Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Narocnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poStnem čekovnem zavodu v Ljubljani Stev. 10.666 iefo XXI. Cef/e. petek 30. iuniia 1939 Štev. 27. Ob 10-letnici smrti dr. Gregoria Zeriava 1929 27. VI. 1939 »Razmere so toliko dozorele, da se bo bil v bodočem desetletju odločilni \ boj med slovanstvom in nemštvom. Pripravljajmo se nanj!« Te besede sem slišal dne 13. septem- bra 1908 na veliki skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju. Izgovoril jih je- dr. Gregor Zerjav. Na te besede sem se zopet spomnil, ko je poteklo deset let, odkar je dr. Gregor Zerjav za vedno za- tisnil svoje oči. Saj vsebuje ta stavek konfiteor in vse stremljenje mučeniš- kega življenja človeka, ki ga nam malim narodom da morda komaj vsako sto- letje. Pred 40 leti smo imeli občutek, da se &aš narodni čolnič potaplja v nemškem morju. Bojevali smo se še, držali smo takorekoč zadnje barikade pred preda- io, toda globoke vere, nezlomljivega za- upanja in trdne, na vse pripravljene odločnosti nismo imeli. Te ni bilo med inteligenco in ne med narodom. Ookrog leta 1900. je nastajalo v ta- krat največjem slovenskem akadem- skem društvu »Sloveniji« novo gibanje. Akademiki so čutili težki položaj svo- jega naroda. Zavedali so se,- da narodu ne more pomagati samo najlojalnejse prosjačenje za drobtine s cesarske mize na Dunaju, temveč da je treba upora- biti druga, radikalnejša sredstva. Pred- vsem je bila potrebna kar najbolje or- ganizirana samopomoč: razgibanje vsc- ga naroda za njegove narodnopolitične cilje z najradikalnejšo nacionalno pro- pagando ter študij gospodarskih in so- cialnih razmer naroda, da se najdejo sredstva za osamosvojitev, za kulturno in nacionalno okrepitev. V to gibanje, ki je segalo tudi že na gimnazije v do- movini, je stopil ijubijanski abiturient Gregor 2erjav ter rau dal mogočen or- * ganizacijski in idejno odmerjen izraz: ! nastala je tako zvana narodno-radikalna j struja med našo mladino. Iz naroda za | narod! je bilo gealo tega novega vodje slovenske učeče se mladine. Ti, inteli- gent, ki izhajaš iz ubogega, tlačenega naroda, uči, izobrazuj in pripravljaj se, da boš posvetil svojemu narodu vse svoje sile! Ne samo golih fraz, temvee predvsem realnega dela je treba: izobra- zuj narod duševno in gospodarsko, po- stavljaj ga na lastne noge, da bo za- čutil veselje in ponos nad seboj, nad svojim narodom, nad svojo domovino! Ce je tudi sedaj marsikaj slabo in tež- ko, eetudi stojimo pred mogočnim so- vražnikom: trdne vere ne smemo izgu- biti, vodi naj nas optimizem in ne pe- sJmizem! Te ideje, ki so se izkristalizirale na raznih dijaških kongresih, tudi v Celju 1. 1908., so prežele najvcčji del sloven- ske študirajoee mladine. Dr. Zerjav je vse to gibanje vodil, zanj pisal in ga neumorno izpopolnjeval. Težko je skoraj danes povedat.i, s kako ljubeznijo in s kakim navdušenjem smo šli za njim Bil je takrat to, kar je ostal vse živ- ljenje: vzor delavca, vzor borca za ide- jo, ki se fflu zdi po globokem in pre- mišljenem študiju za njegov narod naj- pripravnejša in najboljša. Po dovršenih študijah vidimo dr. Zerjava v domovini najprej pri našem j narodno obrambnem delu. Leta 1907. je prevzel tajništvo Družbe sv. Cirila in Metoda in je z neutrudljivo govorjeno in pisano besedo delal za popularizacijo te močne narodno obrambne organizaci- je. Moralni in gmotni uspehi njegovega dela so bili veliki in družba se jih še danes spominja z globoko hvaležnostjo. Narod so je začel radikalizirati. Borba proti nemštvu in italijanstvu je posta- jala na vsej erti odločnejša. Odločnejši in silnejši pa je bil tudi napad: Ptuj, Celje, Ljubljana .. . Razmere so dozo- revale ... V dobo 1907 — 1914 pada tudi prvo politično in gospodarsko udejstvovanje dr. Zerjava. Povsod, v Ljubljani, Gori- ci, Trstu, se je trudil, rušil starokopit- nost, vzpodbujal, ustvarjal, grajal. Ta- ko ga je dohitela svetovna vojna — in med prvimi je bil seveda na Ijubljan- skem gradu dr. Gregor Zerjav. Ponovni zapori in konfinacije med vojno so oma- j jale njegovo zdravje. Umrl je na pred- \ večer .Vidovega dnc 1. 1929. in na ta Vidov dan smo že potrti in žalostni po- častili spomin na tega velikega moža, enega med onimi, ki so dali svoje živ- ljenje za našo domovino. Narodno-tradikalno gibanje, v kate- rem je dr. Zerjav živel in ga oblikoval, je imelo tudi svoj »zunanjepolitični« slovanski in jugoslovenski program, ki je bil praktičen in realen. Gibanje je navezalo stike s somišljeniki na Ceškem in je obrnilo svoj pogled na jug, na Hrvatsko, v naš jugoslovenski Pijemont, v Srbijo. Tarn so 1. 1903. zisedli prestol Karadjordjevici. Leta 1904. je vodil dr. Zerjav 80 slovenskih akademikov na kongres jugoslovenskega dijaštva v Be- ograd. Kronanje kralja Petra I. je bilo takrat in ko je pokojni veliki kralj ja- bal na svojem belcu po beograjskih ulicah, je naša mladina spoznala, da ni vstal le kraljevič Marko, marveč tudi naš kralj Matjaž s svojo osvobilno vojsko. Ko se je narod 1. 