivene
oranice, zimi; zelenilo mladog tek
izniklog kukuruza i žita u proleče;
široka, nepregledna, plodna
prostranstva, leti i nezamisljive
spektre boja sazrelog kukuruza,
suncokreta i žita, ostaviče je u
svom srcu kao nešto neponovljivo i
nczamislivo.
Alibunar je vi.še nacionalna op-
ština i ljudska zajednica u kojoj
složno žive i rade svi oni za koje
ima mesta i koji hoče da rade, za
Srbe, Romune, Slovake i sve ostale
narode i narodnosti Jugoslavije.
Žitelji opštine žive i rade u 10 sela
širom opštine Alibunar, u Alibuna-
ru, Vladimiroviču, Nikolincima,
Banatskom Karlovcu, llandži, No-
vom Kozjaku, Dobrici, Lekvama i
Janošiku. Mesto Alibunar kao cen-
ter opštine je jedno od največih u
opštini. Sirom opštine naselja se
modernizuju, izgraduju se nove
škole, ambulante, kuče višespratni-
ce, asfaltiraju putevi in izgraduju
objekti za telekomunikaciju. Nase-
lja u opštini su u glavnom tipična
ravničarska sa karakterističkim ši-
rokim ulicama zv. šerovima. Žitelji
opštine uglavnom žive od poljo-
privrede, medutim u novije vreme
dolazi do naglog razvoja opštine.
Otvaraju se fabrike. Pre nekoliko
godina fabrika stakla ,,Llkras"
Alibunar, zatim Industrija mesa i
konzervi ,,Banat" Ban. Karlovac,
a ove godine svečano je u rad pu-
štena Industrija plastike Alibunar.
Samo mesto Alibunar ima oko
7.000 stanovnika. U njemu rade tri
škole: OŠ ,,Bratstvo jedinstvo",
ZSVO „Dan mladosti" i PUO ,,25
Maj" Alibunar. Brigada opštine
Alibunar to je ORB ,,Bratstvo
jedinstvo" sastavljena od najboljih
omladinaca i omladinki svih nase-
lja u opštini, raznih naroda i narod-
nosti. Baš zbog takve strukture
brigada je i dobila svoje sadašnje
ime koje več 5 god. opravdava i širi
ga kao jednu od največih tekovina
naše revolucije.
Brigadni pozdrav
ORB BRATSTVO JEDINSTVO,
Alibunar Banat
Za danes konec dela na trasi	Foto: M. Ozmec
LICniA
KARU
BRIGAD):
ORB „BRATSTV0
STVO" Alibunar, forj^
1975. godine na inicIjaN
SSOV i drugih društveno J
organizacija opštine Alib^ i
tada je učestvovala na sej^ i
RA u Vojvodini, Srbiji j (
I to na: 1975 S
„PART1ZANSK1 PUt-^ j
SORA „PALlC", 1977 Ji
„PART1ZANSK1 PUT"' ^ (
SORA „AUTO PUT BRa'J '
JEDINSTVO", 1979 >
„DJERDAP", 1980 SORa 1
SAK".
Na svim ovim akcijama h
je postizala izvršne rezultat/?
lju radnih i društvenih aktiv"*
Sa svake akcije donosila jf!
akcije i druga akcijaška priJ
a sa Palica 1976 i sa Zvornibj
brigadiri i brigadirke alibuj:
opštine doneli su največeak(j;
priznanje, plaketu ,,Veljko\i
vič". Ove godine brigada
sa SORA „SLOVENSKEq
CE" u drugoj smeni. Pokr(n
brigade su: OOUR „NAFTA(
— Južni Banat". JanoSik j
„TAM1Š" Pančevo Ratj,
Bobrica. Nadamo se da i
opravdati ukazano nam pova
i postiči zazavidne rezultate na
poljima kao i u širenju socijat
ke misli i bratstva jedinstva.iii
mo, što obečavamo, slediti]
put, njegova dela i njegove i
nesvrstanosti i miroljuj
koegzistencije.
ORB „BRATSTVO JEi
STVO" broji 51 brigadira odi
19 brigadirki i 32 brigadiraSrlj
Rumuna 7, Slovaka 8, Madjj
učenika 39, radnika 5, zemljoij
ka 1, studenata 4, nezaposlenit
ORB »Vranek IVIato-
Čapajev"i Dugo selo
ORB »Vranek Mato—Capajev« konstituirana je 1978. g. zbog
interesa dugoselske omladine. Brigada je dosad sudjelovala na ORA
»Pešter 78«, ORA »Vlasina 79« i ORA »Rijeka 80«. Uvijek je postizala
vrlo dobre rezultate, uprkos dostan niskom starosnom prosjeku brigade.
1 na M DA »Slovenske gorice« brigadajedošla vrlo »mlada«. Jedva,
daje »punoljetna« tj. prosjek starosti brigade iznosi 18 gosina.
Dugo Selo. mjesto iz kojeg brigada dolazi, nalazi se u neposrednoj
bližini Zagreba.
Samo mjesto broji oko 8000 stanovnika, dok cijela opčina broji oko
18000 stanovnika.
Tvornica posuda »Gorica« i obližnja nalazišta nafte pružaju solidnu
osnovu za razvoj mjesta i opčine. Izdana u dan Dogo Selu sve više postaje
predgrade grada Zagreba.
Brigada Slavko Slander
Letos prvič sem v brigadi
vsi pričakovali smo jo prav radi
Čeprav žulji, praske in otekline,
nam volja po delu res ne mine.
V brigadi velja, disciplina in higiena
za to skrbi naš komandant Irena
Letos smo se odločili
da bomo za Slovenske gorice
kopali vodovod, za ta mlade,
starejše, tete in pa strice.
