St. 25. Y Gorici, dne 19. junija Tečsg XXVI. „Soea" izhaja vsak petek o poldne m vre J (>o poŠti prejemam* a „GitMak me-ei v »h-sejrn Ki slr.mij. Kadai j» v petek praznik, izidcla. lista že v i'otil<>k. SOČA (Izdaja za deželo) Izdajatelj in odgovorni urodnik Andrej Gabriček. ________i____________________________________________________________ „Bog in narod! Učiteljsko vprašanje na Goriškem. ClldllD Si- ll.illl (|l»/.i!i'Vil, ll.L M* VedllO i i f,l Velldailo sprejet v /•IlilliiMII Z.l- . ¦L:ii;ii de/.elneg.i zhur.i. - - Izvi-doh smo, ,|.i d.-že.ui odbor je izvršil svojo dolžnost: il!(|.t deželna vlada v Trstu p- bila prepn-,a i,i ludi v tem n/.im. kakor ju v uimi/ili drugih {n. |»r. jiri •¦•> — * :i li. il.i iiili ni' pui.thi v dr/.ivneiri /bom liovolieticga de-uar.aj. Ču* bi torej /(> bil, d.i hi vi.el.i predlo/ila zakon v potrjenje I! Ta /aknu -n.o ponatisnili v kti;ir-i. ki » ilui'1* priložena Soči«. I Vi knii-ktiiri ua> ',- /bodel finimi ii->2 $. I!., kateri hi se ubg-ni!ii pri i/.M'-fV.m;u drugače tolmačili iic^ii <•¦ morda hi1 namen večine .bv.einega >:hnr.i. T.i odstavek m- ?U*\: .Vdrii/di šoUkih okrajih (l. j. i/.v/.e,uši -l.iiiU lUCslo. ()p. ur.) ;,¦ število učiteljev !. r^ivila dve d««., linki, II. ra/ivd.i Min d.-¦ .•!iiiki' in III. razreda -liri «li>->-liiiki> skupne,;,! števila stalilo liaillCMl'llll| ličil«. Ijev iluliriicjM okraja". Dpi-i odstavek g. '¦>¦ /akona nd dm-i. umi en l.s7'.t. pa -¦ ^i.i-i; <-V dlligih -diskih okl.uiii lic s:ne pre--lopali število učiteljev I, ra/ivd.i .Iv.tii.ij--litii', ono M, r.i/.r. pa ih> livh dvai,.i|-liu skupiimjii šlrttla učiteljev v .loiniiiiii •o! kom okraju.*. Vsled zadnjega paragrafa -•• doklej bij V In .skttpiio litill /.,i č .t Mi t, ua,iicm one it« ittlji-, in od toga števila mi i m t It na v.-j. kih I-.! n« if*lji-\ : t- «1.- n v I, m-.Ni in t i i j .• •. II. \i--lft. ' «i-t:i1ili o-,,m.i pa p- n-l.ilu v III. u-li. Novi ii.ir.inr.if pa iluim.i iv- veliko nr"v Iniši* razmerje. I. j., t\A na 10 učiteljev prideta že: d v'a v I. vr^lo, -t i rji- \' II. in li' štirje o^taiKMo \ /ailiiji, toda f|iU'ii'lo ji« liiln tmli liiilurilo, d.i m« r.i/.»r-^iij.jii učitelji tako l.- o.| - - •. k n i* n i- tr .i sli-vila .stalno iiiMiirsiViiih •¦ »"• i I «¦ lj ¦¦ v____ IVi/aiavaiiio. .ta novi paraf:ral je l.olj logičen, ker /a čas n i' slnžl.e ne piineio v postrv.. Ali pa ile/.elni 7.U\r ni pomislil na to, lia je v juii tle/eli veliko Več /,ač.t-llo naiiiešiViiili iičiteljoi my.i Iti Lilo uiiu^tiui-1 Ako m« p,i ti 11,-iM'ji i/. I «i f- i i •• i/, »iu-jm •> k n p n t> - a števila učite!nč"vali po cie-etinah v tri vr-te. t e-.laj j<> učiteijst vil z r, ovim /al«. iioiii manj p o m a jr a no n .• ¦_•..... i,- />ie|o na prvi t o-le.l. To t.i s,- ,,-k!..: kar dam / ilfsniro. v/ainejnt / lesi < o. a kaj lake-l |l.,.e l.eite^Uo lle ..,- !.i i -kr. • lak« m ¦ ¦eni iiar.tvn, Ali to Iretu \-rkaki.r v.ihv.uvU'. IV l'..-U.. n.«;.- s,. ;,. ,. .i.a.,!, .m-Ii.i.I.,:,. di I..I... nm je ponujat., n,- pa ,.. ,ir. '• l.lri'11 ;i'll».ln ! Ako .J./H.I /!,..!>;! !.:...• .swi|im itr.hliiikoin. ki -o t.-:.Mi l...' !'• ¦s;-tv«i, ho ]•!. i Im» pivi t. is »j učitelji budi-i po v s-m n.t-pr.;-.ij,» ali pi naj s, štejej,* teli „i,i k 'kiipiieiiui sirilu kakor doslej. / a č a s n o s t s'.n/.!u» riinu nikak>_M Miiisl.! i„ tiuii j,, proli i IMI.-IHU |>i-si-.iiiii JJ. I. t,,vlV'a zakona, na kar opo,..i ;...,.„ ;,• /'faj -.!ske oblasti in nčiteiiMvo. ,^. I. ti.mivč .loa.fa, da učiteljsko o-ebje «„1»-stoji iz »a ii it č 11 e 1 j c v. učitelj r- v • i- p o it n e i t e ! j c \> : o z a č a s n i h "nči-)';|j:ii torej, tu ni -ov.,ra. Vsakih, mora !"'i (urei ali s-l.iUiu na-aie-čen učifi-r a'.: !'.» i"iiičite|;. — I Vi »as >e .|.Vaja. .!.. poiVi-jn !u-it,.|{,ki» kaii*l:>l.ili> kar u.i vi-/oričn.-t učitelje, t. j. ,|»k:.r ri*n naiv.iii; iiriir'(vM i7p:ta. da so uiopii biti *ta!no i;a-me^cni. — včasih p.^ iP ilaljf. Ali taka /a-ia.,no.4 sm.> trpeti le toliko č-asa, .lokler m« ji nikakor ni mopo.e izoirniK. kajti če Maliu^a ii.Vitf-tJa tii — j:a pac- ni. Toda s . ti ž h r. je vendar .stalno sisU-mi/.ovaiia in morala bi — Mrli k s: k » p n <> m u številu. Ako j,-: Šolstvo ne.-:n.-Ouo, ali ako se morda »a meno ni a tako hoče, da bi se po več->ii'/.b ne oddalo s-talno, — zakaj naj v.^cd 1 '{m trpi učitotjstvo na svojih pravicah in dohodkih 'r! '!•> neprilienosli jo treba odpravili na oilcn a li «ln«g nacm!'Ako setozaodi, bo \»aj ttoloma poma^raiio muniiini učitellein. ki služijo po ir,_oo lcU „ imiIj0 pht~ _ UM t.'lil.. kolikor sleherni fiiismčni stražnik! I o jo pa nedo.slojno za defchv in ob enem -- žalostno! Saj, kar plačujemo za ceste in šolstvo, lo je skoro edino, kar sami zopet uživamo! Takih davščin no sn,c bili nikomur žal, ako nočemo veljati kot pomilovanja vredni cepci med evropskimi narodi! Obžalujemo, da tejja načrta" zakona ni sprejelo na kri I i čn o rese t o kako učiteljsko društvo, preilno je prišel.v zbor- ni, o. Zdaj, ko vidimo le nepriliko, nas kar jezi. il.i |e učileijslui zaneniHrilo svojo prvo ilol/iiosl. I,e poglejmo jjavadne delavce, kak<» re.;i t,i|o u.i viliarniir šTiodih razne zakonske ii..čilc, ki s(. dohkajo ei|aj spre-eli zakon, I. j. dase dosledno i/.\e.|e ne le po črki. maivrč tudi po d lih u zakono-daj-lva. To bi iiil vsekakor le j rv i korak k linij, šemu. liniji korak bi se mo}:e| pa storili še-le tedaj, kedar bi dobili lia (ioiiškem - deželni šolski zalo^. fu I a zalo;; 'moramo dobiti, ker L. je v namenih višjih činileliev samih. /. okrajnimi M.M.mii ,.,|,,:i ne pri. demo nikamor! Nekateri okraji so že tako oblo/eni, da ni mo-o.-e j|j še vi-e z dokla-• l.uiii! V-i M.KkJ Zll|,vj i„,ll|(l »h^ove. neka« teli p i menda že niti ne zmorejo več redno plačevali uč.leljstva! Klina polnočna \ se strani bo de/elui šolski /alo^r, /a kateri m> bodo lahko po-bliale tudi po-lc.luc davš.iue. /. i lik zalo;; delaj.....-i poslanci, ki i.....jo pred očmi k«. li« i ni -nsnl.r: da treba poiua;:ali |)ie-oblozeniiu nkr.i|i'iii i u zaje.liio .|..< stojno urediti učiteljske plače. |'ar učitelp'V si je pa postavilo nalogo, zabavljali prav radi le;ra de/elnt-a šolške-a zakona. T. ^osp.nlj,. p,,-,,,,„„, jih ne ta.uui|o vtč / dejanskim, oduošaji v deželi iu inM:jn. da lahko i/rajn ,v.i Imihhh-". Ali to je nevarna i^ra, nevarna iu v .kodo na \..e siram. liazdirali polrebiio edinost, ko je itak ra/d.iačev dovolj drugod, ni težavna ivč, sili: kaj bo ime!., učiteljstvo od l.-a, kaj — narod-' Ah hočete se večje zmešu|ave 'i V O.i-t našemu tič.leljslvu moramo priznali. d,\ po ohromili večini razume položaj iu ohranja potrebno hladnokrvnost tudi v največjih skušnjavah, kajli v iiaspioliiem slučaju tii ie bolj trpelo uč-.teljstvo samo in /. iijiiit tudi - narodna stvar. Mi smo overjeni. da učiteljsko vprašanje se reši v malo letih povsem ugodno, ker se mora rešiti t tuli 7. ozimni na ono prebivalstvo, ki /e mil a julije pod bieme.ll s,,|a- ,.;--4-i položaja v deželi. Zalo složno v-; ro-(ol:ubt pod eno sumi zastavo iu : Nadaljevanje vipavske železnice. ((lovor pu-l. dr. A. Keijau, i č a v .VI/. s,.ji ; poslai.-ke /Iminice dne ... junija I MM) I Kakor je moj pre.l^ovornik ;rlede ž.e- : !e,i.i«e, ii kateri ,;e pnnr.1, l..ko naj tu.li jaz \ izreči m visoki c. kr. vladi zahvalo /,la-ti ' Uidi v imenu molih ¦joriških tovarišev n i i v sprejetju pny tJ.ui. a-AideVsčin,. in Ljubljana j -Vrhnika v zakon o lok.dml. žeieznic.h. j S slednjo pro^po se /veže z deželnim j stolnim mestom lrP', ki ima bogato industrijo, j ti.iiiireč Vihnik.i, k.itero je pustila južna že-j i. znica ležali na sir.uii in kateri je po tej I pnyi omo^oCen promet po železnici. j V še večji meri se je ugodil" nujni j in že do!,r<> pondarjani potrebi, z vspvejeijein ! pro^e (Jorica-Ajdovščina v zakon, o lokalnih železnicah. Ta projra ima nalogo omogočili . železniški promet okrajem, bodalih prirodein, z".:s!i pa naj voze iiulunirijaluo cvetočo Ajdovščino 7. žehv.nico. Vrh (e_'a se v vipavski dolini /e sedaj čedalje l:nl| racija Jako znalno sadj. reja, h kateri pride še starodavna vhioreja. lVav za Si dve ktiiluri, zlasti za sadje, katero je znano, da je plemenite in da zgodaj zori, je potrebno, da se napravi ceneno iu hitro proi>:clno sredslvo. S tem, da se je vlada določila samo za pro^o od Gorice do Ajdovščine, je obstoječi potrebi le na pol zadoščeno. Vlada Ustvari za sedaj samo železniško zibalo. Ta železnica bo pač; koristila prej imenovani končni postaji Ajdovščini in njeni industriji, kori>tila bo dolenji Vipavski dolini, ali (zorenja Vipavska dolina, tisli del doline, kateri le/i na Kranjskem, ne bo deležen dobrot to Železnice, kolikor časa bo ta lo železniška 7,'i^ala in v kolikor se ne tiče prometa z Gorico. Promet z Gorico pa je za prodajo kmetijskih pridelkov gorenje Vipavske doline brez pomena, kajti gorenja Vipavska dolina ne more svojega vina in svojega sadja iz-peljavali na ju^', ker tam sami pridelujejo to "tilajso. Gorenja Vipavska dolina, sploh cela dolina, tudi dolenja, po kateri bo tekla že- leznica, je vezana, da svoje pridelke proda na sever. Pridelke z nameravano želc/niio vozili v Gorico k južni železnici iu je s 1» pošiljali ua sever, o lein, z oziroin na dol^i ovinek, ni govora. Obžalujem, da se vlada ni kuj odločila u zgradbo cele pro do Postojne, ua kalero vlada sama misli, odložilo ua nedoločen čas. Kar se tiče železnice od Ajdovščine do Postojne, katera bi tekla po kranjskih tleh, si dovoljujem pripomnili, da skoro ui računali na prispevke dežele Kranjske iu interesentov. V kako stisko je prišla ile/Ha vsled lanskega potreba, se spozna še le polagoma. Že lani je dežela oziroma so oškodovanci dobili precejšnjo dižavno podporo. Pokazalo se je p,-i, iu prav danes razdeljen prodliu,' |ilei|e nove pomožne akcijo Kranjski potrjuje to da je treba deželi Kranjski pomoči z iii/.koobreslovauiui posojilom, da se vsaj deloma reši iz ležke^ii svojetra položaji,. ' Ilovoljeuo mi bodi, da i/. „iaz|asnilliih pripnmciij*' vladne predloge p.lcdc' le pomožne akcije čilam odslavek, kaleiim se nanaša ua liiiance, .i/.iiniini m dehndke dežele Kranjske. («',,!.,) s .Cela sviil.i. kalero mora dežela pokrili v bližini pnlmiliijosli, zii.iš.i po računih dež. odbora' .s.ys..V,li! -Id, Z o/.irom ua lo,' da ima dežela sedaj dohra JlIS:i.