1917. prebudil in je prišla majska deklaracija, smo videli dr. Zerjava takoj na Dunaju med naši- mi parlamentarci. Lahko rečemo, da je vodil dr. Zerjav takrat idejno in prak- tično delo Jugoslovenskega kluba kot njegov tajnik. Po prevratu in osvoboje- nju se je dr. Zerjav udejstvoval pri mi- rovnih pogajanjih, pozneje pa v naši ta- kratni Ijubijanski Narodni vladi ter kot poslanec in minister v začasni in po- znejši redni Narodni skupščini. To delo jc bilo v naših političnih razmerah in ob ustvarjanju naše mlade države zelo težavno in nehvaležno. Dr. Zerjava je vodil pri njegovih ogromnih naporih či- sti jugoslovenski patriotizem in globoko prepričanje, da bomo premagali vse tež- koce in si ustvarili srečno domovino. S tern svojim delom si je dr. Zerjav upra- vičeno zaslužil ime enega prvih naših državnikov. Dr. Zerjava smo spoštovali kot izredno naobraženega politika ter kot vdanega, ustrežljivega in zvestega prijatelja, ki ga je dičila redka pošte- nost, značajnost in nesebičnost. Slava spominu dr. Gregorja Zerjava! Politika „Mi imamo na teh tleh nalogo in posfansfvo** Nedavno je bilo v Apatinu zborova- nje švabskega »Kulturbunda«. Zanimi- vo in prav značilno je čitati govore, ki so jih imeli na tej skupščini razni pred- stavniki nemške manjšine v Jugoslaviji. Voditelj »Kulturbunda« za Banat je poudarjal, da se je za Nemce rodila nova ideja iz krvi in kosti, ki je pre- stopila meje Nemčije in mora zajet: vse Nemce v Jugoslaviji, da se bodo mogli uspešno uveljaviti v tej državi in sami odločati o svoji usodi. Njihov cilj je borba z vsemi sredstvi za razširjenje nemškega življenjskega prostora. Nem- ško gledanje na svet ne more biti odvis- no od zakonov ali mišljenja drugih na- rodov. Nemci v Jugoslaviji so poklicani priboriti nemški omiki oni življenjski prostor, ki ji je potreben. Ta boj bodo Nemci izvojevali častno po nemškem načinu. Prav poučno je govoril tudi vo- ditelj narodno socialistične obnove v Jugoslaviji o položaju Nemcev pri nas, ko je omenil, da se jih ne da več pri- dobiti ne s^sladkorcki, pa tudi ne z bi- čem, ker je čas za vse to že minil. Nje- gov go vor je izzvenel v ugotovitvi, da imajo Nemci na teh tleh svojo nalogo in poslanstvo. Ko čitamo vse to, nehote mislimo, ka- ko poslanstvo imajo ljudje naše krvi in našega jezika na Koroškem in na Pri- morskem in kaka je njihova borba za razširjenje slovenskega življenjskega prostora, ki je prav tako potreben na- šemu narodu. In se na marsikaj dru- gega mislimo pri tem. Pisali bomo pa o tem kdaj drugič prav jasno in odkrito, kakor se spodobi narodu, ki ima tudi svojo cast in na svojih s krvjo pribor- jenih tleh svoje narodno in državno po- slanstvo. Beseda dveh papežev Varovati se je treba napačnega mi- šljenja tistih, ki vero s kakšno politično stranko tako zelo zamenjujejo in mesa- jo, da tistim, ki so pristaši druge stran- ke, malone odrekajo katoliško ime. To se pravi politične stranke spravljati na vzvišeno področje vere, hoteti rušiti bratsko slogo in na stežaj odpirati vra- ta množici pogubonosnih nevšečnosti. Leon XIII.: Okrožnica »Cum multa« Ker mora duhovščina imeti pred očmi verske koristi celotnega prebivalstva, nikakor ni primerno, da bi se pridruži- la kateri koli stranki. Budno je treba paziti, da ne bo dostojanstvo duhovni- ške službe trpelo škode vsled političnih borb in da se ne bodo njegovi politični j nasprotniki po nesrečnem naključju od- daljili tudi od vere. Pij XI.: Okrožnica »II fermo proposito« Iz iasa .vocffe* $tojadinoviča Po zagrebški »Novi riječi« posne- mamo : Sodišče v Petrovgradu je obsodilo ne- kega mesarja iz bližnje okolice, ker je 11. decembra glasoval — dvakrat, se- veda za Stojadinoviča ... V Beogradu bi morali obsoditi vsaj 10.000 oseb. Tarn so nekateri glasovali tudi po desetkrat. Tako je neki nadzornik pometačev sam pripovedoval, da je glasoval 18krat, ker so mu dali nalog, da gre od volišča do volišča in glasuje pod tujimi imeni. »Ka- ko si mogel to storiti, če si Davidovičev pristaš?« ga(je pokaral neki pristaš opo- zicije. Nadzornik pometačev mu je od- govoril: »Zakaj ne? Svoj glas sem dal Davidovicu — ostale glasove, ki niso bili moji, pa »po naredjenju«! Maša zemlja in naša posest V zadnjem času so kupile nemške manjšine v Vojvodini za 2 milijardi, madžarske manjšine pa za 1 milijardo zemljišč in to ob Dunavu in Tisi. V 7 letih in pol so kupili tujci v okolici Ma- ribora 480.115 kvadratnih metrov zemlje v vrednosti 57,889.031 din. V mestu Mariboru pripada 40 odstotkov nepre- mičnin Jugoslovenom, 40 odstotkov Nemcem, 20 odstotkov pa javnim usta- novam. V Gornji Radgoni so imeli Nem- ci pred vojno 26 odstokov, sedaj pa imajo 44 odstotkov vse zemlje! Te šte- vilke silijo k resnemu razmišljanju in k primernim odločitvam. Oboroženi bogovi List »Das schwarze Korps« je objavil trditev, da je Kristusov ideal nasproten herojski naravi narodnega socializma, in je navedel med drugim tole: »Bogovi naših prednikov niso imeli zunanjosti križanega. To so bili ljudje. Imeli so orožje v rokah. To orožje je predstavljalo tipičen in izviren način obstanka naše rase, akcijo in občutek odgovornosti. Kako je bledi križani, ci- gar pasivna drža in značilna bolestna zunanjost izražata ponižnost in odpoved, nasproten herojski naravi naše zavesti, ki je osnovana na krvi!