Ker v brigadi res smo samo mladi
se ob večerih sestajamo prav radi
Tu pa tam kdo pravi kakšne bedarije,
a nekateri si kar urno najdejo simpatije
Oh zori/ani poskrbi za telovadbo fisko Jani,
sledi pospravljanje in osebna higiena,
takoj v zbor, kjer čaka že komandant Irena
Na traso odvihramo hitro kakor veter
za naše lačne trebuščke, pa potem poskrbi
naš ekonom Peter.
Na koncu pa še besedo, dve,
za tistega, ki .še neve, da v brigadi je lepo,
čeprav so žulji, ampak to bo že šlo.
Brigada občinske konference ZSIVIS Žalec se
imenuje po narodnem heroju Slavku Šlandru
Rojen je bil 20. junija 1909 v St.
Pavlu pri Preboldu v Savinjski
dolini, po poklicu zobotehnik.
Slavko je izhajal iz siromašne
delavske družine. Končal je zobo-
tehnično šolo. Kot aktiven sodela-
vec v naprednem delavskem giba-
nju je bil že leta 1932. sprejet v
KPJ. Novembra 1933 je bil areti-
ran in obsojen na 3 leta robije, ki
jo je prebil v zloglasnem zaporu v
Sremski Mitrovici. Prekaljen in s
še večjim zanosom je po povratku
začel z revolucionarnim delom, če-
prav je bilo njegovo zdravje raz-
rahljano. Postal je sekretar okraj-
nega komiteja KP za Celje in
Savinjsko dolino. Leta 1938 je bil
spet za krajši čas zaprt v Ljubljani.
Ko je policija začela z aretacijami
komunistov, da bi jih zaprla v
Bileči, se je umaknil v ilegalo in se
tako izognil ponovnemu zaporu.
Kot izredno sposoben organiza-
tor in predan Partiji, je bil na prvi
konferenci KPS, julija 1940 iz-
voljen za kandidata CK ZKS, maja
1941 pa je bil kooptiran za člana
CK KPS. Takrat je tudi postal se-
kretar pokrajinskega komiteja KP
za Štajersko, to je za območje,
kjer so Nemci s svojimi kulturbun-
dovci izvajali najhujši teror.
Najprej je kot sekretar PK KPS
podžigal duh upora v krajih, ki jih
je dobro poznal, to je v Celju, v
Savinjski dolini in v revirjih, ven-
dar so tu tudi petokolonaši poznali
njega. Neprestano se je s kolesom
vozil iz kraja v kraj, skliceval par-
tijske sestanke in imel številne raz-
govore. Kljub strahotnemu nasilju,
je v Celju, v juniju 1941 sklical
zasedanje pokrajinskega vodstva
na starem celjskem gradu, kjer so
simpatizerji Partije zagotovili var-
nost sestanka.
Sredi julija 1941 je odšel na
območje Maribora, kjer je
opravljal politične in vojaške nalo-
ge. Obiskal je skoraj vse partijske
organizacije in vojaška vodstva v
Mariboru. Tam so ga Nemci areti-
rali, ko je brez orožja napadel
gestapovce, da bi osvobodil svojo
sodelavko Slavo Klavoro, ki so jo
ge^tapovci aretirali na kraju dogo-
vorjenega sestanka, bila je namreč
izdana.
Slavko je imel pri sebi ponareje-
no legitimacijo na ime Franc Ve-
ber. Nemci so takoj posumili, da
jim je padel v roke pomemben ko-
munist Slavko Slander, ki so ga že
dalj časa iskali. Poznali so ga po
opisu izdajalca in po fotografijah
iz arhive bivše jugoslovanske poli-
cije. Gestapovci so Slavka Slandra
strahovito mučili, da bi iz njega iz-
vlekli njegovo pravo ime, ker bi
mu tako lahko dokazali celotno
njegovo delovanje. Vendar S'
je molčal, čeprav so si iz^
vedno nova mučenja. Zave«'
je, da bi priznanje njegovega
vega imena potegnilo za sabo'
aretacije. Dosledno je vedno
da se piše Franc Veber, tako«
to pisalo v legitimaciji.
Kot Franc Veber je bil u^if
24. avgusta 1941 v MariborU'
Franc Veber je bilo objavljen«
na plakatih, ki so jih Nemci'
besili po mestu. Skupaj s Sla)
so bili ustreljeni tudi njego"'
goletni sodelavci in tovariši'
bije v Sremski Mitrovici,
gimi Franjo Vrunč in Slava
ra.
Vodstvo narodnoosvobo^J
gibanja je bilo takoj
junaški smrti, čeprav je v S'
skem poročevalcu bilo z^P.
,,Obsojeni na smrt so pa'''
kroglami nemških fašističnij
vnikov naši hrabri tovariši
Veber, Franc Vrunč in Sla^
vora", torej navedeno je bi'
ki ga je Slavko branil do sn^
narodnega heroja je bil P^^
med prvimi Slovenci, že 25-
ra 1943.