(Hsi:ld.,dasodež. doklade /e sedal precej visoke iu jih sedaj i.i moči povišali, če se neče poostrili vsled potresa nastale kalamilnle, komčiio /. o/iro.u ua lo. A.i je velik del deželnega prebivalstva v neugodnih ¦.'ospothirskih razmerah, je pač inciiieljriia trditev, ila bi dežela l>- z Jiajvečjimi težavami inojda zložili lako '.imIiio svolo". llovolil sem si uav.sli ta mlslavck h vladnih ,razjasuilnih prip.........j", *\.i podprem svo|o trditev, tla bi za nadalp-vauje pro^e A|dovščiua-Poslojti;i ne bilo pričakovali prispevka Od dežele. .lasno je, da država, kalera se Culi vezano, pomoči dež. li s posojilom, ne more ob jednem od te dr/.ele zahtevati, naj žrtvuje kake prispevke, kakoršni bi se mo^li zahtevali za to i ii > ti iz državnih interesov polnimo železnico. Kakoi z deželo. I.iko je ludi 7. inlei"'-senli. llol-ja vrsta s];,|.il, letin, katerim so se v zadnjih letih pridružila še pir-lošeiija, katera je' pronzročila tilna uš. --• vse lo je s|ua\ilo prebivalstvo vipavsko v siioii.ašlvo. Omenili je pa tudi pusb.šenja, katera zlasti v gorenji Vipavski doli ii p!ou/.i.:ča|o hudourniki, iu ne morem si kaj, da ne bi obžaloval, d.i deželni zbor iu d-zelui odbor kianjsk'1 ulede te reči >v< nista dru^e^a napravila, u(>„'(> s-aiiio načrt. Ker je od si rani mlcc-culov prav tako m.-do pričakovali prispevkov, kakor od dežele, ne preosli.ja (lr.i;;e^a nič, kakor di se loti država zgradbe le pro-e m lastne stroške, /lasti ker vindicira tej zvezi z Gorico emi-lu-nleu državni pomen. To se razvidi iz iileineljevanja r-lede pro^e Gorica-Ajdo\ščina m /Jasli iz člena ||. te predlo;re, kjer vlada predlavra iu odsek odobrava, da je mej vsemi v to predlogo vsprejelimi železnicami graditi jedino projjo (ioiica-Ajdovščiuii kol ejavno železnico. I/, teh okolnoslij se razvidi, da prisoja vlada tej železnici čez lokalne potrebo segajoč, pomen. Ucasu.niiam: Vlada naj ne odlaša in naj ne faka z ^radho t al o važne železnice, kakor je ta, ki bi vodila k južni državni meji. zlasti naj iv^ čaka, ^ hi bila dežela in da bi bili ' inleresenlje v slano, dali kako na vs-tik naCin minimalne prispevke. Pri l(>i priliki bodi mi dovoljeno omenili neke v javnost piišlo izjave jjlede nameravane proj;e G'orica-Ajdovšcina. Trst In njegovi zastopniki nam te -železnice ne privoščijo. Čudno je, da se vse tržaško .-Iranke ne morejo zjedi.iili za noben železniški načrt na jujru naše monarhije, Trr'ovci tržaški zahtevajo -Železnico Cez Ture, ostali Trst zahh-va železnico cez Karavanke. Zastopnik tržaške trgovinsko zbornico je pri raspravi o železniškem minisler-slvu opozarjal na lo nesoglasje. Povdarjal j« »udi, ila lo ni najmanjši vzrokov, vsled katerih se še do današnjega dno ni dosegla druga /.voza Trsta a deželami v nje ozadju. Pritrjeni mu popolnoma in obžalujem, da jo tako, kajti, sicer bi bila najbrž že zgrajena lista železnica, kalero mi priporočamo, proga, katera hi /Jasli vezala Trst, /. avstrijskim severom ter pospeševala le-lega industrijo, proga I.oka-l)ivuCa, knlcra je bila že davilo in ua vse strani prosindiraiia se prodno se je o drugih železniških naCrlih Oznanila »n .PISUIICE" plačujejo se za netslonno petit-vrsto: 8 kr., ee se tiskajo 1 krat, 7 . , , 2 , <; »" . . » , Večkrat — p0 pogodbi. - Za vcfje črko po prostoru. Posamične številke dobivajo so v toliaknrnali v Nunski nlici\in v Šolski ulici, v Trstu pri Liivrencicu nasproti velike vojašnico in priPipnnu v ulici Ponle delta Fnbra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniJtvu „Soeo«. — Neplačanih pisem nrednižlvo ne sprejema. — Uokopisi se ne vračajo. .... Uredništvo in upravniSUn je v Gosposki ulici U. Tiska »Goriška TIskarna A. Gabriček" (odgovoren Josip Krmpotir). sploh govorilo. Kakor rečeno, obžulujom obstoječe nesoglasje. Glede železnico Cez Ture, glede železnice Loka-llivač.a in glede železnice Cez Kn-ravanke ui v Trstu soglasju; loj mali progi, katera je predlagana po zakonu o lokalnih železnicah, pa nasprotujejo vsi skupno. Priznali moram, da me je lo pri razpravi o tej stvari osupnilo. Ne morem si kaj, da bi v lom ozirti ne izrekel nekaj besed. Povod k lomu mi jo dal dno 17. muren t. 1. zastopnik tržaško trgovinsko zbornico. Govoril je o lom, zakaj zahtevajo Irgovci železnico Cez Turo, dočim jej jodna stranka, taknzvana progrosso-stcinka,' nasprotuje. Nič so no čudim, da pro^rosso-slranka nasprotuje l.-j progi, Gospod govornik je takrat rekel, da so progressii stališče glede železniškega vprašanja določili njegovi idealni siuolri. Dovolim s! pripomnili, da Inkih smotrov bi ne mogel imenovali idealno, nego sodim, da bi bilo zu njo drugačno imenovanje urnostim. Kuj jo mislil s tem reči, jo dosli jasno razvidno iz njegovih izvajanj; ako so pro-grossovci zoper načel, kaleri mi priporočamo, namreč zoper žel.vnico I,oka-l)ivaCa, je morda pravi n/.rok temu In, t\,\ hi železnica l,oka-Di\ača tekla precej daleč o.| državne mojo. Iz legii je posneli, zakaj la stranka lo-liko bolj iiaspiolujo železnici, kalma bi lekla naravnost ua državno mojo. Da la slranka nasprotuje nrogi Poslojua-Goric.i, je posneli iz tržaškega lista .Picciilo della .S-ra*. Kako pa jej moreta nasprotovali posl, Pnrgnlallor in ujet:ovo stranka, mi jo ueumljiv . Ta gospod poslanec jo pri razpravi o loj predlogi v železniškem odseku 1'ekel, da bi proga Postojna • Ajdovščina - Gorica oškodila interese ližaškega promelu. To je neresnično iu so doliCua izvajanja neosiiovaiiii. Zaradi lo proge bi no prišel nijedeu mclcrski stol blaga manj v Tr.-I in bi ne izostal nijedeu polovalec. To, kar jo namenjeno v Trni, hi prišlo slej ko prej v Trsi: kar pa ni tja namenjeno, gre tudi že sediij Cez Nahrcžino mimo Trsta. ItazloOk bo torej le la, če pride kaj manj blaga v Nahrcžino, ker bi se nekaj od Po-slojine Cez Ajdovščino poslalo. Trsi bi no imel niti najmanjšo škodo, k večjemu bi je nekaj imela južna železnica. Pospeševali blagostanje južne šeleznico, v to nismo poklicani mi niti gospodje iz Trsta. Vračajoč se po lom malem ekskurzu k stvari, prosim vlado, aaj upoštevaj'* nujne lokalne potrebe, katere sem omenil iu od nje same povdarjeiie državne interese ---nikar ne čaka, nego se čim prej loti zgradbe železnice Gorica-Postojna, |)ii bi se o tej stvari obravnavalo, dovoljujem si predlagali resolucijo iu prosim za njo podporo. ltesolmi|.i se »lasi (čila): ,C. kr. vlada se poživijo, naj začno čim prej in na državne slloške grad li lokalno železnico Gurioa-Aj-dovšciu.:, katero je gradili kol glavno železnico, nadaljevali;«' od slednjega imenovanega kraja do Postojne". Zbornica je resolucijo vsprejola. »Slov. Nar." DOPISI. I/, Tolmina 17. junija. — V nedeljo oh 11. uri zjutraj je bil obCni zbor planinske podružnice za Soško dolino. Osnovalni odbor je poročal po dr.Tril-lerju o svojem dosedanjem delovanju, kar je zbor pohvalno v/ol na znanje. V stalni odbor so bih izvoljeni dr. Tri I-ler, Ignac Kovačič. A. Jeglič, Val. Marušič, .1. Fazan. And. Vrtovec, Iv. Gržel, Al. Sorc in I. Križnic. Sklenilo se je, napraviti letos društveni izid na Jlatajur, zaznamovali nekoje poli in seznanjali po časopisih krasoto naših gora širšemu svetu. Popoldne po veC.ernicah je bil pa shod mlekarskih iu sirarskih dru.šk-v celega okraja, ki jo konočno sprejo! po odseku izdelana pravila, da se tako imenovana društva pre-uslroje ua postavni podlagi ler so vpišejo kol obrtne Ivrdke pri okrožnem sodišCu v Gorici. Pri shodu so podnCovali in pojasnovali navzočo ter jih spodbujali v napredku predsednik g. Ig. Kovačič, g. Kr. Klavžir, ki jo bil nalašč poslan iz (»orice od kmetijsko družbe, g. dr. Kotnik in And. Vi lovec. Ko-ncčiio se g. dr. Kotnik zahvali g. Klavžarju za njegovo poljudno razlaganje. Minoli teden je pa bil občni /.bor olepševalnega društva. Navadna letna poročilnso izostala in izvoli! se je novi odbor. Izvoljeni so bili: dr. Triller, dr. Kol »tik. Josip Devetak, I.jud. Kacalura, Ivan GaboršCok, And. Vrlovcc iu Ani. Devetak. Poslednja dva nista mogla odborništva sprejeli, zato je od- loČil žreb moslo njiju g. Muhra iu M, ftlrti-koljna. Nekoji tule. če. gg. so so zafoli zelo zanimati za kmet. napredek Ink. prebivalstva. Hvala jim! Želeli bi bilo, da bi ludi v narodnem oziru poHoguili vmes in za oukral vsnj podružnici sv, G.irila in Molo.la rešili po-polnega pogina. (In lo v Tolminu v središču okraja !1 Pred,) *% Od drugega dopisnika smo prejeli tole poročilo: V novi odbor plansko podružnico so bili izvoljeni: Dr. Kari Triller odvetnik v Tolminu predsednik, Ignacij Kovu C, ic veleposestnik pri sv. Luciji podpredsednik, Andraž Jeglič, c. It, sodni prisluv v Tolminu, tajnik. Valentin Marušič, c, kr. davčni nadzornik v Tolminu, blagajnik, Itudoll' Pasmi, c, kr. goomolor v Tolminu, Ivmi (i r-želj, nadiicilclj priHv, Luciji, Anion Križnic, posestnik iu Irgovoe v Kanalu, Alojzi) Snrč, c. kr. pošlar v Kovni, in Andrej V r-lovec, učitelj in posestnik v Tolminu ' odborniki. - - Določil jo nadalje občni zbor najnujnejša društvena dola, knknr znznamn-vanjc niijziiuiniivcjsih pnhiv, opoziirjonjo lu-risliških krogov nu nnravno krusoie Soško dolino s primerni spisi in članki po listih in zlasti v društvenem „Vosliiiku\ predpripravo za zgradbo koče nn Krnu itd. Prav v kritikom priredi