« Urn or v Kladnu pojasnjen V ponedeljek so nemške oblasti v Kladnu pri Pragi izpustile 150 oseb, ki so bile aretirane zaradi umora v Klad- nu, čigar žrtev je postal neki nemški policijski stražnik. Mestu Kladnu je bila ebenem zbrisana kazen 150.000 Kč. Preiskava je namreč dognala, da sta omenjenega nemškega stražnika umo- rila dva njegova poklicna tovariša Nemca. Časopisje v Rusiji Statistika časopisja v Rusiji kaže v pi'imeri s položajem pred vojno velik napredek. Leta 1913. je bilo v Rusiji 859 raznih časopisov, ki so izhajali v 24 jezikih in katerih skupna naklada je znašala 2,729.000 izvodov. Leta 1937. je bilo v Rusiji 8.521 časopisov, ki so izhajali v 69 jezikih in dosegli skupno nakiado 36,197.000 izvodov. X Dr. Mehmed Spaho f. V Beogradu je v četrtek ob 8.45 zjutraj podlegel srčni kapi v starosti 56 let prometni minister in podpredsednik JRZ dr. Mehmed Spaho, ugleden voditelj dela bosanskih muslimanov in nacionalen mož. Truplo so prepeljali v Sarajevo, kjer bo slo- vesen1 pogreb. X Vojaška zvexa mod Francijo in Turčijo. Dne 23. junija je bila v Parizu podpisana pogodba o vzajemni vojaški pomoči med Turčijo in Francijo, v An- kari pa pogodba o odstopu aleksandret- skega sandžaka Turčiji, Dunajska vremenska napoved za soboto 1. julija: Jasno in soparno, po- nekod nagnjenje k nevihtam. Stran 2 »NOVA DOBA« 30. VI. 1939 Stev. 27. Krivda tovarne Mautner d. d. v Št. Pavfu Prebold, 30. junija. Prejeli smo in objavljamo: Pod zaglavjem »Onesnaževanje Bol- ske in Savinje« in sličnimi naslovi je priobčil g. A. Zorko v zadnjem času več člankov v »Novi dobi«. Ti članki so tendenciozni in, v kolikor se tieejo Ju- goslovanskih tekstilnih tvornic Maut- ner d. d. v Preboldu, pisani tako, da izzivajo odgovor, ki je potreben tudi za- radi pravilnejšega informiranja jav- nosti. Dognanja g. profesorja Bačarja, v kolikor niso strogo biološkega značaja, so zgrešena. Zlasti moram poudariti, da se velikost čistilnih bazenov ravna po zmogljivosti črpalk za v poštev priha- jajoče tekočine in da je čistilnica v Pre- boldu mnogo večja nego bi bilo potreb- no. Prav tako se dado ovreči tudi ostale trditve in sicer po pričah, predvsem pa po dejstvu, da dne 13. aprila t. 1. pred tovarniškim jezom ni bila^poškodovana niti ena riba, kar pa bi vsekakor mo- ralo biti, če bi strupena voda res pri- hajala neposredno v Bolsko, bodisi da bi se pretakala preko betonskcga oboda čistilnih bazenov, bodisi akozi razpoko v njem, bodisi po odprtem jarku, ob katerem se je nahajala greznica za od- padke. Zanimivejše je poročilo o bioloških raziskovanjih. Kot lajik njih točnosti ne morem presojati, imam pa občutek, da ne bodo daleč oddaljena od faktič- nega stanja. Le v zadevo ribje nesreče z dne 13. aprila t. 1. na žalost ne pri- našajo nikake jasnosti, ker manjka pri- merjalni izvid izza časa pred omenjeno rib jo nezgodo. Tekstilno podjetje v St. Pavlu je le- tos staro baš 100 let in je samo ob sebi umevno, da je, ležeč ob Bolski v tern dolgem obdobju, moralo vplivati na bio- loški sestav potoka. Pri izdaji obrtnih koncesij in vodopravnih dovoljenj se doslej še ni postavljala zahteva, da bi industrijsko podjetje ne smelo učinko- vati na biološko sestavo uporabljene vode, pač pa se zahteva upravičeno, da odpadna voda ne sme kvariti normalne uporabe zdrave tekoče vode. V našem primeru se živina nemoteno napaja dalje in tudi 13. aprila ni odklanjala vode, perice perejo, kopalci se kopajo in ribam voda očividno ni škodljiva; kako bi se jih bilo sicer moglo na enem samem mestu poškodovati 150 koma- dov v skupni teži največ 10 kg, kakor so ugotovile price, zaslišane po sreskem načelstvu. G. prof. Bačar je ugotovil, da je vo- dil odtočni kanal vodo mezosaprobnega značaja, ki sega nekaj 100 metrov niže, tako 16. aprila kakor tudi 18. maja 1939. Glede mesta pred Zgankovim je- zom, kjer se je ribja nezgoda pripetila, pa ugotavlja, da je bila voda dne 18. maja 1939 na tern mestu praktično čista, dočim je dne 16. aprila 1939 se- gal vpliv kislin in jedkih snovi še do tod, čeprav v zmanjšani meri. V odtoč- nem kanalu, ki je vodil vodo mezosa- probnega značaja, ni bilo poškodovanih rib. Takšne ribe so se pojavile šele na mestu, ki je v normalnih časih čisto, do koder pa je vpliv škodljivih snovi d.ie 13. aprila še segal. G. prof. Bačar se pri tem ni vprašal, kakšni bi naj bili strupi, ki so v bližini neškodljivi in ki očividno učinkujejo šele na razdalje preko 1000 metrov. Cas bi že bil, da prenehajo bajke glede klora, ko je vendar ugotovil higi- enski zavod, da klora v preiskani vodi ni bYo. Tovarna je dne 13. aprila de- lala na isti način kakor v dnevih po- prej in pozneje. Zakaj se je nezgoda pripetila baš ta dan in kdo jo je povzro- eil? Na to je potreben odgovor, ki ga pa do sedaj še ni; kajti za krivdo tovarne ni nikakega stvarnega dokaza. Tovarna ni. legitimirana voditi preiska- vo na lastno pest in je smatrala za svo- jo dolžnost opozoriti oblast na razne metode krivolovcev, ne da bi koga kon- kretno obdolžila. Velike važnosti pa je ugotovitev g. prof. Bačarja, da se vodni tok očiščuje sam in sicer v neverjetno