Odiila je prva izmena brigadirjev	Foto: M. Ozmec
f^DNIK julij 1981
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
IVOVOSTIV TEKMOVALNEM
NOGOMETU
iyložnosli za prijavo članskih selekcij v repu-
■ lige sta imela nogometna kluba Drava in
inij' P" g""^ ^ selekcijo Ptuj. Vendar so
jci Jih zahteva pravilnik o strokovno-peda-
delu, narekovali nujnost dogovora. Zakaj?
feprostega razloga, ker v selekciji Ptuja ni bilo
iLrja	razreda, kar je eden izmed pogojev,
i^l^jelekcija lahko sprejeta v republiško ligo. Tako
'J ^pravna odbora obeh klubov na skupni seji
' gorila, da Aluminij odstopi od kandidature za
Jločno ligo, saj v nasprotnem primeru Ptuj ne bi
Jj pogojev za slovensko nogometno ligo, prav
JjTji strokovnega kadra. Tako bo v prihodnji
v republiški ligi nastopala selekcija Ptuj.
fjjtvo selekcije je ostalo nespremenjeno s tem, da
'''"^^(jsednik Franjo Rumpf, za prvega trenerja so
^flovali Ludvika Pšajda in za njegovega names-
Vvana Zajca.
Kot pomembno novost lahko zapišemo veliko
^devanje, da bi izboljšali kvaliteto dela z igralci
^h selekcij. Usklajevalno delo na tem področju
j^prejel Marjan Lenartič. To pa je pravgotovo
^a prava pot za izboljšanje kvalitete v nogometu
ptujske občine. Člansko selekcijo Ptuj, kije z vadbo
pričela v ponedeljek, bodo sestavljali igralci, ki si to
s kvaliteto in prizadevnostjo zaslužijo. Vadba bo v
prvem delu potekala v Ptuju, v drugem pa v Kidri-
čevem, prvenstvena srečanja bodo izmenoma v
Ptuju in Kidričevem — po prvih šestih kolih pa bo o
kraju odigravanja srečanj odločal obisk gledalcev,
saj je to ena pomembnih oblik finančne pomoči.
Igralci Ptuja, na prvem sestanku prejšnji petek
se jih je zbralo 17, .sedaj vadijo pospešeno, .saj želijo
ptujski nogomet dostojno zastopati v slovenski ligi in
ne »igrati le eno poletje«. O spremembah v igral-
skem kadruje sedaj že prezgodaj pisati. Zanesljivoje
le tt), da je odšel Marko Matič. Prvega sestanka pa so
se udeležili tudi igralci Aluminija, med njimi per-
spektivni Spehonja ter izkušeni Bek. Dončec in
Mesarič. Ce ne bo večjih odstopov in sprememb, to
pa je v prvi vrsti odvisno od igralcev — delno pa tudi
od vodstva, potem bo trener Pšajd lahko sestavil res
kvaljtetno enaisterico, ki se bo lahko enakovredno
merila z ostalimi moštvi slovenske lige, kjer se
kvaliteta vidno dviga.
Ludvik Kotar
30 LET LOVSKE DRUŽINE
KIDRIČEVO
Kljub slabemu vremenu so v nedeljo 19. julija
^ Lovske družine Kidričevo s slovesnostjo po-
stili 30 let uspešnega delovanja. Zbrali so se v
svojem lovskem domu v ogzdu pri Kidričevem, kjer
jtzbranim lovcem in gostom govoril Lojze Briški,
^ednik skupščine Lovske zveze Slovenije. Za-
jpn so razvili še svoj lovski prapor, ob koncu pa so
[ujzaslužnejšim in dolgoletnim članom LD Kidri-
čevo poclili priznanja. Slovesnost pa so zaključili s
kulturnim programom in veliko lovsko veselico.
Dan pred tem, vsoboto 18. julija je v počastitev
lovskih jubilpjev potekalo na strelišču v bližini lov-
skega doma tekmovanje v streljanju na glinaste
golobe v ekipni in posamezni konkurenci. Več o 30
— letnici LD^Kidričevo pa v prihodnji ševilki Te-
dnika.	M. Ozmec
Spominski posnetek članov LD Kidričevo ob svojem domu v zavetju iglavcev.
LESTVICE IN RAZPIS ZA
NOVO SEZONO
Končne uvrstitve v vseh skupinah medobčinskih
■tfgometnih lig so naslednje:
A liga
' Skorba	18 11 6 1 49:22 28
} Aluminij	18 13 1 4 43:26 27
} Središče	18 11 2 5 44:28 24
^GerečjavasA	18 10 1 7 44:34 21
i I Hajdina	18 9 1 8 27:20 19 -
Slovenja vas	18 8 2 8 38:26 18
Zg. Polskava	18 .6 2 10 35:44 14
! I Gorišnica	18 5 2 11 28:36 12
Oplotnica (—2)	18 4 2 12 20:52 8
Apače (—1)	18 3 1 14 22:52 6
® 'iga
'Dornava	16 13 2 171:15 28
\ Markovci	16 10 3 3 59:30 23
• Boč	16 7 3 6 37:28 17
I Stonjci -	16 7 3 6 39:38 17
I Tržeč	16 5 3 8 35:38 13
\ Hogoznica	16 3 7 6 28:49 13
/•Ptuj(_l)	16 4 4 8 34:46 11
? Videm (-1)	16 6 0 10 29:55 11
J Grajena	16 4 1 11 22:55 9
fliga
I Kicar	16 10 2 4 38:32 22
^ Moškanjci	16 9 3 4 44:29 21
J Leskovec	16 9 2 5 33:22 20
I psankarica	16 9 1 6 51:29 19
JVamica(—I)	16 7 3 6 34:28 16
7 2avrč	16 8 0 8 39:40 16
J Gerečjavas B	16 6 3 7 33:33 15
5 Praženci	16 2 3 11 16:38 7
K.SobetinciC—1) •	15 3 1 12 22:59 6
1 I 'Iga
Hajdoše	8 6 0 2 26:11 12
3	Podvinci	8 5 1 2 29:16 11
4	Bukovci	8 5 1 2 23:13 11
5" Sp. Polskava	8 2 2 4 14:23 6
Sela	8 0 0 8 10:39 O
Pionirji (2. selekcija)
1.	Osankarica	14 11 1	2 56:13	23
2.	ŠŠD Poljčane	14 10 1	3 76:27	21
3.	ŠŠD Hajdina (-1)	14 7 3	4 35:22	16
4.	Pragersko	14 7 2	5 43:56	16
5.	Drava (—1)	14 7 1	6 38:39	14
6.	Rogoznica(—1)	14 4 3	7 41:40	10
7.	Aluminij (—1)	14 4 1	9 30:50	8
8.	ŠŠD Grajena (-1)	14 0 0	14 8:80	O
Disciplina in obnašanje sta se v minuli sezoni
izboljšali, odvzem točk pa je v večini primerov po-
sledica neprihoda na prvenstveno srečanja.