podružnica izlcl mi Miiliijur ler bo pri tej priliki zuzminiovnla tudi najugodnejši pni ua la zanimivi vrli, - • Dolu' loroj no ho primanjkovalo} dal I Ing, da bi iHln-lako tudi no izdatno giuoliio iu moralno podporo od strani narodno iuloligeucijo! Nuj ima drušlvo top namen, da Neznani širšo kriigo z divnimi, a dosilidob vendar loli mulo znanimi naravnimi krasolami obsoških planin, hkrati pa ludi, da ohrani istim ono siiiuo-slovensko lice, kalero so bila tuja ilrušlva spačila že inarsikalerenin lepemu kraj'i slovenske domovino, Opozarjamo loroj Cildolje ua novo podružnico „Slov. planinskega drnšlva", ki so jo v kratkih letih svojega obstanka že uprav krasno razvilo, tako, ila šteje že sedaj s tremi podružuicun že bliža Idi) članov, je zaznamovalo iu popravilo nebroj planinskih potov ter zgradilo pel velikih planinskih zavetišč (Vodnikovo kočo na Veloin polju, Slnnicovo kočo, krasni Alijažev stolp vrh Triglava, Orožnovo kočo na ("Viii prsti iu Kocbekovo kočo v Gol-Cavskih planinah), vrhu toga pa ima v delu posebno prostorno Triglavsko kočo. Članarina iznaša prvo loto -1 i>ld. poleni pa po II gld., a za to dobiva vsak član brezplačno zanimivi društveni mesečnik „Planinski veslnik1'. Mlo-giinlue srelirno društvene znamke dobii se po 1 gld. IU kr. I/, tolminskih hribov. — Včasih so hodili v svet le taki, ki niso imeli premoženja in so bili sami na so navezani. V zadnjih letih so začeli zapuščali svoj dom ludi sinovi iuiovilih slarišev, ker doma ne čutijo posebnega veselja do dela. To nekaj poii.o-uja. Sodeči po nekaterih pojavih moramo priti do prepričanja, da lo dirjanje v svet je v zvezi z zlorabo prostosti. Doma so fantje večkrat nadlegovanj od slarišev, bratov in sester, ako krenjo ua krivo pol. Ako domači sin vasuje, igra, kvarla ild. iu pride pozno po noči domov, drugi nI i tretji dan se vlije navadna ploh i nad oje iu ,;ij;ul;inj;i od strani domače družine ui konca ni kraja. Da se vsemu leinii ogne, hnjdi v svet k ,aj-zenpoiiu*. . . . Ob nedeljah in praznikih se shajajo po krčmah, tako zvanih »barakah" — (navadno so le židje gospodarji) in z igranjem iu popivanjem zapravljajo trdo prisln-žeiii denar. Službe božje ob nedeljah in prazniki!) ne vidijo, k vočonui imajo priliko vstopili v cerkev razkolnikov ali pa v najboljšem sinčajn — zjedinjenih Grkov. Kakšne i:lisc jirinesojo domov, si lohko mislimo. Ker se slabo bolj drži človeku nego dobvo, zalo ludi slabo domov prinesejo v jeseni. Naši kmetje imajo tako vrste ljudi za bolj izobražene'in študirane, zato jih poslušajo. Vsak dan morajo kmetje delavcem višati plače, drugače jih ne dobijo. Ako pomislimo, kako nizka je cena žitu, ni čuda, da kmelij.-si.vo propada. Z-inj pa Se delavcev ui. Proti temu pohajkovanji! po svetu naj gospodje ropotajo po cerkvah, ne pa proii „Soči". S 1Š1. Vi8ki'Soro. -- V zadnji .Soči" je nekdo poročni o naših starešinslvenih rečeh. Naj dodam tomn pori ':ilu še nekoliko pojasnila. Po zadnjih občinsKih volitvah Ionskega leta so se odpovedali starešinstvu Sli.i izvoljeni možje, med temi ludi bivši mnogoletni župan g. M. Pirili. Novoizvoljeni župan g. Jakob Pirili so je1 po komaj enoletnem uradovanjn ludi odpovedal tej časti, in pred kratkim je bil županom' voljen g.Jakob Črv z Vrha, kateri sii mogel dobiti tajnika v domačem kraju, leinuč priskuti si ga jo moral na tiraliovem v osebi g. P ur g a r - ju. — Čudne razmere, kaj ne?'AH kdor pozna naše t domače homatijc, ne bode se Čudil. Prepiri so se uneli radi občinskih do-fclad v dela za ceste. Prevdarki zadnjih let odločajo doklade za občinsko cesto iz Slapa-Roče - Pn»pr?tno - Št. Viskagora-Tilnik. Zdaj pa zahtevajo nekatftri občani te doklade za nameravano novo cesto na »Krepako",--ali pomisliti nočejo, da je reč zamujena. Tudi se pritožujejo brez postavne podlage. To pa provzročuje mnog« stroške in zgubo časa io, — vse zaman t Pritožniki nočejo slišati, da o tem ima razsojali na prvem mestu le starešinstvo pravico, — a v svojo škodo! —- Tudi se raznašajo neresnične vesli, ki so občini le v škodo! — Kakor po vsem Cerkljanskem, ludi pn nas, razsajajo razne kužne bolezni. Odrasle ljudi muCi hripa, otroke pa davica. V nekaterih družinah so pomrli vsi otroci, gotovo nenadomestna zguba roditeljem. Bog odvrni to šibo od nas! — j Zdaj pa nekaj veselega. Po prizadevanju g. Matevža P?rib a sa snuje pri nas mlekarska zadrugo, ki je že pričela delovati. V malo katerih krajih se dobiva tako izvrstno I maslo, in to v celem letu, kakor ravno pri nas. Ljudje rede namreč živino celo leto doma in v poletnem času pokladajo jej večinoma sveže lipovo listje, kalero dela mleko jako tolsto iu po njem tudi okusno in lepo rumeno maslo. Kanor je vsak začetek težek, f lako ludi tukaj ne pojdo počelkom vso gladko I naprej, nli ko ljudstvo spozna to občokorislno podjetje, uverjen sem, da bo dobro uspevalo, kajti, ko bode .se urejeno, dobe se prav lahko odjemalci, ki bodo naše maslo gotovo tudi prav drago plačevali, —¦ v lep dobiček domačim živinorejcem. Vsa začetna dela v nnsi mleki rnlci vodi xduj g- J«**«* Leban iz Tolmina brezplačno, kateri spodbuja tudi naše živinorejce k vstrajnosti. tIIvala mu! % Reke. — Slučajno sem dobil v roko splitski časnik .Jcdinstvo", v katerem sem čital nekaj o .Soči", namreč, da jo bila prinesla dopis z Reke proti .Hrvatski Domovini*. Ker me je zanimalo izvedeti, kaj je »Soča* pisala, potrudil sem se k svojemu znancu N., ki je naročen na .Sočo*, ter pri njem sem čital pazljivo oni dopis z Reke. | Dopis mi je ugaja' ker je govoril resnico; ' spoznal sem pa ludi, da .Jedi n s t v o' ni j prav razumelo samega dopisa, ali pa ga je i enostransko tolmačilo pvoti pravašem v Zagrebu. Svrha dopsu je bila — po mojem sodi« — da graja splošno vse one Hrvate, H bi bili mogli nekaj storiti za lir-vatstvo na Reki, n niso ničosa storili; niso bili izvzeti ne pravaši in ne obzoraši; kakor so grešili prvi, ki &o imeli avojčas velik upliv na Reki in v Primorju, no usta-novivši hrvaške šole na Reki, tako jo neod-puslno drugim, ki so imeli nekdaj vladno | vajeti v svojih rokah, pa tudi niso nič storili I /.a zatirano reSko hrvatstvo. Z onim .Soči-uini" dopisom gotovo ni mislil dopisnik tako, kakor tolmači .Jedinslvo", namreč, da je naperjen le proti pravašem v Zagrebu, kajti nunuSul se je sploh na Hrvate brez razločka strank. Žalostno je in neodpustuo dejstvo, da ni hrvaške šole na Reki. Čudno mi se dozdeva, da niso kaj ukrenili v tem smislu vsaj reški Hrvatje. Ako pomislim na borbo Slovencev v Gorici in Trstu za slovensko šolo ter na vzdrževanje zasebnih šol po ' družbi sv. Cirila in Metoda ter po društvu ¦ .Sloga" v Gorici, posebno kar se dostaja poslednjega, ki vzdržuje tri otroške vrte, osem razredov ljudske šole ui obrtno šolo, pa kakor sem slišal, misli tudi na višji I ženski zavod (Glej našo vest .Slogini" za- I vodi, Ur.), tedaj mi je ležko pri,srcu, da ni kaj tacega tudi na Reki, kjer je dosti našega življa, ki je pripraven tudi na gmotno žrtev. Ponavljam še enkrat, da je neodpusten greh za vse one hrvaške kroge, ki niso storili nič za šolstvo na Reki, prepuslivši .Un- I garezom" in Lahom vso oblast, da potujcujejo r.ašo nežno mladino v svojih šolah. Ako bi bili gospodje v Zagrebu in na Reki delovali v tem smislu, namesto netili ogenj pod domačo streho, bilo bi boljše za Hrvate, ki imajo tukaj svojo pripadnost in ludi za priseljence Slovence in druge Slovane. Jaz mislim, gospod urednik, da sem prav razumel Vašega dopisnika z Reke, ter da ni opravičeno enostransko tolmačenje splitskega »J e d i n s t v a", kateremu gre vendar vsa čast, ker se pazljivo ozira tudi na to, kar pišejo slovenski časopisi. Ako mi se dovoli prostora, javim se zopet. Iz Sarajeva. — Dne 2. junija popol- | dne se je raznesla bliskovo žalostna vest po | Sarajevu, da je ob '/s3- «« preminola prevzv. gospa Ivana baronica Appel. Ta novica je presenetila tembolj tukajšnje prebivalstvo, ker se je vedelo, da je prevzv. gospa dospela še le dan prej s svojim so- I progom, deželnim poglavarjem, ekselenco bar. I Appel-om, iz monarhije v Sarajevo. Bila je bolna že v Gorici, vendar še sposobna za prevoz. Toda prebrza premena klime med vožnjo je uplivala na njeno slabo zdravje v toliki meri. da se je proces njene bolezni razvijal na prav opasen način. Poklicani zdravniki so konstatovali plučni edem, na kar je bila še isti večer previdena s svelotajstvi za umirajoče. Drugi dan je izdihnila okoli Vi 3. ure svojo blago dušo. Ta presunljivi udarec za obče spoštovanega deželnega šefa mu je bil olajšan z mnogobrojnimi znaki sočutja, ki so prihajali j od vseh stranij,'zlasti z brzojavko Nj. Veličanstva cesarja1 in ministra pl.Kallava, čegar gospa soproga je nalašč došla, da osobno izreče svoje sožalje Nj. ekscelenci na tej izgubi. Kako je bila blaga pokoj niča spoštovana in ljubljena od vseh slojev prebivalstva, brez razlike veroizpovedanja in narodnosti, pričale so črne zastave po hišah, obilni ' venci, zlasti pa veličasten pogreb. Ob Vg9. uri dopoldne, 5. t. m., je blagoslovil zemeljske ostanke preminole naš rojak, prečast. kanonik dr. Jeglič, potem so bili isti preneseni v katoliško stolno cerkev, kjer je prevzv. nadškof dr. Start ler opravil slovesni requiem z veliko asistencijo. Po zopetnem blagoslovu se je počel sprevod po glavnih ulicah in cestah proti kolodvoru. Po mestu so bile prodajalnice zatvorjene in gorele so električne svetitjke. Sprevoda so se udeležila vsa tukajšnja društva, vse Soje, duhovščina vseh voroizpovedanj, civilne In vojaške oblasti, zastopstva obktstij in savodov izven Sarajeva in na tisoče ljudstva. Zlasti ganljiv prizor je napravilo dvignenje krsle v železnični voz, (kateri je odpeljal mrtvo truplo v rodbinsko rake? na Ogersko,); malokoje oko bilo je suho. Pokojnica