kratkem času. To je sicer stara resnica, ki so jo pa doslej izpodbijali. Ce je voda pri Zgan- kovem mlinu že oligosaprobnega znača- ja, mora biti Bolska pri izlivu v Sa- vinjo na vsak način že popolnoma čista; ali z drugimi besedami: voda iz tekstil- ne tovarne v St. Pavlu tudi po mnenju j prof. Bačarja Savinje ne onesnažuje, kar je merodajnim činiteljem itak že znano. Cemu torej spravljati v zvezo ribjo nesrečo v Bolski z onesnaževanjem Sa- vinje? Kako more g. A. Zorko v imenu Ribarskega društva najavljati neke odškodninske zahteve, ko je ribolov v Bolski vendar last graščine Prebold? Nadaljnje vprašanje je, kakšen smisel ima beganje javnosti s pretiravanjem kakor »za 30.000 din rib poginilo v Bol- ski« itd., kadar gre za 10 kg rib, ko jih vendar številne vidre vsak dan požro neprimerno več. G. prof. Bačar je v svoje delo, ki pa ni doseglo zaželjenega namena, vložil mnogo truda, za katerega bo terjal od- škodnino, ki pa bo po vsej priliki neko- j liko večja, nego je bila stvarna Skoda, povzročena po ribji nezgodi eine 13. aprila t. 1. Seveda je to zadeva, ki se tiče edino Ribarskega druätva v Celju. Industrijska delavnost v Sloveniji je nepopularna in izstavljena neprestanim napadom. Tako je g. Zorko brez vzroka in stvarne podlage nazval tekstilno to- varno v Preboldu »židovsko podjetje«, kar pa nikakor ni. Kljub vsemu pa je industrializacija naše ožje domovine ne- izbežna nujnost, če hočemo zaposliti vi- šek narodovega prirastka. Da ima tudi industrija kot največja delodajalka, največja plačnica davkov in ustvarite- ljica dobrin pravico do tekoče vode, ki je javna last, o tem pač ne more biti diskusije. Le poglejmo, kakšen krik in vik nastane, ee ena sama tovarna ugas- ne dimnik, ali če samo prenese svoj se- dež v drugo banovino, in ne žagajmo veje, na kateri sedimo mi vsi,. ne le jaz, ampak tudi vsi ostali. J. Sadnik. fzfef v kozianski „pragozd" Celje, 30. junija. Pravkar ustanovljeno Tujsko promet- no društvo za šmarsko-rogaško-kozjan- ski okraj je organiziralo poučen izlct iz Celja v kozjanski pragozd. Priglasilo se je mnogo takih, ki še sploh niso bili v tem okraju, razen ob železniški progi ir. je bil avtobus v nedeljo 25. junija polno zaseden. Takoj v začetku sep- tembra pa pojde zopet drug izlet iz Ce- lja, ki bo po tokratnih'izkusnjah in — upajmo v povoljnejših prilikah -— še bolje uspel. Avtobus celjskega avtobus- nega podjetja je moral zmagovati teren- ske težave, ki niso običajne: precejšnje strmine, pri čemer pa voz ne sme biti velik, ker so ceste precej ozke in po- nekod v soteski, da je res težko priti z večjim vozilom skozi. Izletnikom pa ni izstopanje pred strminami vzelo dobre volje. Vsa družba se je v Smarju podala h krasni razgledni točki, k Sv. Roku, kjer jih je vse zavzela bogata umetnost cer- kve in ljubeznivost ter gostoljubje nje- nega varuha, zlatomašnika msgr. Vre- žeta. Skozi Podčetrtek je vozil avtobus k Sv. Katarini, od koder je prekrasen razgled čez vso Sotelsko dolino, nato v Zelenjak, kjer je nastala »Lepa naša domovina«, ki so jo izletniki pred ča- stitljivim spomenikom tudi zapeli. V St. Petru pod Sv. gorami je med obedom pozdravil izletnike domači župnik z že- ljo, da bi se taki izleti kaj pogosto po- navljali in da bi tako prišla v svet vest o lepoti in milini teh krajev ter dobro- srčnosti teh ljudi. V Podsredi so videli izJetniki sredi trga znameniti pranger, sc vozili skozi Kozje v Lesično h Ko- larju, kjer so nekoliko počivali, nato na Pianino, kjer jim je domači šolski upravitelj g. Gruden prijazno razložil ngodovino Planinc in razkazal graščin- ske razvaline. S Planine je vodila pot po ožinah in soteskah mimo Jurkloštra in skozi vsekakor pretesni viadukt pri Rimskih toplicah ob Savinji v Celje. Družba se je, vesela lepega izleta in tudi neskaljenega lepega vremena, še v Celju kar nerada razhajala, kajti doslej ni vedela, da so tako blizu Celja tako lepi in pri tem tako malo znani kraji. — Vprašanje prehrane kože sloni na notranjih in zunanjih komponentah. Hranilna moe aktivnega kolesterina Solea-kreme je za prehrano kože važ- nejši činitelj, nego bi mogli slutiti. ' SOLEA krema za boljšo prehrano kože. Domaie vests — 50. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo 2. julija ob 9. dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru. V soboto 1. julija ob 20.30 bo v telovadnici meščanske sole v Ljutomeru zaupen shod, ki se ga smejo udeležiti le tisti družbeniki, ki imajo na veliki skupščini posvetovalno in glasovalno pravico. — Zlato poroko sta praznovala vče- raj v Poljčah pri Braslovčah ugledna posestnika g. Josip Omladič, bivši dol- goletni braslovški župan, odlični hme- ljar ter zaslužni gospodarski in nacio- nalni delavec, in njegova soproga ga. Antonija. Splošno priljubljenima in spo- štovanima jubilantoma iskreno čestita- mo in jima želimo še dolgo vrsto let zdravja in zadovoljstva! — Zopet katastrofalna toča v Savinj- ski dolini. Dne 23. t. m. popoldne je Savinjsko dolino zopet obiskala kata- strofalna toča. Tokrat je toča opustošila predel med Zalcem in St. Petrom. Toča je padala pol ure ter je uničila žito in sadno drevje in oklestila hmelj. Skoda