Pred novo tekmovalno sezono
Tekmovalna komisija je za sezono 1981 — 1982
tekmovanje že razpisala. Tako se lahko vse ekipe
prijavijo tako kot je to bilo v prejšnjih sezonah. Od
števila prijav je odvisno število lig. Novost je re-
kreacijsko tekmovanje mladinskih ekip, saj bi želeli
v organizirano delo pritegniti tudi tiste igralce, ki še
ne izpolnjujejo pogojev za nastopanje v članskih
ekipah, zmanjšala pafte bo tudi možnost poškodb,
saj mladinci še niso tAo fizično močni kot člani. Ob
mladinskih ekipah jSa ekipam iz A lige predlagajo,
da v tekmovanje vključijo tudi še mlajše — torej
pionirje. Tako v rekreacijskem delu. V športno-
tekmovalnem deluje razpisano tekmovanje prvih in
drugih selekcij (r^lajši in starejši pionirji) v okviru
šol.skih športnih društev po turnirskcm sistemu. V
prvi selekciji bodo pionirji rojeni po L 8. 1968, v
drugi pa po I. 8. 1966, kadeti pa so leto dni starejši.
Vse p>otrebne obrazce za prijavo, za seznam de-
legatov (vsaka ekipa najmanj tri) in seznam stro-
kovnih delavcev (tudi če nimajo formalnega naziva)
so vsi klubi že prejeli. Vrniti pa jih je potrebno do 25.
julija.
L kotar
Državno
prvenstvo
vHajdošah
Strelska družina Agis bo ob
koncu lega tedna na olimpij-
skem strelivu v Hajdošah iz-
vedla državno posamično in
ekipno prvenstvo v streljanju
na leteče cilje (glinaste golo-
be). Na prvenstvu bodo na-
stopili v.si najboljši strelci, ki
so si pravico nastopa pridobili
z izpolnitvijo norme na repu-
bliškem prvenstvu. Iz SR
Slovenije bo sodelovalo 42
strelcev in 10 ekip. Iz ptujske
občine bo kot ekipa stnlelo-
vala SD Mercator (Rakuša,
Muzek, Skledar in Hlupič),
med posamezniki pa še Anton
Furjan iz SD Agis. Pravico
nastopa na prvenstvu imajo
tudi strelci SD Trap Ormož
(Frangež, F. Cvetko, Antolič,
Cvetko in Praprotnik).
Organizator je/ torej SD
Agis, pokroviteljstvo nad pri-
reditvijo, ki sodi v okvir ob-
činskega praznika, pa je pre-
vzela DO Agis. Strelci se bodo
pomerili v disciplini streljanja
na 200 golobov, dolžina tek-
movanja pa bo odvisna od
števila prijavljenih strelcev.
Pričakujemo, da bo tekmo-
vanje tridnevno, vsak dan pa
se bo pričelo ob 8. uri. Prvi
tekmovalni dan bo v petek,
zaključek pa v nedeljo po-
poldan.	1. kotar
Nastop na
državnem
prvenstvu
V Subotici je bilo 37. državno
prvenstvo v atletiki za posameznice
in posameznike, nastopile pa so
tudi atletinje AK Ptuj. Zelo uspe-
šno sta nastopili Sonja Pajenk jp
Marija Vindiš. Fajenkova je z
rezultatom 165 cm v skoku v viši-
no osvojila peto mesto, Vindiševa
pa je v teku na 3000 metrov osvo-
jila šesto, v teku na 1500 metrov
pa osmo mesto.	1. k.
ZA POKAL
PODVINC
Gasilci iz Podvinc so v nedeljo v
sodelovanju z GC Ptuj in OO
ZSMS Podvinci izvedli tekmovanje
gasilskih ekip v kategorijah A in
B. Nastopilo je deset ekip. V kate-
goriji A je zmagala ekipa GD
Bukovci in prejela prehodni pokal,
drugi je Ptuj II in tretji Tržeč. V
skupini B so zmagali gasik:i iz Pa-
cinja pred Velovlakom.	1. k.
Skup^z
brigadirji
in vojaki
Mladi v krajevni skupnosti
Olga Meglič Ptuj so skupaj z
družbenopolitičnimi organi-
zacijami v KS pripravili v so-
boto. 18.julija popoldne PAR-
TIZANSKI MITING, ki so
ga posvetili bližnjemu pra-
zniku DNEVA VSTAJE.
Spomine na težke dni našega
narodno-o,svobodilnega boja
je obudil Janko Grdiša. akti-
ven borec od leta 1942.
Na prireditvi so sodelovali
tudi vojaki vojašnice Dušana
Kvedra-Tomaža v Ptuju in
brigadirji ZMDA Slovenske
gorice 81. V kulturnem pro-
gramu so sodelovali cicibani,
domači fantje in dekleta, bri-
gaditji in vojaki, njihov an-
sambel pa je na novem špor-
tnem ignšču Igral tudi ob to-
variškem srečanju, ki je sle-
dilo mitingu. Partiz.anski mi-
ting je pKJtekal pod geslom
SPOZNAJMO SE MED SE-
BOJ.
