¦    .     -------—^,   218   .^—                           '
Pada tuja vihra . . .
(Z bojlšča.)
Že jesen je. Druga leta mirna, hladna;
vsa prevzeta letos je od groma,
vsa trepeče, zre boječe na planine,
ki s procesijami so pokrite,
zre na gore, velikane silne,
ki so krog pasu obdani z   meči.
Pada tuja vihra na primorske gore, plan se stresa, vode vse šumijo — teče kri kipeča, pa se zbira v Soči; glej, valovi plavajo krvavi: vsa dolina tja do Adrije je naša, kri jo piše, ki je neizbrisna!
Soča rdeča je mejnik pohotju — moč junakov je branik sovragu ! —
Anton Gaspar