je bila pokroviteljica vseh dobrodelnih zavodov, prava mati atromakom; koje ni zadržal ni mraz ni vročina, da je mogla osobno nositi podpore in tolažbe v siromašne hiše. Blag ji spom'n! . D. S. Domače in razne novice. V Solkanu je umrl v sredo ob 8l/2 zvečer daleč znani veleposestnik in bivši mnogoletni župan g. Anton Mozetič, po domače Droč, oče sedanjega župana. Star je bil 77 let. — To je bil mož, kakor pravimo, stare korenine, čislan v občini in soseščini, — Pnv lep pogreb je bil nčeraj ob (J. uri zvečer; došlo je mrugo prijateljev ludi iz Gorice. Pokojnik je bil odlikovan z zlatim križcem za zaslugo. N. p. v m.! Mozeličevirodbini,o/.irorna rodbinam naše iskreno sožalje. .Nevarno Jo zbolel C. g. J. Jug, vikr.rij v Plaveh; /mešala so se mu ii:? Kje je logika, kje — sramožljivost?! In m«, nič, vas ni sram pri takem besedovanju. Coriuoiizfo ne Corutons. — Znani kričač hnbriani je v italijanskem parlamentu (ali bolje: prelepališču, kjer so merijo poslanci ne le z besedami, ampak tudi s pestmi!) napadal zopet Avstrijo, takrat zaradi zaprtega ital. podanika, ki je razžalil našega svit -i lega cesarja. Za tega kričača se menda sama ital. vlada nič ne briga, tembolj pa naša avstrijska — seveda zaradi »ljube zaveznice*. Dejstvo je, da je bil oni ital. jetnik iz Ink. ječe izpuščen in da mu jo sam g. predsednik deželnega sodišča Sbisa hitel kakor poroča .Corriere* — .veselega srca* naznanjat prostost. No, mi verujemo .Corrieru" prav radi in vemo, da bi se g. Sbisa ne bil toliko potrudil, ako bi bil oni jetnik slov. narodnosti. Pa vrnimo se k lmbri:iui-ju! — Ta se je pri tej priliki spravil na laški »Cor-mons" (Kormin) ter rekel, da slove .italia-I namente" bolje Cormonzio. Radovedni smo, ali sežeje naši lahončiči tudi po tej skovanki tako hlastno,kakor po: Monlespino, I Piedimonle, Moncorona i. t. d. — [ „SulfefaJil&k* slavnost" ali: .mnogo ! kokodakanja a malo jajec* se lahko imenuje [ žaloigra, katero je doživel v nedeljo krčmar j v Tivoli. — Delale so se velike priprave, j krasili prostori, prirejalo streljišče in kegljišče, i govorilo se o 1000 gostih, tudi iz Ljubljane ! in Gradca ild. Krčmar je najel veliko postrež-! nikov, narezat veliko gnjati (pršuta), pripravil [ raznih pečenk — in čakal, čakal onih, katerih i ui bilo, da hi sedli za pripravljene mize; j prišlo je okoli 150 oseb, ki pa niso mogle j krčmarju delati čudežev; izpili so 3'>0 litrov piva (katero so točili na svoj račun. Opom. stavca), 2."i litrov vina, 2 drugi pijači, nekaj gnjati in cela ti v a bifteko. Kegljišča iu strelišča niso rabili; dva gospoda in dve dami so vrgli vsak po par krogelj. Ob fi'4 so se pa že začeli zgubljati iu kmalu je bil vrt prazen. Gostilničar je debelo giedat za njimi in *? iiiisls!: še par tako slavn.h veselic, potem pa kar zapri barake. — Slavnost neonske naselbine so pučasiJJi z dohodom ineičani: vitez Bosizio. .Iiišlcftiiiii} šior podeštat" Ventili, Mruani. oba lj>iw*.-r ir» ki kažejo, d« mor« res zadovolji!': vsfio Hiavijeiiiui iaht, vuiii. Svoj fotogra-hčni ?avo 1 je popolnoma prenovil. Dobro delo hvali m<»j-lr.i! TroJVzif-ni lepaki r Gorici. - Opazili Siiio hvalevredno dejstvi, da so pričeli vabiti k veselicam nekateri gostilničarji v , Štajersko ::.*>, Kranjsko dO. ¦ h \ naše dežele pojdejo v Gradež l. julija iz Gorico z vlakom ob *i, zjutraj. 1/. drugih dežel pridejo otroci istega dni- do Tržiča, ui ko ler jih prepeljejo v Gradež. Javni plesi. - • V okolici so javni plesi večinoma prepovedani, - zato pa plešemo teden za L-dnom v Gorici. In kako iepo se vse vrsti: Grad, Podturn, Plačitta | Stračice ild., pa zopet da capo itd, itd. brez konca iu kraja. Okoličani ne smejo plesati ( doma, zato drve pa v iiiesio, da tu puščajo zaslužek več tednov skupaj in še marsikaj drugega. — Nobena narodna veselica ne j zadrži srbopetnikov dom.i! Neki gospodi bi rekli na uho: o tej skeleči rani premišljujte iu odpravite jo, ako hočete koristiti narodu, ne pa razdirali še ono, kar je res dobrega med nami. j Strašna porodeiij, o kateri smo govorili, je naredila silno veliko škode po Furla-niji. Mnoga polja so kar uničena. — Našemu rojaku g. J. . G r it n l a r j u v Kobaridu, ki je imel l."iO panjev čebel v Goroni, je po-votlenj vse uničila ; ima do t HM gld. škode. Med tem časom, ko je iaški poslanec .še le poizvedoval a škodi, je dr. Gregorčič stavil že nujni predlog za državno pomoč. Iz Furlanije so došle poslancu za to laskave zahvale. Tudi ob Hranici je naredila po vodenj precej veliko škodo. Skesan grešnik, — Župnik pri sv. ' Iunaciju na Travniku v Gorici je izročil mestnemu zalogu za ubožce SOO gld., enakemu deželnemu zalogu pa 700 gld. od neznanega skesanega grešnika. — Tako se povračuje storjena škoda, kedar ni več med živimi tistiit ne njih dedičev, katerim je bila narejena kaka škoda. PovišHnn kazen,- — Arhir A v i a n iz Tapoljana v Furlaniji je dobil pri zadnjem porotnem zasedanju 3 leta težke ječe, ker je ubit Marka Martuzzi-ju in nasilno napadel občinskega* paznika Jakoba Sfarcuz-zi-ja. Državno pravdništvo se je pritožilo, I češ, da je ka>en premajhna. Na višjem me- I stu so bili enakega mnenja, -n A >T i a n je dobil še dve leti težke ječe. .Mi's6 t Gorici. — V Corrieru se nekdo pritožuje, da v Trstu je cena mesa padla od 4 do 8 kr, pri kilu, in upraša: Kaj pa v Gorici? — Temu oprašanju se pridružujemo tudi mi! Menimo, da nad nu-I sarji je še iHctlu. ki ima tudi nekaj besede!! Ponarejeni bankovci. — Zopet nova ponarejenja po t a ko v in petdeset ako v. Pozor! Vsakdo naj si skrbno ohrani /dotnji popis, po katerem vsakdo spozna tri vrjle ponarejenega denarja. Potaki so prav slabo ponarejeni, da se jih takoj spozna; črke so nejednake, slabe, okraski tudi, Petdcsetaki pa so iz dveh ponare-jalnic. Jcdni imajo precej debelejši papir nego prav;, pisava je slaba, črke nejednake. Na madjaraki strani so ti-le pogroški: «.) v prvi vrsti v besedah allnrnvegv in osztraKinagvar je črka y nameščena b.) v tretji vrsti sta nad črko z v besedi a liani p en z. i. ar dve točki; <:.) v peti vrsti v besedi ertedft je tiatl /i <»ia sama »očka mesto dveh.. Druga vrsta ponarejanj pa ima te - le pogreške: a.) V nemškem delu je namesto črke o v besedi a ug eno m ni en črka t'; h) na destn-ni voglu zgoraj na kosu traku sloji tiskano U Form t namesto nemške bes.-de; f,) v inadjarskeiii delu pa (dojile blizu cesarjeve glave črki F A' kot končnici nemške J.ef„|e Guldeli. Po teh znamenjih se -.poznajo doslej /nane vrste ponarejenih petdeaelakov. Pozor! Pri t*, kr. vojaškem skladišču v Gorici bo b\ julip, t. I, javna dražba za pre-skrbov.uije sena, slame, drv iu premoga. Natailčneji pogoji se razvidijo v uradnih razpisih v .O-servaloru" in .Slovenskem Narodu*. Poizvedo se lahko tudi pri \sakcu <¦, kr. voj. skladišču, ki oddajajo za plačilo i kr. po jeden razpis. ..... Opozarjamo lia Io dražbo ono, ki bi mogli preskrbovati goriško vojaško posadko z imenovanim blagom. Prcštfja km;«. • - 1'r.idno poročilo naznanja, tli se je razširila že skoro po vsem Kra>u iu po vipavski dolini. Zadnja leta je nila ta bolezen /<• udomačena na Ogerskem iu v iiosni: od tam s-, jo zanesli v naše ktajr iu naposled na Goriško, Neki do- pisnik v ,t!orrieru" od torka itol/i kar naravnost živiiio/.dravnika v Sežani (ali za to poslanega iz Tista), ker se je zanesla kuga v našo deželo. Dne -J, ali ,">. maja je namreč došel na sežansko po.-dajo v.i^ou prešičev; jeden je ze erknil. Prašiče so razprodali brez preiskave od strani živinozdr.iviiik.i. ¦¦- Ako je jo resiiirii, vprašamo: kdo povrne ljudstvu veliko škodo?! Mt icdiijuiuo Li vas Je strah! Pišejo nam: »Pred IV dnevi je imel učene« M. G. \t. Pl.ivij opravilo v malem semeni rn. Kani, pri.edši do semenišča, vpraša radi go< tovosli nekega Laha. .Ali ji' tukaj malo semenišče* ? Lah um odgovori; ,D.i! Kaj pa si ti" ? Fantič nekoliko pmuolči iu ko ga Lah zopet vpraša .Kaj si ti*> mu odgovori: .Jaz .sem Slovenec*! Na Io Lah: .Mostni di Slovenec, on ne zataji" svojega je/;ka nikjer* ! Kmetovalci uozof! - Neki Maks (i o I d s t: h m i ed, žiti v Sleinamanger nt Ogerskem. ima v Gorici Zaiugo kmetijski!, strojev. Ali redki so, ki nimajo opravičenih pritožb proti temu človeku. Kvo dva slučaja: lilaž Uit s v Pušnem pri Ročinju je kupil slantoreznico za L"» gld.; plačati bi moral v dveh obrokih !. aprila in l. oktobra t. 1. ¦ -Prvi obrok gld. -2i-:A) je poslal 1:! dnij pozneje, ali že 13, jo bila vložena tožba pri ogerakem sodišču v Sleinamanger. — Ako ¦ zamudil obrok za nekaj dnij. in takoj je b.l tožen: od njega pa ima čif-it dr/un-d, zahtevati ,s gld. za tožue stroški', - ker ve. da mu ubogi kmet ne umre uteči, kajti k obn.v-navi ue pojile na Ogers-fco, zistopnika p.i ne dobi. Vidi se. da ogerski čifut d.ela šp.kula-t-ije ludi h temi plačili na obroke, ki tako; vsi /upadajo k plačilu, ako ?e k.-di ni toči:.' izplača!. Gujemo vse polno pritožb lugi v drugem pogledu. Prosimo natančneje ' podatke. Ako je vso resnično, bi bilo prav. ako bi se reči lotilo državno pravdništvo, kabro naj bi nastopilo proti ogersketnu zidu v obrambo našega kmeta. Iz Harke pri Divači nam poročajo, da 1 L t. m. je začela tam poslovati pošt n a podružnica, katere so že dolgo željno pričakovali. — 1'pravitelj je tatnošnji č. g. kaplan, menda edini sposobeti za lak po^el; to službo opravlja brezplačno, da le kori>U svojim duhovnjanom. *'.aA mu! Ostala Sloven\ja. Trst. — Dne i L t. nt. prične porotna zasedanje. Ako ne pride do poravnave, prideta na zatožno klop urednika Jaki č i» M a n d i č radi razžaljenja .