REPUBLIŠKO
PADALSKO PRVENSTVO
Od prejšnjega petka do včeraj je na letališču v Mo^kanjcih potekalo
19. člansko in šesto mladinsko republišJco padalsko prvenstvo. Sodelo-
valo je 21 članov in 12 mladincev iz Lesc, Maribora, Murske Sobote in
Ptuja. Redakcijo za današnjo številko Tednika smo zaključili v pone-
deljek, zato vam z rezultati vseh disciplin ne moremo postreči, prav tako
ne z rezultati tekmovanja za osmi ptujski padalski pokal Podlehnik 81.
O tem v prihodnji številki.	L kotar
foto: B. Rode
Zbrane goste in padalce 5$o ob otvorit>i pozdravili predsednik aerokluba
Ptuj Drago Krepfl, predsednik ZLOS SUtc Men^alija, slavnostni
govornik pa je bil predstavnik pokrovitelja — Skupščine <^ine Ptuj —
podpredsednik IS SO Franc Krajnc (na sliki), ki je tekmovanje tudi odprl.
Padalci in piloti so ob otvoritvi prcjeil posebna spominska darila in rože.
Padala nad Ptujskim poljem. Priredite* Je bfla v okviru praznovanja
letošnjega občinskega praznika.
V petek so izvedli prvi del skokoT na cilj, kljdb siabšim možnostim za
priprave (prepoved skakanja) so rezultati potrdili kvaliteto.
Na državnem prvenstvu
spet najboljši
Andrej Furjan član medobčinske-
ga društva slepih in slabovidnih
Ptuj—Ormož je v Cačku na držav-
nem prvenstvu v atletiki spet osvo-
jil prvo mesto. V skoku v višino a
je priboril zlato kolajno, v suvanju
krogle pa srebrno. S tem je dobil
naziv državnega prvaka, saj je po-
stal prvak Jugoslavije. Sedaj ima
možnost nastopa v finalu na sve-
tovnem prvenstvu zveze slepih, ki
bo v ZR Nemčiji. Upamo, da bo
tudi tukaj med prvimi.
Andrej je star 35 let, doma je iz
Hrastovca pri Zavrču.'-Je sto-
odstotni invalid. Zgubil je vid in si
delno poškodoval prste na rokah z
ostanki vojnega materiala-ročno
bombo. Andrej je požrtvovalen
tovariš, odličen športnik, predsed-
nik športne komisije, član pevske-
ga zbora, član odbora slepih in
slabovidnih Ptuj-Ormož. Ne za-
muja nobene vaje, ne treningov,
ne sestankov. Na Ptuj se vozi z
avtobusom in nazaj po večkrat na
teden. Ob doma do avtobusne po-
staje hodi 20 minut sam. 2^1o je
srečen, da zmore pot samostojno
skoraj vedno brez tuje pomoči.
Takega kot ga poznamo, mu želi-
mo, da bi ostal 5e dolgo tako do-
ber Športnik in ^u čestitanj k le-
tošnji beri treh zlatih in eni sr^r-
ni kolajni. Besedilo in posnetek:
R. RakuSa
Aadrei Faijaa ▼ svoji značilni di^
E.
10-ZA RAZVEDRILO
23. julij 1981 -
TEDNib
f(DNIK -23. julij 1981
oglasi in objave - 11
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
Uprava za družbene prihodke
OBJAVA
V	skladu z določili zakona o starostnem zavarovanju kmetov
(Uradni list SRS, št. 3/79) je uprava za družbene pri-
hodke skupščine občine Ptuj zavezancem odmerila prispevek
za 1981. leto.
Seznami odmerjenih prispevkov bodo zavezancem javno raz-
grnjeni na vpogled na sedežih krajevnih uradov od 27. julija
do vključno 10. avgusta 1981.
Za krajevne skupnosti mesta Ptuj in Rogoznice bo raz-
grnitev odmernih seznamov na upravi za družbene prihodke v
Ptuju.
V	času razgrnitve, to je od 27. julija do 10. avgusta 1981
je možno vložiti v krajevnem uradu prošnjo za znižanje ozi-
roma oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje
kmetov. Prošnje je treba vložiti na posebnih obrazcih, ki so
na razpolago v krajevnih uradih in v sprejemni pisarni SO
Ptuj.
Številka: 422/A-sl./81-9	Načelnica
Datum: 20/7 1981	uprave za družbene prihodke
Lizika Vidovič, dipl. oec.
Obnovljena gostilna
Pri pošti
v naslednjih dneh bodoponovno odprli priljubljeni gostinski lokal
)Fri pošti« v Ptuju. Z obnovo in preureditvijo so v celoti ohranili
lomačnost prostora in opreme; gostom pa bodo nudili tudi domače jedi.
ledilnik so že obogatili in ga v celoti podredili domačnosti. Zato se
gostom že v naprej priporočajo in jih vabijo, da jih čimprej obiščejo.
Notranjost obnovljenega gostinskega lokala	Foto: L. Kotar
SREČANJE TURISTIČNIH
DELAVCEV SLOVENIJE
v počastitev dneva v.staje sloven-
skega naroda in 35-letnice delova-
nja Turističnega društva Gomila
prirejajo v soboto in nedeljo, 25.
in 26. julija na Gomili SREČA-
NJE TURISTIČNIH DELAVCEV
SLOVENIJE IN VINOGRADNI-
KOV IZ SLOVENSKIH GORIC.