jc zelo velika. Težko prizadeto prebi- valstvo je nujno potrebno izdatne po- moči. — Banovinska kmetijska sola v St. Juriju ob juž. žel. bo pričela 15. sep- tembra novo šolsko leto 1939-40, ki bo trajalo 11 K> meseca in se bo torej kon- čalo 31. avgusta 1940. Lastnoročno pi- sane prošnje za sprejem je treba poslati do 1. avgusta upravi sole. Prošnji, opremljeni z banovinskim kolkom za 10 din, je treba priložiti krstni list, do- movnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, opremlje- no z banovinskim kolkom 4 din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor odpade- jo na nje, in izjavo, da bo njihov sin ostal pozneje na domači kmetiji, v na- sprotnem primeru pa, da povrnejo za- vodu prejeto pod-poro iz javnih sred- stev. Oni, ki želijo banovinsko podporo, naj priložijo uradno potrdilo davene uprave o višini davkov in velikosti po- sestva. V prošnji je treba tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti najmanj 16, največ 25 let stari in to taki, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno solo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno iz- polnjevali svojc dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. Vsi gojenci stanu- jejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša 100 do 300 din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 din prispeva kr. banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori dovoljujejo rev- nejšim prosilcem podpore. Sprejeti bo- do v prvi vrsti kmečki sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmc- tijah kot bodoči gospodarji. Celie m okolica c Na Vidov dan se je vse mesto odelo v državne zastave. V opatijski, pravo- slavni in evangeljski cerkvi ter v staro- katoliški kapeli so bile žalne službe božje, ki so se jih poleg drugega šte- vilnega občinstva udeležili tudi zastop- niki vojaških in civilnih oblastev in ura- dov, šol, korporacy in društev, med njimi deputacija Sokola. Na šolah je bilo ta dan zaključeno šolsko leto s službo božjo, vidovdanskimi proslavami in razdelitvijo spričeval. c Višji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju je trajal pod predsed- stvom g. direktorja Franca Mravljaka od 12. do 23. junija. K izpitu se je pri- javilo 39 rednih kandidatov in 14'rednih kandidatinj, 1 privatist in 1 privatistka, skupaj 55 kandidatov in kandidatinj. Izpit ie uspešno napravilo 50 kandida- tov in kandidatinj, popravni izpit imata 2 kandidata (1 privatist) in 2 kandi- datinji (1 privatistka), za eno leto je bil odklonjen 1 kandidat. Višji tečajni izpit so uspešno dovršili: Karel Andren- šek, Rudolf Babič, Ana Brataničeva (oproščena izpita), Fina Cernelčeva, Milj'eva Delakorda, Janez Detiček (opr. ust. izpita), Jurij Detiček (opr. ust. iz- pita), Erik Diermayer, Sonja Drassalo- va (opr. ust. izpita), Sonja Drofenikova (opr. ust. izpita), Alfred Goršek, Zvo- nimir Goršek, Franc Hanuš, Cirila Hod- žarjeva (opr. ust. izpita), Karel Jošt, Franc Kočar, Justin Krajnc, Ivan Kra- mer (opr. ust. izpita), Franc Križnik, Pavel Kudisz, Anton Lesjak (opr. ust. ispita), Dragotin Loibner (opr. ust. iz- pita), Gustav Luthar, vinko Majdič, Boris Mikuš, Romeo Milosevic, Jelka Mravljakova (opr. ustnega izpita), Ma- rija Musarjeva (opr. ust. izpita), Alojzij Nendl, Mirko Ostrožnik, Dragomir Pe- čovnik, Ljudmila Pepelnjakova, Franc" Pšeničnik, Srečko Puc, Ognjeslav Pukl (opr. ust. izpita), Olga Rustja, Aleksan- dra Simerlova, Jože Stare, Friderik Strohmaier, Romuald Svarc, Martin Toplišek (opr. ustn. izpita); Ivan Urba- šek, Julij Vastič, Savo Vesel, Ivan Vra- bič in Fedor Vrečko. Cestitamo! c Završni izpit na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju je bil od 9. do 24. junija pod predsedstvom g. Davida Ko- reniča, upokojenega načelnika ministr- stva za trgovino in industrijo. K izpitu je bilo pripuščenih 37 kandidatov in kandidatinj. Izpit so opravili: z odlič- nim uspehom: Anica Zdolškova, s prav dobrim uspehom: Rajmund Zupančič, Helena Bevčeva, Elza Bukovčeva, Ma- gdalena Kočarjeva, Marija Leskovčeva in Zora Zerovnikova, z dobrim uspehom: Bolfenk Fodermajer, Ivan Jug, Miroslav Kampjut, Portunat Kavtičnik, Janko Lednik, Miloš Repenšek, Vladimir Sku- bin, Ivan Uranjek, Marta Babičeva, Ma- rija Cestnikova, Darinka Fortunatova, Marija Likozarjeva, Angela Mikličeva, Matilda Mušičeva in Stefanija Zagradiš- nikova, z zadostnim uspehom: Ervin Goršek in Matija Miklavžina. Odklo- njenih je bilo na septembrski rok 11 kandidatov in kandidatinj, od izpita je odstopil 1 kandidat, 1 kandidatinji pa je zaradi nenadnega obolenja dovoljen ustni izpit v septembrskem roku. Molitveniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celjo, Kralja Petra cesta 7—9. •, c Sprejcinni izpit na ^imnaziji- K sprejemnemu izpitu, ki je bil 24. in 26. t. m. na drž. realni gimnaziji v Celju, se je prijavilo 162 dečkov in 86 deklic. Izpit je napravilo 147 dečkov in 81 de- klic, 15 dečkov in 5 deklic pa je bilo zavrnjenih. c Na tlrž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 826 učen- cev in 398 učenk, skupaj 1224. Razred je dovršilo 609 učencev in 219 učenk, skupaj 928 (75.81%), popravni