časti potom tiska. Dejstvo, da tako pogostoma morajo v Trstu slovenski uredniki pred italijansko porotno klop, je v tem pogledu značilno, d;i jih mislijo laški nasprotniki moralno in gmotno uničiti, kajti prepričani so že naprej, da italijanska porota ne oprosti Slovana, posebno urednika Mandica ne, ki je trn v očeh Italijanov v Istri in Trstu. Uredniki Slovani v Trstu pa so navezani na tržaško porotno klop, ker se jim ne dovoljuje, da bi se zagovarjali pred nepristranskimi porotniki in takimi, ki poznajo njih materinski jezik. Kakor poročajo, razprava proti uredniku Mandiču. je odložena, ker je zahteval, da "w .»a stavi pred drugo porotno sodišče. — onCiuseppe Jurizza, ki bo vmeščen dne .» t m. v rojansko *upo, je že nkrem! ne-l Utc prcn.embe, ki so razžalile ne samo nnUkenego lu,li tržaške Slovence v obče. l-Juli je, «la bo poslušen vsaj svojemu -kolu, l ,-iga je svojec zelo odlikoval m mu menda tudi pomagal- Haiupiti tržaški hu.no-rMični lisi .Sarlorella", katerega nečasl smo moli videli, je prinesel sliko don ..useppe ur zze v Uolni duhovniški časti. Kako r.ride do t«sa niMiravstvcno pisan. Iiiiuionstu-iu KsoMis da prioa*! v svoj.li predalih sliko to*"-- uzor-.hihovnika*. kakor ga imenujejo Iranski časopisi!- Man se culi tudi s tem tHH-aMVnetra, ker ga izkoriščajo židovski uredniki'na r-vojo žepno korist S- TrŽaikim škofom JMuieiiovan prevzr. •MtsiK Andrej Sterk, dosedanji kr^ki Stol". U tem imenovanju piše dobropoučeni dunajski dopisnik zaderskega '»Sar. Usta*; ,Ka-k-.r ji- znano, o leni imenovanju sojo vodila dolga borba, skoraj Ido tjnij. ItalijanaSi so iK.-tdi ii,„li v Trst« dra. K I a p p a. škofa norele "J. dočim so zagovarjali Hrvatje in U.v.n.i And. H ter k a. Mini-hr G.i.ie je "bil /a Happa, slednjič- je moral odnehati. l'ivjirii«j«'|u nas pis<* dopisnik «la j.* 0.IM1U konečno volja grota Badenija, ki je ij-C,! odločno v miiii-b-iski-m sn-lu in rekft: J.iz ne Aiiiciii dovolili, «la si- Hn.-li in .Slo-uixi ><' li»ji" o*.i.rmjt»j.i. Ibl.d.i relVro!" ¦IA„ f«.rej dopisnik. ,1'Iecolov* lastnik Je zadovoljen /. novim škofom livasklm. Ako bi • lo-•,,-fc -odil po pisati lr/..nkejto tf'nvol.,% kje u'ii|i Tr»t. tedaj bi (f.i gotovo i^kai k*e iam ,;„t'i -ivili Italije^ Italija nima gotovo li-l.i. ki l.i »"ojiui eit.d.IjMii veulm-ji' poročal o ital, |»n;j> vi rodbin:, ital. pailimeitlu in •»»doli j: ,!, državnih za«!« vali, k.tkor .leta (o ,11 [i.ntSo" Siiotu;i-»n.i Italija -e šopiri v tt-ni I.-tu na prvem me-du, in naii Avstriji ji' o.l-kiiAin prostor, .k meti drugimi evrop-kbii it|VM'.imi, m* i/tiii-i Im-i pr< .-vitle i.-.-.ir.-ke l'i-.\ A kdor Iti botri -oditi po ti n.v.dnjo-fiki pi-aw leda .Psnola" na palrijotizeiii njrrM Letnik*., madjar-ki-ga zida M,.\«*r-ja, la bi d'!.il ¦/.¦.tujemu veliko krivi« o. Tr-I nima y.-i-ibiie »-.ebe, ki J.i v dejaiijii tako o-lon-l.iliuio Uzal;. avr-lrij-ku domoljubj««, kakor •|i-].i /.id Mayt-r. Ko pride v Tr-d kak flaii ,. sti-kc IhV ali kak av.-liij-ki \i--ji dosto-j.m-lveliik, in fe je dostop zasebnim useb.uii dovljeii, b-daj j.-- /.id M..v.r prvi. ki m- po-bl.i.-ij.i. A ko se viača Žid Maj.-r v undni-mi o' svoje*,'.! Ii-ta, lukr.il k.ir na-uuh p»/.a-i)!;.! na svoj«- a\.*»trij->ko domo-jubji- iti svoje uv-.liij.-ko pokloiie. Zakaj*' Prem« b-ni /nI %.' prav dobro, da ne zanimajo av--.lrij--.ki-m ti v ,naizvr-.ti'|-;«!ni" mestu lahkega -filii-,i,i-i-a »lii-iiisU.i,' ampak da u-aja b*mo ob-rin-,t\ii dii^na hrana, ob« {ji-ua z laškim in<-fl.-nliziiiom. Zato moramo stro-/o !ot'ili Sa-t-i.ika Ma\er-ia od iMsnikarja AI.»>**i-ki. Kar prvi liv.ifi, tlru^i t-iraja. K<-r pisc ..riruMi** u novi'111 (»ža-kem -kota, da no imile .U.Mjati Ir/ukim kalniifaiuim'*. moramo lm>-j vrrjrli, da r la-lhik .l»ii-mhiV s ak-nlnni itiiiluvtiljoii, pod vasjo Št. Jakob se je primerila nesreCa, ki se je vendar srečno konCala. Potopil se je vsled vrtinca velik čoln, v katerem je bilo deset oseb, ki so se rešile gotove smrti le vsled napornega plavanja; eden ni znal plavali, a temu je božja previdnost pomagala, kajti Sava ga je zanesla na plitvi kraj, kjer se je reSil. — Deželni poslanee dr. Ivan Tavčarje sklieid 14. t. m. volilni shod v Novem Mestu. Zborovanje ji- bilo dobro obiskano. Predsedoval je župan Perko. — .Zveza slo venski k kolesarjev" bo imela il'X t. m. v Ljubljani letni občni zbor. t Anto Nedviul. Neisprosna smrt nam je zopet ugrabila moža, ki je s pesmijo budil ii;iS narod in gn uncmal za vse, kar je lepo. vzvišeno in plemenito. Anton Ned-ved je umrl 10. t. m. v Ljubljani. Koder žive Slovenci, koder se ljubi in goji slovenska pesem, povsod so znani umotvori Ned-vedou-ga uma. Pokojnik je bil rodom Čeli. Porodit se je 1. ISiJS. Pred mnogimi leti je priSel v vsem precej ponemčeno Ljubljano kot •/.bor*, vodja filharmoničnega društva, kateremu ji- ostal dol-.'o fasa zvest, dokler ni postal učitelj petja na pripravnici. Dasi je vodil nemško druMvn in go,*il po poklicu nefr'-ko umetnost, ... sr«*e njegovo se je imelo za -dovciisko s|var iti tej j>»-pwiveK' svojo skla-daleljsk«: nadarjenost. l'g!asbil je mnogo najlepšili pi »izvodov .loveiiskih pennikov, zliižil ;e v duhu slovenskega minula in ž njimi posta\il m-razrušljiv spomenik. Hodi pokojniku i.ihka slovenska /iMiiljica! je protestoval proti izrazu delegata Gesa» manna, da so delegacije ^pripraven stroj za. glasovanje'*-. Popolnoma je zadovoljen z zu-J nanjo politiko svojega poljskega rojaka, ka**hbnr: Ali Se pomnite usque ad finem? Steiner: teremu je pel slavospeve brez konca in kraja, j .-Opravičite se najprej giede tiste stvari. Lue- — V seji 17. t. m. je bila razprava prora čuna vojnega minislerslvu. • Govorilo je več delegatov, mej temi Mladočeh Janda, ki je obžaloval sedanje odnošaje v vojski, posebno ozirom na Češko. Naglasal je, da se kaže vojno ministerslvo naklonjeno milcuijski razstavi, dočim je bilo hladno' nasproti CeSki narodopisni razstavi. Priporočal je dveletno ojasko stalno službo. Itaznim govornikom je atentatat na Žep prebivalstva. — V imenu poljskega kluba je posl. Ja\vorski izjavil, tla je neresnično, kar je trdil Lueger (Lue- Asque ad finem! Potem govorite) _._ rekel, da mora vsak poslanec biti pripravljen, «la ga Lueger napade. ' Po nekaterih opomrijah poročevalca je bil vsprejet zakon tudi pri tretjem branju. (S tem zakonom se podraži davek za 2 kr. pri kilu v Avstriji, dočim bo ceneji za 3 do 4 kr. v inozemstvu. Vlada je to storila radi tekmovanja tujega sladkorja in v zaščito " odgovarjal vojni minister na razne želje in i mače sladkorjeve obrtnije v inozemstvu. Zakon Pri iiesriel na /ele/lilški posluj! Slov. Ihlrii-a na ^tajer.skein so se ponesrečili b a j e li-li- rezervisti: Viiicene M a t k o v i č in Aloj/.ij K o b a n in Št. Terjana pri Pml-gori sla u s-m r če na. Josip Dragonja iz Šeinpa-a mini v bolnišnici, ko so mu odlagali nogi, ter Ivan Kavčič iu Dornberga. Poslednji je m' pil /ivljenju, ,\ so lun od/.i-U'ali desno migo. Torej največ iie-s|ečiie/.e\ te /, lioiiškega, Nesre« niki --o deloma s.iiai nzrok. ker so srrii-li (moiulu v tovornih va-gniuh) n.i tleh /. uiigami visečimi i/, vagona. D nesreči dporoč.ijo: 1."». 1. m. ob .V., uri zmtr.ij je dospel v mariborsko postajo tovorni vlak šl. 117. T«i vlaku je bilo pri-dod.iuih par vagonov, v l.ateidt |e bilo ii.i ' lUKI rezervistov '.»7. pešpolka, ki so se pclj-di na oio/ne vaje v Maribor Ko je bd vlak o-htil poMiio Slov. l:islri«,i. »hrulili je bilo hkrdi silen sunek iu zariili so se bo-testui \sktiki, Slrojevndja je takoj ustavil vlak i«i železniško 'osebje poskofilii je raz vlak. da uili, kaj se ;,e -/podili). Ilcs se je /godila nesreča: N.i postranski progi postaje Slov. Ihslriea stala sta dva pravna vagona, ki sta se hkrati priiela pomikali, pritrkljala na drug lir in dospela sla po tiesn i-i' do tem trenutku, ko je puhal pritožbe; glede predelske železnice se je javil: .Proti zgradbi predelske železnice nima vojna li p r a v a nič ugovarjati, vender s stališča vojaškega mora zagovarjati v prvi vrsti zgradbo železnice Itobinj-Cclovec-G o r i c a, ker jo b olj z a v a r o v a n a v obmejnem pogledu". Minister jo nasproten temu, da bi se vojak', puščali na dopust o čn su želve. — 0 g e r s k a d e 1 e g a c i j a je v odseku odobrila skupni (inačni proračun, bilanco I. 1S',M., in bilanco vojne mornarice. Avstrija. — Mestni zastop dunajski jo znižal plačo županovo od a MM K) na lil.(MK), podžupanoma od tiOOO na UMHI, svetovalcem (±2) pa od .MM«) na 1500 gl«!.: lako se prihrani dunajskemu meslu 45,000 gld. na leto. • 1'inrl je grof V i nI s v. '.»I-, letu. Mil je najslareji član gosposke zbornice. - Mini-sterski predsednik Madeni ji> bil v (iradcu, -~ V tovarni smodnika v rVhxdoil'u pri |hi-najii se je imelo :!0l kg. smodiiika: poškodoval je vse poslopje in ubil pel oseb. — Pri prevažanju rezervistov iz Trsta v Maribor je udaril vlak ob dva vagona, ki sla križala tračnico. Vsled tega se je poškodovalo .»O oseb, tri so umrle. V Levovu so baje prli ruskega \oluuia v d«'la\ski obleki, Proliseniilski lasopis nove nemške ljudske st enak iiiieimi, katerega j Si-huneier v LilHU. -je nevarno zbolel, Državni zbor. zopet seja. Predsednik besedami pok. K1 no a. interpelacij je začela n "adkor. Pri razpravi i Asli progj-am a program j«> asom razvijal .¦ Lienbacher M\. t. bila loinuil toplimi Po prečilanju raznih /prava o davku na uglasilo i>7 govor. kar :• i hoteli Istra. «hi* .iu. maja kmetijske šole „NV.i SI.!, , Po javlja, spp i,' kakdi 'KgiiaiM v UaSij. Te iijtli protr-sorji. V Po-i liii šlov«sno iti uradno v.sprej« ti. Na bregu so iztetnrke pozdravili župan poreski. obč. svetniki iu ilani tb-ž. odbora, doiirnjiin je od.sotni dež. glavar brzojavno sporoči! svoj pozdrav, fibčitiski svet je hote! iiiozem.-ke iz!''lnike na taisti.«* t roške pogo-ihti, a oprezni inuzemri so lo odktondi. dali so se pa pogostiti v prostorih itež. kmelij.ik*; šole. N.nzočui so bih zastopniki vseh avtonomnih ubla^lev. — l-U'': t. t- m. je priš.j v Por«*r bi. "i italijanski vojni minister general M o-< e n i. Spremljati mi ga razni /.tiaui tržaški r,i.:-karji. Ko se ji- oilpeljal, k!ita dolnia f.'