Goste bodo začeli sprejemati v
soboto ob 13. uri, ur6 za tem pa
tio uradni začetek s pozdravnim
govorom predsednika društva, na-
daljevali pa bodo s kulturnim pro-
gramom z recitacijami in nasto-
pom pevskega zbora Lovske druži-
ne Juršinci; srečanje pa bodo kon-
čali z zabavnim programom.
Tudi v nedeljo popoldne bo na
sporedu predvsem kulturno-zabav-
ni program, nastopili bodo kroni-
sti in humoristi, sodelovali pa tudi
padalci Aerokluba Ptuj. Oba dni
bo obiskovalcem na voljo tudi vin-
ska poskušnja.
TO POLETJE ZA NAS NI POČITNIC
V dvorani Narodnega doma v
Ptuju so se v prejšnjem tednu
zbrali sekretarji osnovnih orga-
nizacij ZK ptujske občine. Uvodo-
ma so pregledali realizacijo skle-
pov minulega posveta, ki je bil
skupaj s predsedniki komitejev za
SLO in DSZ. Pri tem so ugotovili,
da prepočasi poteka evidentiranje
članov za nova vodstva osnovnih
organizacij in da ni celovito. To
pomembno akcijo je potrebno
pospešiti in do konca julija nalogo
dosledno' in odgovorno opraviti.
Na seji so ugotovili, da je tudi
evidentiranje za teoretično usposa-
bljanje komunistov preskromno,
potruditi se moramo zlasti pri kan-
didiranju za srednjo politično šolo,
ki sicer ni več verificirana, name-
njana pa je tudi komunistom z
višjo ali visoko izobrazbo. Tudi z
udeležtK) na minulih območnih
posvetih ne moremo biti zadovolj-
ni, je med drugim dejal Stanko
Lepej, izvršni aekretar komiteja
OK ZKS občine Ptuj.
V nadaljevanju posveta so ptujs-
ki komunisti govorili o aktualnih
nalogah in aktivnostih v naporih
za gospodarsko stabilizacija JugO;
slovansko gospodarstvo gotovo ni
v zavidljivem položaju, še manj pa
sama ptujska občina. Edina rešitev
za redno plačevanje naših obvez-
nosti v tujini je nenehno večanje
izvoza na konvertibilno področje,
s tem pa povečevanje fizičnega ob-
sega proizvodnje, predvsem pa
več dela in borba za cenejše pro-
izvode, za konkurenčnost na sve-
tovnem trgu in kvaliteto brez kate-
re tudi te konkurenčnosti ni. Inve-
sticije je potrebno zmanjšati in na-
daljevati le s tistimi, ki so nujno
potrebne za naš izvoz.
Za stimuliranje izvoza v Sloveni-
ji smo sprejeli zakon na osnovi ka-
terega bomo morali samo v ptujski
občini zbrati nekaj manj kot tri
milijarde starih dinarjev, od tega
največ samoupravne mteresne sk-
jpnosti iz predvidenih globalov za
letos in nekaj občinski proračun.
Naloge so tako izredno zahtevne
in odgovorne: proizvodnja mora
teči pt^spešeno in brez motenj,
pravilno razporediti delovni čas.
saj počitnic takorekoč ne sme biti,
niti nepotrebnih kolektivnih
dopustov, v teh mesecih mora rasti
fizični obseg proizvodnje in ne
sme pasti, stalno pa moramo iskati
tudi notranje rezerve, ki so še na
veliko področjih. Tudi v nujnem
padanju bolniškega staleža, ki je
letos osupljivo narastel.
Sekretarji OO ZKS iz ptujske ob-
čine ste odgovorni — je bilo pov-
darjeno na posvetu, da vse te akti-
vnosti resnično spodbudimo zno-
traj svojih delovnih sredin. V SIS
se bo potrebno na skupščinah
dogovoriti o spremembi progra-
mov za letos. Ukrepi so sicer bole-
či, vendar v tem trenutku edini, ki
vendarle kažejo izhod iz sedanje
težke gospodarske situacije, izh(^
k temu, da bomo lahko vrnili mi-
lijarde, ki jih dolgujemo.
mš
ZMDA SLOVENSKE GORICE 81
Udarniški dan
v Stopercah
v sredo. 15. julija ponoldne so se brigadirji druge izmene
Slovenske gorice iz Ahbunarja, Dugog sela, Dravograda in
odpravili po napornem delu na trasi v Stoperce, kjer jih je okor^
pomagalo domačinom pri urejanju okolice tamkajšnjega doma v '^t
nov, kije še v gradnji. Brigadirjem seje priključilo še okoli 30do^ ji^
mladincev, tako, daje skupaj vihtelo kramp in lopato blizu 200 n^k
pridnih rok. Kopali so jarek za kanalizacijo do doma in za strelov
dom pa so prenesli blizu 2000 komadov opeke s katero bodo krai • >
ta teden sezidali vmesne stene.
Zvečer so se, čeprav utrujeni od celodnevnega dela zbrali nk
bornem ognju, ki so ga pripravili mladi iz Stoperc. Domači pioni
mladinci so jim pripravili krajši kulturni program, zatem pa slf^U
brigadirji vrnili nastop s svojim programom. Od koncu so vsi skuJ'''
pesmijo na ustih zaplesali še kolo okrog tabornega ognja ters^oslo^'
V večernem mraku ob izvajanju kulturnega programa
Ob visokih zubljih kresa so zaplesali kolo
MOŠKANJCi
V KK Ptuj končali z žetvijo
Po informacijah, ki ano jih dobili iz KK Ptuj, bi naj z žetvijo pšenice
zaključili že v torek, 21. julija. Natančnih podatkov o hektarskem donosu
še ni, vendar so povedali, daje letos pridelek slabši od planiranega. Na 660
ha zemljišč, posejanih s pšenico, je želo 15 kombjanov. f^to: L. Kotar
PTUJSKI RIBIČI
PRAZNUJEJO
Ptujski ribiči praznujejo letos dva pomembna jubileja: 30 let
uspešnega dela na področju gospodarjenja z vodami, varovanja okolja in
narave ter športnega ribištva Ribiške družine Ptuj, ter 25 let Zveze
ribiških družin Ptuj, ki jo danes združujejo ribiške družine Ptuj, Ormož
in Majšperk — Lešje.