izpit ima 150 učencev in in učenk, skupaj 207 (16.91%), razrednd izpit imajo 3 učen- ci in 2 učenki, skupaj 5 (0.41%), raz- red ni dovršilo 60 učencev in 20 učenk, skupaj 80 (60.54%;), pravico do redne- ga šolania so izgubili 4 učenci (0.33%). c Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 49 učencev in 97 učenk, skupaj 146. Raz- red je dovršilo 31 učencev in 64 učenk, skupaj 95, popravni izpit ima 12 učen- cev in 24 učenk, skupaj 36, razredni iz- pit imata 2 učenki, razreda ni3o do- vršili 4 učenci in 0 učenk, skupaj 10, pravico do nadaljnjega šolanja so izgu- bili 2 učenca in 1 učenka, skupaj 3. c Učni uspehi na drxavni deški in de- kliški mcšcanski šoli v Celju. Na drž. meščanski šoli v Celju je bilo ob za- ključku šolskega leta 276 učencev. Raz- red je dovršilo 178 učencev in sicer 17 z odličnim, 75 s prav dobrim in 86 z dobrim uspehom. Razreda ni izdelalo 34, popravni izpit ima 58, pravico do po- Kino METROPOL Celie 30. junija — 1. julija MARIKA Nadvse zabaven film ^ Iz ,dobrih starih časov' ˇ — Humoristično delo veselih melodij Franciska Gaal — Paul Hörbiger — Theo Lingen — Hans Noser 2 — 4. julija DOMOVINA Velik pretresljiv film po 8 IovIt i Sudermannovi ^ drami — Resnisien umetniški u ž I te k za vsakogar V glavni vlogi kraljica -y r Y j fijma Zarah Leander Stev. 27. »NOVA DOBA« 30. VI. 1939 Strut S navljanja pa je izgubilo 6 ucencev. Na " drž. dekliški meščanski šoli je bilo ob zaključku šolskega leta 290 učenk. Iz- delalo je 213 učenk in sicer 47 z od- ličnim, 96 s prav dobrim in 70 z dobrim uspehom. Razreda ni dzdelalo 20 učenk, popravni izpit dma 55 učenk, pravico do nadaljnjega šolanja je izguhila 1 učenka, neocenjena pa je 1 učenka. c Zaključna slovesnost nn trgovski nadaljevalni šoli v Celju. V nedeljo 25. t. m. je bil na trgovski nadaljevalni soli v Celju slovesen zaključek šolskega le- ta 1938-39, ki so se ga poleg učencev in učiteljskega zbora udeležili tudi za- stopniki Združenja trgovcev za mesto Colje. Upravitelj šole g. direktor Marin- ček je v imenu učiteljskega zbora po- zdravil zastopnikc trgovstva in mladino. Zahvalil se je Združenju trgovcev za trud in naklonjenost, ki jo je izkazalo s podclitvijo nagrad učencem, ki so iz- delali razred z najboljšim uspeliom. Vzpodbujal je mladino k nadaljnjemu izobraževanju, da bodo postali ucenci nekoč dobri trgovski pomočniki, dobri nameščenci šefov odnosno dobri trgovci. Učiteljskemu etanu sta se zahvalila za njegov trud, vestnost in skrb g. Jago- dič v imenu Združenja* trgovcev in g. Fazarinc v imenu Zbornice za TOI ter spregovorila mladini nekaj vzpodbudnih besed. Absolvent III. razreda ke je v imenu vseh razredov zahvalil upravite- Iju sole in učiteljskemu zboru za trud iii skrb ter Združenju trgovcev za me- sto Celje za nagrade. Nagrade so pre- jeli naslednji učenci: I. nagrado po 200 din: Stanislava Hrastnikova, I. razred (tv. A. Kopušar), Jože Mulej, II. razred i (tv. Fr. Strupi) in Bozo'Vidensek, III. I razred (tv. Karol Loibner); II. nagrado J po 100 din: Branko Gombač, I. razred (Nabavljalna zadruga), Friderik Pol- landt, II. razred (tv. J, Meinl) in Val- burga Kompostova, III. razred (tv. J. Weiner); III. nagrado po 50 din: Angela Zoharjeva, II. razred (Mohorjeva knji- garna) in Gizela Berglezeva, III. razred (tv. A. Fazarinc). Ob zaključku je spre- govoril g. direktor Marinček mladini še nekaj lepih besed. Solska svečanost je bila zaključena z državno himno. Delavsko gradbeno društvo v Pečov- niku bo priredilo v nedeljo 2. julija iz- let na An ski vrli. V gostilni na Anskem vrhu bo poskrbljeno za dobro jedačo in pjjačo. Prašiček na ražnju, pečeni pi- ščanci. Vabi gostilničar. c Kegulacija Savinjc. Za dovršitev regulacije Savinje v eetrti etapi na Po- lulah, ki je sedaj v teku, manjka še 800.000 din. Tudi za regulacijo Savinje v peti etapi, ki bo segala do drugega železniškega mostu, še niso krediti za- gotovljeni. Mestna občina bo skušala dobiti sredstva, ki so nujno potrebna za redno dovršitev letošnjih regulacij- skih del in za regulacijo v peti etapi. Pospešeno izvajanje regulacije Savinje bi morala predvsem podpreti državna uprava z izdatnirn prispevkom. c Akqijo /a gradnjo enodružinskih Htanovanjskili hišic za delavstvo in dru- ge socialno šibke sioje namerava uvesti mestna občina. Izdelane so štiri varian- te. Hišice bi stale 35.000 do 45.000 din. Poseben odbor bo izdelal vse podrob- nosti, izbral stavbišče, pripravil načrte in proračune ter predložil svoje sklepe v stirih mesecih mestnemu svetu. c Opustitev bolniškcga pokopališča. Ker namerava mestna občina polagoma opustiti bolniško pokopališče, bo mest- ni tchnični oddelek poiskal primernejši prostor in nato predložil zfidevni pred- log mestnemu svetu. c Za izvajanje aka\niM'ii« in turi- stične petletke občina nima denarja! Protituberkulozna liga v Celju je izde- lala načrt zdravstvene petletke za mesto Celje in prosila mestno občiiio za podporo za izvedbo tega načrta. Mestni svet pa je prošnjo odklonil. Oicpševal* no in tujsko prometno društvo v Cc- lju je izdelalo po svojem predsedni- ku magistratnem direktorju g. Ivu Su- bicu načrt turistične petletke za mesto