-t 'ii.iktnrj.1 prava ih\\ i-ter^ka Hrvata lut.ireč gg. Ivan Pošči. in Anton An-tot.rie. \ puh-kem političnem okraju ¦ • t J oblin brez šole: v l«-h ž-si^o iAljinu llri.ilji, za h.di-rih izotr.ikn se ni stujia ilo.-S-.'j prav nič. Ljtnlstvn n-olednjt- ze !•¦!» i:; Ma šole. a j«' m* dobi, ker t« ga ne ina-poilje. fct im.iji orni i-nmkiii lak mimo tlldi olle II...m. zg ¦u le iiezualn.i inajsl vagonov. Koroško. , i iiovem volilu, /bor in o doki, v Cel. IV na . kojih ¦aj im.-nova ranjeni. Po liigon: Mir jiiše: Zakonska nato za koroški dela1, na vino, ki se pri-lobila najviAega potr- držolne Viine Še pi naj reši.ifi km-liuti-i ,Saudw; liajajo tudi S! »stavratčr pri ,Kais i.u. Ako bode tudi ¦m t-iko rad jiostr tiiialnih napak. Čudni '.bom sedi toliko dohlarjev iu lavi' ne /najo skrpali!! In ti \'t l»a m- l!og usmili! Znani t« v Celovcu, kamor radi zakupil je gosp. Jilg, do potem zahajali bodo tj:i Slovi IH-fj m -voje zbirališče pripon (Uiovški mestni zbor je o S. ni. iieputacijo u.i Ihiuaj, ki vabi za /.•-.'eziiicn preko Kar. uspehom! Oesl« posestnik Slo kakor dosedanji. i tudi fati znamein, .lpn-il.il ilnr :i, s.' je polego-vank. Ha I- Z l.< in"- t : m ^'.!,:ati slovenski, odpadnike. --Vodilo, ako b! bila pristopna tudi bron ¦i-tu ljudstva luč narodne pn-sv-tel »Vinarska z adr-ign v Pui ju" je izborna tarča >:.\ iažiiiber.dne laške časopis«-, daši jej i.i drugi namen, in g«) «11 pomaga kmeb»vak «-m in ah rešuje krnjeNkiii pijavk. Siiitt.j iisSa-n.ivi;aj-) v Tr-stn Italijani slično društvo pod imenom ,So> iet.i enologiea islrian.i*. Ali bo tudi to društvo gh-dalo kori.-li revnih kme-tovaliev, ali pa žepe svojih delničarjev ¦• Kranjska. — Pri pogrebu pok. kanonika K 1 u n a je so.leloval ludi ,l.jiiMja'a>k: Sok«>t*. ker j.- 1>H pokojnik zvest njega član, kar p.omeni, da ne delajo ovir razvoji so-ko|s(va oni duhovniki, ki -jpoznajo in so prepreprifaui o važnosti sokoJskili društev. — NaCelstvo zdravilnega društva na liloiln se je poklonilo minislerskemn jiredsodniku grofu li.ulcniju ter naprosilo vladne pomoči za zilravišče na divnem IJledu, in ga ob čilem povabilo k otvoritvi zilravisča. Hadoni j,^. obljnliil eno in drugo; samo da nekaj Iretjoga ne stori! — 1'čiTaj je bil sprejet pri cesarju v IhidimpeSti g. Ivan Hribar, da s« zahvali na potrjenju ljubljanskim županom. - - Vlada je imenovala našega rojaka g. pror. Rut a rja, c. kr. pro-fesorja v Ljubljani, konservatorjem za Kranjsko v ?. oddelku. — Svinjska kug a se je razširila že v okrajih Novo Mesto, Lilija, Kočevje, Crnomolj, Ljubljana in Logatec. Ker se jo unesla kuga tudi na Goriško, opozarjamo kmetovalce, naj se zavatujejo proti nemilemu gostu. — Pri uravnavanju Save ima Razgled po svetu. Ih'lei.'iU'iJ<\ Av-lrijsk,* deli-i n.l-«k .-iijlie, Av-lrijsk,-It!, t. m. posvef..,val o .iim-b-rslv.1. l)«*legat dr. l.i let drugo ! nosi vsi troiki za vojsko • lo Ielu. Zabt.vai je. naj se nvnW i» siii/.bovanje. naj se pr<:Osuuje vo-Miiš,'.- in odpravi za kazen dopustno etn siožbovanja /a jednoli-tue proslo-ter ko!iečno jako odloino zahteval, tudi pri vojski prizna jeilnakoprav-ikov. Vojni mini-t« r Kriegham-iner "»«• naznanil, t\.i se poskrbi, da bodo vojaki '.udi ob ilflavnikih dobivali toplo ve-čerjo. -- V seji 11. t. m. :-e je razpravljal Itosenski proračun. Kramar j<* prolesloval proti temu. elegat grof \Vurin-brand je zagovarjal trozvezo. Delegat Gess-mann je izjavil, da delegacije nimajo nika-I kega upliva na zunanji politiko ter da so le pripravni stroji za glasovanje. Obžaluje razburjenost Irtkanskih narodov radi madjnr-skega protinarodnega postopanja, kar se opazuje posebno pri izvažanju iz cislilavskili dežel. Delegat 15 ar enih o rje grajal nezadostno nadzorstvo oktipovamh dežel. Ni popolnoma zadovoljen z razlaganjem **uiianjega ministra. Pobijal je ,rusolilska" stremljenja delegata Kramar a ter zagovarjal sporazum mej Čehi in Nemci. Delegat Seh\varz je protestoval proti postopanju zunanjega inini-slerstva v dongolski reči. Izjavil je, da ljudstvo zahteva glasno mir in splošno ra«orožanje. Želi pied vsem notranji mir kot najboljšo gotovost za državno moč. Delegat Z a 1 e s k i uiknv /a predlogu in 11 proti, liuzpravo je piičel poročevalec dr. Kramar. Govorili s«) razni poslanci, tako n. pr. levičar ti ros s, < '.¦¦h S e h u a I. nemški narodnjak S t e i n w e n-der, dr. Kehlosinger, \Vohanka, mini-slerllilinski, LahCampi, Poljak S» eene-ji a n o w s k i, Do b «¦ v n i g in H i a n k i u i, Poslednji je izjavil, da morajo jnž.uoslov.in.ski poslanci pri tej priliki priskočili ua pomoč Cehom, ker so oni večkrat pomagali njim, Stavil je istočasno dve resoluciji, naj vlada razpiše pi'1'tnijo za izvažanje vina ler naj odpravi pravico o pripravljanju imieluega vina vsaj na Primorskem in v Dalmaciji, Posl. Spiučie iu Laginja slavila sla interpelacijo na iniiiislra-predsednika, /.uradi goljufij, ki se gode pri preiskavanju ilalijiili-skegu vina iu radi proizvajanja iiliieluega vina v Mri in v Trslii. Isia ilv.i poslanca sta slavila nujni predlog za podporo poškodovanim vsled naliva v Dolini in vsled poplave v osepski dolini, ter za podporo poškodovanim po toči v raznih krajih občine paziuske, posebno pa davčne občino pičim-ski>. Predlog je bil v s p rejo l kakor nujen, formalno iu stvarno. Zagovarjal ga je na kratko poslanec. Kpinčii* v imenu obeh predlagateljev. Ilieglerjev predlog, naj se da primeren dopust o času želve pri vojakih službujočim kmetskim sinovom in poslom, je bil soglasno sprejet. — V z večerni seji je tiita burna razprava radi dr. Merol-dovega predloga, naj vlada prekliče prepoved sokolske slavnosti v Toplicah. Predlog je večina odbila. Predlog, posl. Steinerja glede nržaviuvnradnis-kih disciplinarnih določb je bil pn-dložeii kot nujen v isti seji in razpravljati v naslednji. Nujnost mu ui bila prignana. - - V seji 15. je nadaljevala glavna razpriva o sladkorju. Govorili so posl. Po lak, Teklv in Kramar (kol poročevalec). Pri podrobni razpravi je govoril dr. Lueger ter trdil, da zadere ta zakon najhujše piav revne sloje prebivalstva. Poročevalcu (dr. Kramam) je govornik očital, da je rekel, naj se glasuje za predlogo, ker Jo vlada želi, in vpras.il, od kdaj pritrjajo Mla.ločc-hi vsemu, kar želi vlada. Dejal je: Nekoč sem trdil, da se je neka stranka v tej zbornici iz tulečega opozicijonaluega leva prenienila v vladnega tovornega vola. (Posl. Vasalv: Ne vsi člani). Veseli me, da je Vašalv Se tuleč Im*. Tudi skozi zidove se časih kaj sliši iu tako sem izvedel, da se je mej Mladočcbi in mej Poljaki vrftilo neko šaranje („Techtc! Mechlel*). (Posl, Veš-atv: (3 tem jaz nič ne vem.) Posl. Vasalv ne ve nič o tem. To jp, ob sebi umevno. Njemu se nič no pove. (Posl. Ilrzo-rad: Tudi drugi nič ne vemo o tem.) Če ni res, prerecite to mirno. Povedal sem samo, kar sem slišal od jako verodostojne strani. (Posl. Pacak: Kdor vam je lo povedal, je lagal). Počakajte, da povem, kaj se mi je reklo. (Posl. P;.oak: izraz .Techlel Mechtel" je žatjenje). Ne. to je i/.ra/. za nekaj, kar se godi skrivaj. Vi ste že jedenkrat nekaj prerekali, kar se je izkazalo kot resnično. Le vprušajte prof. Kaizla. Sedaj sem Cul, da ste se s Poljaki dogovorili zaradi petroleja, po starem pregovoru, roka roko umiva. Če glasuješ •za mojo repo, glasoval bom za tvoj petrolej. (Posl. IVak: '^° ie smnničenjel) Ako ni resnično, toliko bolje za vas. Kar sem Cul, sem povedal, da vam dam priložnost, oprati se (Posl. Javvorski: Jaz fcnjem zdaj prvič o tem). Da so gospodje Poljaki razžaljeni, temu se čudim, saj so že z vsemi strankami sklepali take pogodbe. Jeden Poljakov je nekoč prizna), da se lo sicer ne spodobi, da pa je koristno. Posl. Pacak je jako oslro zavračal Luegerja iu mu očital, da je tudi on paktiral z raznimi strankami. Poživljal ga je, da naj pove, kdo mu je rekel, da se vrse pogajanja. Posl. dr. K r o n a \v e 11 e r je prijemal Mlado-čehe in trdil, da je predležeči zakonski načrt stopi v veljavo l. avgusta. Opozarjamo n--.se trgovce, da zaioge sladkorja, ki bodo 1. avgusta v prodajalnicah ne bodo oodučone). — Kranjski poslanci so izvolili ViSnikarja kot delegata namesto Klima. — Stavljenih je bilo 18 interpelacij, med temi tudi posl. Goro n i n i j a in dr. Gregorčiča radi rav-nopravosli pri Šolski oblasti na Goriškem. S lo sejo jo bilo odloženo zborovanje na jesen. Oger.ska. — Državna zbornica zboruje. Radi napadov Liiegra proti Madjarjem je bil v zbornici pravi ,hal6', kajti poslanci so strašansko tulili proti Luegru, dočim je inler. vlado poslanec Halo, kaj misli ukrenili proti tem napadom. — Najet, od Madjnrjev piše tržaški »Matlino" po svojem biidimpešianskem dopisniku, da bi bilo najboljše, poslati dni, Lnegra na opazovanje prof, Lombrosit, da ga pouči do dna in polom zapre v norišnico. IhipNtik povzdiguje Madjnrje na najvifto slopinjn prosvole in proslavlja njih rodoljnb-nost, naznanjaje, da so zaključili trgovinski hoj z Dunajem. Povdnrja, da zmagajo M*ul-jarji, a Dunaj da ho moral delati pokorščino. V leh m a I o d n e h - pifte dopisnik — kar sem ua Ogei-hkeni, som se prepričal (menila, ker je dobro plačan!) o ogromnem napredku Madjnrjev, Hvali'razstavo umi vse in želi, da ho to razstavo obiskovalo veliko tujcev. - V Hudimpešlo je prišlo do 450 časnikarjev k časnikarskem shodu. Časnikarsko društvo jih je sprejelo sijnjno. Zastopani so Ne.....i, Angleži, Helgijci, Danci, Francozi, Italijani, Norvežani, Husi in Hrvatje, (seveda uradni, namreč župnik Ivan Jagli- za ,Nnr. Novimi", Mavro špirer za »Agr. Zeilung* ter dva časnikarja iz Osieka), — lirol Itnnnni, predsednik ogerske ljudske slranke, je klicni