Mineva torej trideset let neumornega dela naših ribičev, ki so s
skrbjo, vestnim in požrtvovalnim delom dosegli to, da se lahko dandanes
Ribiška družina Ptuj upravičeno pohvali s svojimi uspehi v širšem
slovenskem prostoru. Ptujska družina je prva v Sloveniji med društvi
uveljavila delegatski sistem in kolektivno odločanje ter odgovornost.
Uspehi so več kot vidni.
Sleherni ribič se zaveda, da je njegova osnovna naloga skrb za
varovanje okolja in narave, za dvig ribjega staleža ter šele slednjič
uveljavljanje ribiškega športa. Hkrati pa se ribiči, kot delovni ljudje in
občani vključujejo v skupna prizadevanja pn uresničevanju ekonomske
stabilizacije, pri utrjevanju političnega sistema ter bratstva in enotnosti
naših narodov in narodnosti.
V počastitev letošnjih jubilejev bodo ptujski ribiči pripravili v soboto
25. julija velik ribiški piknik v prostorih grajske restavracije. Tej prire-
ditvi so se priključili tudi delovni ljudje TOZD Gostinstvo Haloški biser
Ptuj, ki slavijo 20-letnico obstoja. V nedeljo 26. julija ob 10. uri pa bo v
dvorani Narodnega doma osrediija slovesnost v počastitev letošnjih
ribiških jubilejev. Na slavnostni seji se bodo sestali člani predsedstva in
skupščine Ribiške družine Ptuj. Najzaslužnejšim in dolgoletnim članom
RD bodo podelili priznanja.
UDAR STRELE POŠKODOVAL
TELEFONSKI VOD
Ob neurju, ki se je v nedeljo,
19. julija razbesnelo nad Dravskim
poljem je med drugim strela udari-
la tudi v smreko v gozdu v Kidri-
čevem, v bližini perutninske farme.
To sicer ne bi bilo nič posebnega,
če ne bi bila iskra atmosferske
izpraznitve preskočila v zemlji na
telefonski kabel in ga močno
poškodovala.
Zaradi tega je bilo Kidričevo in
Majšperk z vsemi okoliškimi
poštami v nedeljo in v ponedeljek
brez telefonskih zvez. Delavci pod-
jetja PTT TOZD Ptuj so se trudili
dan in noč, da bi okvaro čimprej
popravili. Škoda še ni dokončno
ocenjena, znašala pa bo prav goto-
vo več milijonov starih dinarjev.
Ob zaključku redakcije so nam ptt
delavci zagotovili, da bo v torek,
21. julija telefonska zveza z
omenjenimi kraji li vzpostavljena.
F
Hkrati se ptujski ribiči temeljito pripravljajo na največjo manifestacijo
jugoslovanskih športnih ribičev, ki bo 31 .julija ter 1. in 2". avgusta ob stari
strugi Drave v Ptuju. Organizatorji te manifestacije so Ribiška družina
Ptuj, z Zvezo ribiških družin Slovenije in Jugoslavije. Več o tej prireditvi
pa prihodnjič.
M. Ozmec
GOREL JE SILOS LESENIH ODPADKOV
v sredo, 15. julija je kmalu po začetku dela prve
izmene iznenada izbruhnil požar v delovnem ko-
lektivu za proizvodnjo otroških postelj, v TOZD
LIO Poljčane. Izredno stanje članov kolektiva, še
posebno pa prisebnost članov gasilske ekipe te^
obrata je s pomočjo prostovoljnih gasilcev PGD
Poljčane, ki so v zelo kratkem Času prispeli na kraj
požara, uspelo lokalizirati širjenje požara na druge
objekte. Požar je kljub prizadevnosti zaposlenih m
gasilcev v kratkem času zajel precejšnjo površino.
Škoda po oceni znaša okoli 50.D00 dinarjev.
Predvsem veliki prizadevnosti zaposlenih v ko-
lektivu gre zasluga, da ni prišlo še do večje materi-
alne škode. Proizvodnja je po lokalizaciii ognja
stekla nemoteno v vseh ostalih oddelkih. Clani ko-
lektiva so se odločili, da bodo nastalo materialno
škodo nadomestili s povečano prizadevnostjo vsa-
kega posameznega člana kolektiva na delovnem
mestu.
Viktor Horvat

v ribiški družini Ptuj smo prej-
šnji teden zvedeli, da so opazili v
stari strugi Drave od Borla naprej
večji .^gin rib. Ker smo v tem
tednuprejeli še eno podobno ob-
vestilo, smo se odpravili v upravo
za inšpekcije skupščin občin Or-
mož in Ptuj ter o tem povprašali
Marijo Ljubeč, kmetijsko in ribi-
ško inšpektorico. Za kakšen pogin
torej gre?