Celje. Mestni- svet pa jc žavzel stališče, da. občina zaradi pomanjkanja sredstev ne more načrtno financirati izvajanja turistične petletke v turističnem Celju. c Zavarujte železniški prelaz v Mod- logu! Mestna občina bo zaradi števil- nih težkih nesreč na nezavarovanem železnibkem prelazu na državni cesti v Medlogu predložila železniški upravi zahtevo, da železniška uprava končno zavaruje ta prosluli železniški prelaz. c Kapucinski most... Na seji mest- nega sveta 23. t. m. je m. s. Jagodič opozoril na obupno stanje kapucinske- ga mostu. O tem lesenem mostu, ki leži na državni cesti Zagreb—Celje. je časo- pisje v zadnjih letih že mnogo pisalo. Most je pravi Skandal za Celje, ki je tujsko prometno mesto in važno gospo- darsko središčc z 20.000 prebivalci. No- silnost tega skrajno defektnega mostu znaša komaj 4 tone. Občina bo opozo- rila bansko upravo na te nedostatke in zaprosila za komisijski ])regled mostu. M. sv. dr. Skoberne je omenil, da ljudjc, ki se peljejo s težkimi tovornimi avto- mobili iz Zagreba v Colje, ne vedo, da morajo v Celju cez kapucinski most, ki ne prenese več obremenitve kakor 4 to- ne. Poudaril je, da je ta most Skandal, tenimm ^AVEČJA DOMAČA TRGOVSKAHISAvJUGOSLAVIJI kakor ga ne najdemo v Srednji Evropi. Ironično je pripomnil, da bi bilo treba v Zagrcbu namestiti table, ki bi opozar- jale voznike oia majhno nosilnost kapu- cinskega mostu v Celju. Glede pritožb, da vozijo čez kapucinski most motorna vozila z obtežbo 7 do 10 ton in še več, kar lahko povzroči lepega dne kata- atroiio, je pripomnil m. s. Jager, da vozi čez ta most tudi mestni škropilni avtomobil, čigar teža znaša z vodo vred okrog 7 ton. Tako torej tudi občina krši predpis o dopustni obtežbi mostu . . c Planinski dom pod Tovstom. Clan mestnega sveta g. Stojan Holobar je na seji mestnega sveta v petek zvečer in- terpeliral župana, kaj je s stavbo pla- ninskega doma pod Tovstom, ki je bila pred dobrimi tremi leti dograjena v su- rovem stanju in sedaj že četrto leto propada. Zupan je obljubil, da bo po- spešil ureditev te zadevc. Planinski dom so, kakor znano, zgradili v suro- vem stanju še v funkeijski dobi prejš- njega mestnega sveta. Ko je bil ime- novan sedanji mestni svet, pa so delo ukiniM. Tako prebivalstvo že četrto leto zaman čaka, kdaj bodo to nüjno potreb- no planinsko postojanko dogradili in jo izročili pravemu namenu. c Kako je z obeinsko podporo Celj- skemu kulturnemu tednu? Na seji mestnega sveta 23. t. m. jc m. s. Fra- njo Roš omenil, da je mestni svet 18. aprila sklenil, da bo na prihodnji seji razpravljal o vprašanju podpore II. Celjskemu kulturnemu tednu. To pa se na seji mestnega sveta, ki je bila v me- secu maju, ni zgodilo. Ker finančni od- bor še do danes ni irrrel prilike, da bi razpravljal o tej podpori, je m. s. Roš predlagal, da odobri mestni svet II. Celjskemu kulturnemu tednu 3000 din podpore. Zahteval je tudi pojasnilo, kje je krivda, da predlog ni bil izročen fi- nančncmu odboru v razpravo. M. svet- nik Roš ni prejel zadovoljivega pojas- nila. Vse kaže, da mestni svet nima prave volje, da bi naklonil II. Celjske- mu kulturnemu tednu v vsakem po- gledu zasluženo podporo. c Elektriiikaeija Polul, Košnice in Treniorja. Mestna elektrarna namerava elektrisicirati Polule, Košnico in Tre- merje. Električno energijo bi dobavila falska elektrarna, ki ima v bližini svoj vod. Tok bodo obraöunavale Kranjske dezeine elektrarne direktno s salsko elektrarno, mestna elektrarna v Celju pa ga bo plačevala nepo3redno Kranj- skim deželnim elektrarnam. Interesenti bodo morali prispevati mestni elektrar- ni 45.000 din za napeljavo. c Drugi škropilni avtomobil bo na- bavila mestna občina. Mesini svet je odobril v to svrho kredit do zneska 222.377 din. Občina bo nabavila karo- serijo in kotel za 30001 vode doma. Občina bo tudi liabavila stroj za katra- niziranje, ki bo stal okrog 30.000 din, ivi. šasijo za tovorni avtomobil, ki bo stala okrog 16.000 din. c Napeljava vodovoda na vrh Miklav- škega hriba. Mestni svet je dovolil in- dustrijeu g. Avgustu Westnu podalj- šanje mestnega vodovoda z gradnjo rezervoarja na vrh Miklavškega hriba do njegovega posestva. Obcina bo ure- dila pri cerkvi sv. Miklavia jav;ni iz- tok za pitno vodo. c Vprašanjc tütkovanja Vodnikovo ulice še vedno ni rešeno, čeprav so ta dela že dve leti ^predvidena v mestnem proračunu. Glavna ovira, razširjenje ulice pri Gradtovi hiši, je sedaj menda odstranjena, tako da se bodo dela naj- bi~ lahko v kratkem pričela. Tlakova- nje lzredno prometne Vodvnl<.iv.' nlino je zares nujno potrebno. c Grailnja sadne sušilnice \ AioJio^u. Mestna občina bo zgradila pri Mestnem zavetišču v Medlogu sadno sušilnico in jo oddala celjski podružnici Sadjarske- ga društva. Sušilnica bo na razpolago vsem sadjarjem. c Nabava pohištva za mestno po^ia- varstvo. Obcina bo nabavila za 17.000 din pohištva za klubsko s^obo in vložišče ra mestnem poglavarstvu. Dobavo so oddali mizarskemu mojst.ru Karlu Go- lobu. c Razširjenje ce«te na Stari gratl bi stalo okrog 130.000 din. Občina bo raz- pisaia zadevni komisijski ogled ceste. c Za industrijski plln iz mestne pli- narne je določil