ljudski shod oh eislilavski meji, da so ga morejo udeležiti tudi anlisi-iniii, Na shodu se ho govorilo ••¦ kakor poročajo „Mnltiiiu". »ladjarski, nemški, slovenski in hrvaški! Ogersko kvotno odposlaiislvo je zaključilo, da ostane pri svojih predlogih. Ostala dr>im«. Vojno sodišče v Mussavi je oprostilo Itnnilii-rEju h-r ga izpustilo, /»nlii pa baje generalsko časi, S hm hi bil končan predposlednji čin abisinske ka-meilije, kol zadnji se pričakuje konečni mir, iu lo leni več, ker je odpravljeno izjemno Klanje v Koreji, • ¦ V N i c i ko zaprli nekega italijanskega stotnika kol vohunu, — Pisni ar k jo /.bolel, -— Finančni odsek drž. zbora nemškega ni dovolil vladi zalilevaue svole 1S0.00O uinfk za nemško kolonijo" v Novi Gvineji, Papežev nuncij Aglianli dobi ±1. I, m, kaiditialski klobiik, Nuncijem na Dunaju ho imenovati dosedanji v Mona-kovem mousignor Ajutti. -- V IJarc.eloni so zaprli ž«' čez slo anarhistov iu je proglašeno izjemno stanje. •- V It i m u so bili angleški mornarji s častniki pri sv. masi, katero je služil sv. Oče. Po masi so se mu poklonili častniki. — Londonsko sodišče, ki je sodilo i a m e s o n a, o katerem smo poročali svojčas, je izjavilo, da spada pred porotnike. — Iz Herlina poročajo, da je ruski car zbolel vsled nesreče na ho-dinskem polju. Molezeu ni nevarna. -- Na Kreti je Se ostaja, n ni upanja, da konča kmalu, ker Turčija je nesposobna, da bi naredila mir, dočim ostale velevlasti niso storile še nič odločilnega v obrambo kristi-janov. Grška se boji umešavati se v le spore radi domačih homatij, Polog vsega pa morajo trpeti ubogi kristjani radi nezadovoljnih turških podanikov. Kolera v Kgiptu se vedno razsaja. V času od :)1. maja do v), Premo • ženje Kiinhi gld. 70.29(Va:i, Njegov Minuplu »Sokol" ima DJitMt iiiu-Ačiiiknv. -- PoiJNko Hokolnlvo ju razdeljeno v zvezo poljnklh lelovniinih druMov v A v«! rljl, ki Stojo Nnknlslvo ua Ho Ig ur h k e ni ihililvn ludi viilllu več tal, V Hioileil je bilo fcn iislnnovljeno lani, v KI slu ml I In ho jo iisliiiiovllo lelos, v Ganrovein Iu Plovili v u pu ko poraja.) Društvene vesti. »Goriška ljudska posojilnica". — Zadnji čes je prav veliko dobrih prosilcev za posojila, da ui mogoče vsem ustreči. Kdor ini-t denarja na razpolago, naj ga prinese, kajti letos še daje posojilnica po 4V4 % za hranila. (Kolikor bo vloženega denarja po 4-'/s*ii, toliko ostane ludi zanaprej, če tudi bodo obresti znižane tia -i-JJ.) Ravnateljstvo se je lako - le sestavilo: Ravnatelj ces. svet. Fran Vodopivec; njegov namestnik dr. H. Turna; tajnik vc-letržoc Ivan D okleva; denaruičar tiskar A. G a h r š t e k; preglednik Fr. F e r f i 1 a. — V nadzorstvu jo predsednik mons. Fr. Avg. Koluta, tajnik zdravnik dr. Andr. Lisjak. Olepševalno društvo za Nabrežlno Iu okolico. Razni uabrežinski rodoljubi so osnovali posebno društvo, kojemn je namen, skrbeli za . olepšavanje Nahrežine in nje okolice nasajenjem drevoredov, uravnavanje cest itd. Pravila lega urušlva je potrdilo c. kr. nameslnišlvo v Trstu z dopisen c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani od dno 2. t. nn št. «128 G. C. kr, kmetijska družba kranjska je izdala tiskano „Upravno poročilo glavnega odbora občnemu zboru za 1. 1895*. Iz tega Razgled po slovanskem svetu. HrvnSku. Dno K), i, ni, jo minulo »to lol odkar ho jo rodil Anion Miluinovirt, ki jo zložil hrvaško himno »Lepil nušfi domovina", No, inirniin .srcem roComo toliko, da jo In pesom (ud! naša slavonska lasi, kajti ni-jo borno kociee v vanj Sloveniji, kjor bt bo no prepevala. In v priljubljenosti to pomni med Slovenci jo siuibolizovano pobrulimstvo mod obema narodoma. Stoletnico Milmnovi-rtovega rojstva praznovali so po vsem Hrvatskem. Sliivnosli sicer niso bile šumne, zalo pa tem prisrrtneje, V Zagrebu je društvo „Kolo" priredilo koncert v „IIrvaškcni domu* in je ob tej priliki Šandor Gjulski Cital ve-lezanimivo razpravo o življenju in delovanju pesnika Mihanoviea. -V Glavna skupščina stranke prava (oddelek nečistih), k« jo imela razpravljati o sporazumu, jo zaključila, da sprejme kot svoje dane vse ciste pravaše razun dr a. Franka. Radi t"ga sklepa se je razbila z« dogovorjena sloga. Na tej skupščini so glasovali tudi protest proti madjnr-skemti niilcniju in izvolili odbor, ki ima ustanovili druttvo zu naseljevanje Hrvatov v Slavoniji, izvoljen jo M tudi novi odbor, stranko namreč baron R u k a v i n a kot predsednik, potem dr. B a n j a v e i c, tir. Vati". B v 1 i rt, dr. Potočnjak, dr. Ružirt, dr. D. Slar-L o v i rt dr. T u g k a n in dr. Ž c r j u v i rt zn Banovino; za Istro prof. Spin rt i rt, za I) u I-i inacijo Utankini in za Slovenijo dr. T « v rt a r (namestnik dr. G r e g o r i n) — V 6 s i o k u so zamnzali vse inndjnrsko nupisc, kar jo dalo povod, da so nekateri raztr-i g a 1 i h r v a S k o zastavo, ki je vihrala im hiši, kjer je slavila 100-letnico Mllmnovi-rtega rojstva ose&ka »Hrvaška Čitalnica". ¦— 15. t. m. jo pričela glavna razprava pred kr. sodiSCem v Zagrebu proti 32. osebam radi umorov, kateri so se dogajali v zadnjih dvajsetih letih v zagrebški okolici in radi kojih so bili obsojeni nekateri tudi nedolžno. Eden nedolžno obsojenih je umri v zaporu, drugi jo bil izpuščen po 18 letih. Ta razprava jo odmerjena na 14 dni. V te reči so vpletene ludi ioiovitne osebe. NajveC umorov se jo zgodilo na prevoznikih pošle, katero so potem oropali. Pišejo, da še ni bilo v Zagrebu j lak6 zapletene takšne razprave. O izidu sporočimo. — O priliki proslavo 25 - letnice kronanja našega cesarja ogerskini kraljem J je bilo pomilošConih 149 kaznjencev, mej [ temi IG iz Hrvaško - Slavonije. — llrvnfckl akademiki v Gradcu iti hrvaški delavci na 1 Dunaju so izdali prolesla proti mndjurskemu I mileniju. — »Hr vaški s ol j ašk i tatn-h u r a L ki z b o r" (sestavljen iz kmetov), ki jo angažovan za dobo dveh mesecev na berlinski obrtni razstavi, jo namenil poprej kon-ccrlovati na Iteki, Trstu, Ljubljani, (Indcn. Dunaju, Brno, Pragi, v Dr,v>.dnnih in slednji* še v" Parizu. — Hrvaški pUatelj Iv. Nop. J c m a r š i rt, čigar knjigo .Materino dolo za Boga in domovino" izda v kratkem naša tiskarna, je izdal zopet drugo krasno knjigo „P.ok i Hrvt.tska ili ozbiljne misli za vjeru i domovino", o kateri piše kritika, da jo zeli. krasna. — V Z a g r e b u sezidajo baji novo deželno bolnišnico. Sedanjo preuredijo ta iiin-j gistralne urade. — V K a r 1 o v c u se je ustanovil odbor za povzdfgo spomenika hrvaškemu zgodovinarju, znanemu Slovencem po .Matici Hrvatski", pok. Hadoslavu Lo-paSii-n. — Uradna Hrvaška je spravila v JBtidimpeSto na razstavo dva posebna vlaka kmetov iz Slavonije, katerim so dali sredstva razni občinski odbori. V Budimpešti so jih 3fivcda lepo sprejeli. Dalmacija. — Na.« rojak, dr. Vi pa ne, je imenovan za višjega okrajnega zdravnika v Zadrn. — Dubrovnisfei Hrvat, slikar Vlaho B u k o v a c, ki je izdelal slikq našega cesarja v naravni velikosti, dobiva naročila relo iz Amerike, kjer spoznavajo v njemu darovi-toga slikarja. Rukovac ima v Zagrebu svojo palačo in slikarski salon. — Razpisano je meslo okrajnega zivinozdravnika v Kolom. CvShn. — Aleksander Neki a u je izdal knjigo „Pie boli m isclie Frajre. Kin Pftchlcrnes, oltenes \Vort an alle Belheili{?tene. V lt;j knjigi črta pisatelj, kako je bila ome-. jena česku književnost kencem proslepa stoletja le na izdajanje molitvenikov, cerkvenih pesmij, koledarjev in sejmovskili pesmic. Z neumorno požrtvovalnostjo ho se povzdignili na vi?o stopnjo ukljnb oviranju od strani oholih Nemcev. V narodni borbi je pornngaln narodni slvnnki ludi konservativno ee?ko plemstvo, da si pri« obi v iinrn<1u prislaftev proti »ovnižiieiim stromljenju avstrijskih Nemcev, Opisuje nastop in razvoj mlailofeške strank«', ki je pokoral.i tslarofttfko. 1-anes se delijo «'!elii' v JUn-loMie, nsilisle, kmef-ko hlninko, nnpr«!(lno ali pokrokovo .lirunkn. V knjigi razlaga projir ime teh strank in povrhu Se" spominja, da je izdelal iiuOrl tu«ii 'P'ror II urnih za ustanovitev zmerne stranke, ki bi se imela sestavili oil poslancev iz vseh slojev češkega naroda. Ta stranka nima Se nijednegn privrženca razun grofa llarraha. Uallcija. — Koncem tesra meseca bodo volitve v okrajne zastope. Poljsko „l>i!o" javlja, !>:! tluS. V tabeli starosti se izkazuje I .Vi mož s HK) leti, I2S mož (oz 100 Id. Na 100.0(10 duš je prišlo le 7 slepcev. Mo-haniedanci imajo I0,"i| verskih Sol. Državnih osnovnih Sol je Kili, srednjih 10, med temi d viSjii gimnazija. (''rnimoi'11. Ker je ozdravil knežič Mirko, je spremenjen spored o potovanju kneza Nikolaja iz M o s k v e v prvotnem smislu, namreč.: odpotoval je že i/. Moskve fez Odeso v (larigrad, kje ostane šest dnij kot Sultanov gost. Iz Carigrada odpotuje proti Belgradu, kamor dospe 2V. t. m. in kjer g;: pričakujejo sijajnim sprejemom. Srbija. — B«>lgrajske .Male No vi ne«, katere nam je priporočil kot najzanesljiveje naš g. dopisnik iz Srbije, v kolikor se do-staja črpanja vestij o Srbiji, pišejo zelo neugodno o belgrajskih odnošajih, posebno ozirom na prihodnji dohod Črnogorskega kneza, — kar se zgodi baje zopet gotovo 27. t. m. O Čistoči v Belgradu piše, da je Belgrad „rironj«iY. jadan t prijav", po vseii ulicah da je naCistoba, gnoj, prah, ruševina, trgi zarasli s travo, ograje porušene, hišna vrata izlrohla, pločniki luknjasti, da, nereda in smradu toliko, da je Človeka sram. Slednjič klico na pomoč mestno opravo, Ako smemo verovali »Malim Kovinam", tedaj se nahaja belgrajska uprava v prav slabih rokah. Drugi f-asopis, n;cnreč .Srpska Zastava", ki izhaja tudi v Belgradu, javlja, da je vročena kralji: Aleksandru prošnja, naj slori konec zuliiiiičaivujii (po domaČo; »špaiijski inkviziciji"), ki so dogaja v zaporih v Poza reven To prošnjo so podpisali prvi