>>Po pripovedovanju očividcev
so se pojavile prve poginule ribe
že prejšnji teden v nedeljo 12. ju-
lija. Prejeli smo obvestili od ptuj-
skih ribičev in Postaje milice Ptuj,
daje v predelu Bukove večje šte-
vilo mrtvih rib. Takoj smo odšli na
ogled in sicer v Bukovce, Novo vas
in v Zabovce ter še naprej. Ugo-
tovljeno je bilo, daje ob vodi in ob
njej večje število poginulih rib
raznih velikosti in sicer največ v
predelu stare struge Drave ob
Borlu. Ob pregledu vodotoka in
obrežja stare struge na tem ob-
močju je torej šlo za množičen
pogin rib po vsem vodotoku in po
vsej širini obrežja vse tja do Za-
vrča.
Po prvi oceni je težko ugotoviti
količino poginulih rib, vsekakor
pa je škoda na ribah ogromna, še
huje pa je na mikrofiori in favni.«
Ali ste krivca že ugotovili?
»Menimo, da gre za zastrupitev
rib najverjetneje zaradi industrij-
skih odplak, ki so bile spuščene
direktno v staro strugo Drave, kjer
je pretok vode zelo slab in je
prišlo tudi do močnejše koncen-
tracije strupenih snovi.
Za ugotovitev vzroka zastru-
pitve smo takoj odvzeli vzorce
poginulih rib in vode iz stare
struge na omenjenem območju,
pa tudi vzorce iz odplak. Ugotovili
smo tudi, da so poginile predvsem
globinske ribe, torej tiste, ki se
držijo dna; predvsem mrena, me-
nek in podobno.
Poginule ribe so lahko strupene
za ljudi, ki bi jih zavžili, zato po-
sebej OPOZARJAMO vse obča-
ne, predvsem pa otroke, naj ne
jemljejo in ne uživajo omamljenih
ali že poginulih rib, ki se dajo z
lahkoto prijeti tudi z rokami.
Lahko je nevarno za zdravje in
celo življenje ljudi.«
Kdaj bo javnosti znan krivec za
ta pomor rib?
»To je težko povedati direktno,
saj so potrebne številne raziskave
na vodi in ribah, kijih opravljajo
za to poblaščene organizacije in
sicer Zavod za ribištvo v Ljubljani
in Zavod za zdravstveno varstvo v
Mariboru. Mislim pa, da bodo
prvi rezultati že znani čez kakih 14
dni.«
M. Ozmec
Obrežje Drave je bilo polno poginulih rib
KMEČKI PRAZNIK
BO V SOBOTO
Nedeljsko neurje je organizatorje kmečkega praznika v Moškanjcih
prisililo, da so odpovedali prireditev. Novi datum prireditve je sobota,
25. julija ob 15. uri na istem prostoru. Letošnji kmečki praznik ježe
deveti; prizadevni organizatorji pa ga združujejo z otvoritvijo novo
asfaltiranih cest v naselju.

Rodile so:
Julijana Smolinger, Dravinjski
vrh 44 — dečka; Majda Zavec, Sa-
kušak 9 — Tanjo; Martina Vičič,
Ptujska gora 94 — Vanjo; Marija
Vinko, Videm pri Ptuju 32 — de-
čka; Zlatka Hojnik, Kidričevo 24
— dečka; Marija Lorber, Stoperce
19 — Jureta; Ivica Koletnik, B.
Kraigherja 35 — Saša; Andreja
Resman, Središče ob Dravi, Slo-
venska cesta 67 — Laro; Jožefa
Casar, Janški vrh 4 — dečka; Da-
nica Tobias, Pacinje 41 — Hermi-
no; Ana Lazar, Ljutomerska 20.
Ormož — Roberta; Milica Kolarič,
Nova vas 104 — Boštjana; Štefa-
nija Špešič, Šalovci 58 — dečka.
Poroke:
Jože Stčckl, Stojkova 4 in Majdi-
ca Golubič, Ul. 1, maja 4; Srečko
Radolič, Gerečja vis 84 in Cvetka
Emeršič, Gerečja 26; Andrej
Vidovič, Sedlašek 32/a in Irena
Cafuta, Sedlašek 32/a; i^.a-ko
Lah, Tibolci 3 in Marija Mar, Ti-
bolci 3; Bojan Cimerman, Prvenci
31 in Marija Lešnik, Spuhlja 35:
Jože Turk, Lovrenc na Dr. pol]"
76 in Marjana Dajnko, Ptujska
gora 105; Radoslav Simonič, Sp.
Hajdina 52 in Marta Brlek, Sp.
Hajdina 61.
Umrli so:
Jožef Habjanič, Zakl 19, roj.
1917, umrl 10. julija 1981; Verona
Žnidarič, Tibolci 21, roj. 1925,
umrla 14. julija 1981; Antonija Ja-
ženkovič, Ul. B. Kraigherja l^-
roj. 1888, umrla 15. julija 1981;
Marija Žnidarič, Gajevci 10, roj.
1913, umrla 18. julija 1981.
TEDNIK
Izdaja zavod za časopisno
radijsko dejavnost RADIO"
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Urej^
uredniški kolegij, ki ga sesta^'
Ijajo vsi novinarji zavoda, direk.
tor in glavni urednik FRANJ'
LACEN, odgovorni uredniK
FRANC FIDERŠEK, tehničf"
urednik ŠTEFAN PUŠNI^
Uredništvo in uprava Radio^
Tednik, telefon (062) 771-261
771-226. Celoletna naročnin^
znaša 300 dinarjev, za tujin®
550 dinarjev. Žiro račun SD^
Ptuj 52400-603-31023. Tisk«
CGP Večer Maribor. Na podlaS^
zakona o obdavčevanju pro'^
vodov in storitev v prometu r
TEDNIK uvrščen med prf.
vode, za katere se ne
temeljni davek od prometa proi^'
vodov.