meščani v Po-žarevcii; v nji se navaja, da delajo uradniki brezakonilosti in zlocilistva z obsojenci; da se nahajajo v naporih popolnoma nedolžne osebe uglednih rodbin, s katerimi se ravna nečloveški ler se dozdeva, da so pokopani živi v grobu. Stavljajo jih na najtežje muke, oijejo in kosajo, da umirajo v najhujših 'mukah. Prošnja na kralja končuje: »Usmili se nas, gospodar, pomozi nam in reši nas!" — Radovedni smo, kaj poreče temu cenjeni iiaš rojak v Srbiji ? Makedonija. — V Varni je bil shod Makedoncev, ki se je vršil nkljub raznim oviram. Shoda so se udeležili tudi Armenci. Shod je protestoval proti poskusu, da se odstrani bolgarska šizma, in proti nedostalnim preosnovam, katere je uvedla TurCija, in slednjič je zahteval samoupravo za Makedonijo. Rusija. — Ruski car obišče koncem avgusta našega cesarja na Dunaju. To razglašajo kot gotovo dejstvo. Nemški časopisi poročajo to-le: Avstro-ogerski odposlance v Petrogradu knez Lichtenstein, kateri je priredil goslijo v Moskvi v fust ruskemu carju, .10 dobil red Aleksandra Nevskega, katerega je nosil o času kosila v carjevi navzočnosti. Druzega dne je dobil knez Lichtenstein pismo, v katerem se mu naznanja, da je bil namenjen oni red grofu T h urni, ki je spremljeval nadvojvodo Evgena, ter naj ta . red istemu odpošlje. - Ruska vlada upliva na to, da se reši kretsko uprašanje ha miren način. — Niženovg-orodska razstava ]e otvorjena, pa brez ikakega hrupa. Prišlo je veliko tujcev k otvorjenju. —Z Dunaja je odpotoval v Rusijo hrvaški tamburaSki " ™or.. na. DunaJ"» U nameriije prepotovati Rusijo in se. zadržali čez dva meseca, da spoznajo tudi Ruse z narodnim godalom hrvaškim, Podjetnemu zboru voščimo obilo m Krilnnovih spisov III. knjiga iziilo v Irojnalem snopiču .Slovanske k n j i-žnice" št. .">2.—5*. na lepem papirju in v Iičnejši obliki; knjigo bo krasilo vcC izvirnih slik. — Knjiga bo obsegala: 1. Pesnikov rojstni kraj (z dvema slikama). — i. Krila-nov živolopis (z novo sliko): oboje spisal pokojnikov svak Anion vile/. Klodič-Sabladoski. ---" :!. Novo leto na kmetih. — i. Za vasjo. — "». Nekaj o koristi in potrebi zemljepisja. — S'i. Sinica. — 7. Grob v kolu. — laskava. Prodaja se tudi v Pragi, v Zagrebu, v Sarajevu in v Plovdivu. „Knjižnica zn mladino" za maj in junij (-mopičt 17. in IS) je že dntisk.iu.i; zdaj je v knjigove/.nici. - - Obsega večji* povest .Talarji uu Mora^skem", kali-ro bodo čil.di z zanimanjem otroci iu odrasli. ..... Na Inli zadnjih polah je sedem izumili spisov i/, peresi mladinskega pisatelja »Tone iz go;č«>". Slrvilo narsičnikov Se ni preseglo 1-50, I. j, naročnina pokrije ravno knjigovezne stroške. Nezakonska mati, besede dr. Franceta Prešerna, za en glas in glaM>vir \ glasbil dr. Benjamin lpave,\ Cena 50 kr. Dobiva se pri skliiil.ilfl.in v liradcu. lilas-beno oceno prepu-čamo strokovnjakom. I.e In opažamo, da je izvršitev lahka in melodija prav prijetna, i/.razujoča. I '(Milani - Neltli* (10 Kr. I.is II.'I:::. \-. .M.jii|.:unsiM.|i,<, H.....-is, h,- ,•!,-. in K II. !(• |u-r MK.t clall, c-slrrifl, kuninl, tr,'i,iiHl,-rl. I».i-liiiislc ctc. (<¦;,. -JSO vrrscli. «Jll;,l. llin! ,'UOO vvr.-i li. KirlM-n, l»cfsi„M-lr.) f.irl.i-iiii.l s.^iicrfrei iin Man-.. MtlsliT lllll^clli-ml. Jli.piM-lIrs r.lirf|HTlii imeli .ler Srluv 1--5J Javna zahvala. INKlpisitnji rnilliiiin \yav\u\ prcsrciiio '/iiliViiht vsem somiliiikom, pi-ijaloljcm in •/iiaiiccin, klik«)!'ludi oslulouui (Idiiiarcinu iu snscdsknuii uliOiiisIvu v.;i obilo iuIc-ležlm pri poj-uvlm proilrn^i^si ji mudn Antona Mozetiča, 1 ŽI1]>M i /. /laiiin Sploli izreka svojo globo zalival«) vsem onim, ki s-o s svojo nav/.očuosljo jtoveličali pogreb ])re«!iai,ref,'a ji pokojnika. Ko}? poplačaj.' V Snih,..,,. I!>. junij:« |S%. 11« Rodbina Mozetič. ^^^__ _.5zodržeča ^¦^^^nineralna voda '^^§REgžEii64 v mm. Um raipošiljatev za vsa iti\\s iai HENRIK MATTONI jKarlovi vari, Frii/casliad. Mattoni iu Will< l '• - •"> I? u d i in»»« § t. S. itn 10 :t IZDELOVANJE P, -Ki U l strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg. ificn na prodaj ali v najem za gostilno iiMu a|j poletno stanovanje v Ajdovščini pri A. Casa-grande. 119:m Oglas. Starodavni in znameniti konjski trg sy. Ivana v levinu bo v sredo 24. junija 1896. Županstvo v De vinu. is« župan: Miroslav. Ples. zaSrito posiMfnanfe te po«»f|«»l* i:j •"" if> p. n. oiljenmiki, vdlno i»wim zahtevati , etiketi* iu }>I.i- iui Nfjtlaniiut. kakor tta.ii paziti n;i KRDIDORFfi Za poletni čas! Obilno zalogo iz papirja [tijlHlOV) 1*H>, \ v narodnih, deželnih in državnih barvah vsaknršnr «»l>lik<> proilaja )>o zinmtih nnah Jttif. Jerefie SoiiiiMiiski uliVi *t.'*t v(nniri. Lininent. Capsici comp. iz RlelitorjcTc lekarne v Prit«! pripozmum kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; v.;\ cono M) kr., 70 kr. in 1 jriil. se tiobi po vseli h-kiini.ih. Naj se zalili-va to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vo«lno !•• Biefcterleir Liiiawt s »s i dram" B^v^l m k>>f edino pravo iti vzame l*» f:iko =tek!e>itco, ki \o pre- viiloiia n -si.frott!" kot Kiiiiun znif-ihio zrmtr.ko. Ricfcfarjeva lekanta Bpri zlate« lev«" v Pra§i. Trgovce z vinom na veliko Anton Pečenko Soba s prostim obodom jMtiii-Mvotn ali l»i'«'Z li-r z \sn ol>>ki'lio c oilihi ziuu'sljiviosi'lii. Ver v Muluili-i-n .. SI. \:\„ U. u;ulsln:pj«'. Goriška ljudska posojilnica vpisana zadruga z c »ejeno zavezo razpisuje ,lii/.|.o knjigovodji'. Zahr.v.i m-popolno ziifiiiji" «1 v ost ii v nc^ii knjijro-vodslvii in pr» mo/no-tli zt-mlji'!«- knjitr«-. 1'liii-ii iu v ;t ršr t ii :i po po;'oil!»i. — IVo^nje de I. juliju na ravnateljivo. to7 j i! V (Joriri, s. junija IS'.Hi. Ravnal eljslvo. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejeno zavezo. Vs|i-il .sklepa seje i-jiviiiili'i|>.lv:i in nadzorstva se naznanjajo si. oliein^lvii sledrea iloloeila: ' n.-,. ,> .!. Oliresli se l.odo rariinile tudi leto,; I. (M hranilnih vlojr |........1',,",, i>. » posojil im vkiiji/he po . . . .">'.,"„ :>. » . iluiiiee „ . . . I>" 0 Tri zadnjih se ln> ia,*iiniio š,- ' u," „ iiriidniiie. rT.idni dnevi za denarna ojiravila ostanejo ludi zanapn-j: nedelja, p o n e-d el jok in eehtek. izvz.-mši velike pra/.uike, ml I \~\-2 predp. Za vsa ilru^i opravila p.i je odprla pisarna tudi oil '.) VI vsak javi pismeno ali uslnieno v Trslu ali v Prvaririi! | Anton Potatzky S *¦ v Raštelju štv. 7 v Gorici «, | prodajal niča drobnega S l in numberškega blaga 5 * 11:1 ilrolmo in mi dclulo. J « -----------------------------------------.------- »* *' JriUlio 7.'-'<-I-' ? J in luijcoiiojše knpovnlišce. t « *~;----------------------------------------------*; J Posebna zaloga L J za kiipoviilce in raziirodiijnlco na deželi, t, * za krošiijnrje in tiuijarjo. J J Največja zaloga % J Čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo- fc * lovalnih in kiulilnili i>otrelistin. 5 J Zimska obuvala. t * Vozički in sloli na kolesih za ol roko. L «¦¦ Strune za godala. * Posebnost: Semena za zelenjavo in Irave. ^ * Prosim dobro paziti na naslov: L * Na sredi Raštelja štv. 7. | ***####*¦#*##*¦###*¦¦##*#»#**¦##«? C*n« *m«rn«. Postr«xba poilena. Na »lož. Jubfl. MZslnvi odlikovan s sielir, >M. svctjtijo Na hovaki raz.-ilavi s prvo <•<.•»', - «rel>rrio svetinj,, Tovarna uznrnih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Prag-I na Smlhovu (IVnlKi-Smirhov) Vin,)Ina,l,kii ulico ,-M,, Slfl. se |,i;i,„i-,„'a k jiopoluoinu uzoi-nomii j»rir«?jcvanju sokoiskilt in šolskih telovadnic |i'< ii.ijrif.-v,'j;ili |,ri|,(izii.inilj in |,r:iklirriiii scsliivili. V ta ,l„k:ir. jt? na r:i/.|i |n> tiMjiii^jih roimb. /<'|oklettiea =»r.O »r.isnov -jI.itik ^jar- 80 kr. -»fii_________ ¦"Uril |i!i|„:i>''.ir;, -»(»J |,ati'lll„>lllli *0-llH čistilnih mlinov za žito ;M!,Vr!-i..ii!."Tiir,i,:.'ir.,r.,,..i;,',i«, Vm-ln'!;^; kamenilih srotovnikov in slamoreznie s if-esklml noži. \-v r /aL'„ti,iIl.im in |,„ /anciiii n-iii. ...l.lki.-..ll' l,.l':..l..,1,illrk.Il.,.»..|.J.,,,.-|.|.:i11|i.,1!1|1.*rt i 1 vij. , i,,,.... l» .,• :..; n.„. ti.iia 'ii.-i 1 ¦. r.k i.:-.H,:.'!.... Ukinil..«,-!. k.-rj.-|.»l»lii.iici.:.i- C.n tr, i,,,:;:' p,.i.v,i|.. .u ju i, .,i, ,, M-nimal-11 ¦¦•, s„-,;!ji ni /(!,'. v.. I,i.,:jIi,'i„, m |..,;-|i:.ir \-.i> •!- lO l.i .! Vaclav Zima, ji »i.', k.-i .•.ki.in.i i.-.l !¦>; ..!»!¦ .i,-i liliiiliiiil.i.iv % r.i-pjcliacli it i>|.,H-iiii u , v.iiiii ,i.,i/.- 'i';. Ai.., Po odpravi proste luke so tlaca prosti: Nepremočljiva pokrivaja, asfallovan slreanlki, loden, deinl plašči In II vreje, asfallovan) izolatorji za tlak asfalt, karboiinej, cementovanl las. K. r ima stalnega tehnika, ki je preval in i/vr-.il ili-lii pri pokrivali,11 glavnih skladišč v 11 in. prevzema popolna dela v po« krivanju hiš, hlevov In drugih poslopij s cementovanim lesom. Velika zaloga rabljenih pokrival belih in črnih za vozove vsake dolg. in širok. ^HT- IMiituo /a jiidrn-*i§ surovo, črtano, v barvah it.l. za solncobrane prodajalnlc, kavarn. g'OStlln il'l. lin 10 :, platno iz juhte in amenkansko. Luigi Zuciilin v Trstu. L * vlidtici. na n>ti I"'ian .l«>i| :i |(Wm»i :* ,.,;-..! ,|..i - ... ,0.1.a. . .^ I ii^fltsi i/(Irlin;iliiih ii«l. ^ ^ibjp- Nunska ulica 14. -*»ljs -i> rrotliijsilniro Ai%silnili sliojt-v i»i!>k, str«'- ^ Ijivu in tlrn/.c^a orodja pa imata %$ SAUNIG&DEKLEVA ^ v Nunski uliti >t. Hi. i_\i:. " j^e V L"L j» "jjf & '4' Tgf » # * » » j» V V Y Y » » V » »' » "» » 'A' » '$' ^ T^ TjaQuZm?tt]mjtttl^^ *Jl*J*JUV ;8 Prvi gornjekoroški pivovar > trn* na par >K{ Johann Kern v Beljaku [Villaeh] % priporoča kw, r, -. izborna piva v sodeh in steklenicah, odlikovana pri mednarodni razstavi na Dunaju I. 1894. z zlato svetinjo in v Bruselju I. 1896. s častno diplomo k zlati svetinji. Gosp. Ivan Trebše na Srpeniei ima tucli zalogo. % %