mestni svet naslednje znižane cene: ob porabi 30 do 250 ku- bičnih metrov na mesec 2.75 din, ob porabi 251 do 500 kubičnih metrov 2.50 din, ob porabi 501 do 750 kubič- nih ruetrov 2.25 din, ob porabi 751 do 1000 kub. metrov 2 din1, ob porabi nad 1000 kub. metrov 1.50 do 1.70 din za hubični meter. c Odobritcv nekaterih parcelacijskih načrtov je mestni svet odklonil, dokler ne bo uveljavljeu pravilnik o par-celaci- jah, ki ga mora mestni tehnični odde- lek izgotoviti do 1. avgusta. c V članstvo liiostnc občiiie sta bila na seji mestnega sveta v petek sprejeta uelavca Jernej Krk in Alojz Vrečko. c Zanikaiia krajevna potreba za nov bile. Zvonko Meštrov je zaprosil za koncesijo za bife v hiši na oglu Gospo- ske ulice in Dečkovega trga. Mestni avet pa je izjavil, da za ta bife ni kra- jevne potrebe. c V aovi deiav.ski hiišci, ki jo je zgra- dila mestna občina v Novi vasi, so štiri enosobna* stanovanja, ki jih je občina že oddala. Mesečna najemnina "žnaša za dve atanovanji po 100 din, za ostali dve pa po 70 din. c Orientacijske table bo namestila občina na raznih križiščih. Zadevni pro- račun znaša 2lö65 din. c Davčna uprava je prosila mestno obcino, da bi ji dala v najem prostore v mestni hiši v Vrvarski ulici. Mestni svet pa je prošnjo odklonil. c V odbor za obvuzno tele.sno vzgojo v Celju je mestni svet izvolii člane mestnega sveta gg. Fr. Roša, prof. Bi- tenca, ravn. Cernelča, Vinka Kramerja in Repnika. c Premestitev tržnoga prostora. Po- ročilo mestnega tržnega nadzorstva za lansko leto omenja nujno potrebo pre- mestitve tržnega prostora z Glavnega trga in nasvetuje, da bi občina uredila nov, moderen tržni prostor na zemljišču za starim okrožnim sodiščem. c Poroka. Na Vidov dan se je poročil v Soštanju g. Jože Veble, namestnik šefa ekspoziture banke »Slavije« v Ce- lju ter predsednik sreske in krajevne organizacije OJNS v Celju, z gdč. Anico Vindiševo iz'Sostanja. Priči sta bila re- stavrater g. Valter Hobacher iz Celja in g. Stane Koprol,- šef ekspoziture ban- ke »Slavije« v Celju, starešina pa po- ročnik g. Milan Hubner iz Celja. Mla- demu paru iskreno čestitamo! c Maša za planince bo v nedeljo Ü. julija ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na Golteh. Izletniki vabljeni! Zvezna tiskarna v Celiu opozarja, da nima nihče pooblastila /a nabiranje naročil za njon iticuii. Vsa na- ročila naj se izročajo direktno v pisarni v Strossmayerjevi ulici 1. Uprava „Move dobe" i/javija in opozarja, da ni nihec poobla- ščen nabhati Inseratov />a njen račun. Vwi inserati naj se oddajajo direkino v pisarni v Stro^smayerjevi ulici 1. c Obsodba />aradi goljufij. Pred tri- članskim senatom okrožniga sodišča v Celju se je zagovarjaia danes zasebnica Marija Kramerjeva, bivša privatna na- meščenka v Celju, ker je na rafiniran način ogoljulala v Celju več oseb za znatne zneske. Kramerjeva je bila ob- sojena na 2 leti in 8 mesecev robije ter na izgubo častnih pravic za dobo treh let. c Zetev srnrti. V Zagradu je umrla v soboto 78-letna oskrbnica Ursula Trbov- čeva, na Ostrožnem pa v torek 63-e- gove na Cesti na grad blizu xSkalno kleti« neznan moški. Oprezoval je okrog hiše in je očividno nameraval vlomiti v trgovino. Domači so ga pa pravocaäno opazili in prepodili. Dobri dve uri po- zneje je skušal neznan moski viomiti v Pristovškovo gostilno na Krekovi cesti. Domači, ki so še bedeli, so čuli ro- pot za hišo. Sli so pogledat in opazili j neznanca, ki je bežal od hiše in izginil j v temi. V noči od sobote na nedeljo so neznanci vlomili v stanovanje upokoje- l.ega ravnatelja Mestnega mlina g. Mo- | žine v Jenkovi ulici St. 19. Odnesli so ; več oblek in jestvin. V nedeljo se je vti- hotapil v vežo hiše na Kralja Petra ce- sti št. 22 neznan zločinec. Stopil je k zamreženemu oknu skladišča trgovine g. Gobca, razklenil mrežo in ukradel iz Straa 4 »NOVA DOBA« 30. VI. 1939 Stev. 27. bkladišča 800 din vredno mosko„ obleko, last vajenca. Upamo, da se bo v krat- kem posrečilo izslediti drzne storilce in jim preprečiti nadaljnje zločinske pod- vige. c Sodba mradi uinora v Sotenskem. Pred petčlanskim senatom okrozn,ega sodišča v Celiu sta se zagovarjala v aoboto zaradi umora 35-letni posestnik Karel Polšak iz Solenskega pri Smarju in 25-letni posestnikov s;n Joze Vrbov- sek iz Sotenskega. Senatu je predaedo- val s. o. s. dr. Dolničar. Polšaka je za- govarjal odvetnik dr. Milko Hrasovee, Vrbovška pa odvetnik dr. Sket. Vrbov- šek je 20. maja zvečer pred Polšakovo kletjo v Sotenskem po zrelem preudarku in iz koristoljubja za nagrado 1.000 din s strelom iz samokresa v trebuh, usmr- til Polšakovega hlapca Franca Jereba. Polžak je Vrbovška s ponovnim nago- varjanjem naklepno zavedel in zasnovai, da je umoril Jereba. Poišak se je hotel polastiti Jerebovega denarja v znesku 7.000 din, ki ga je bii Jereb izročil svo- jemu gospodarju Polšaku v varslvo. Obtoženca sta priznala svoje dejanje. Polšak je bil obsojen na dosmrtno ro- bijo, Vrbovsek pa na 20 let robije. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 4. julija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalniei Zdru- ženja trgovccv za mesto Celje v Raz- lagovi ulioi. c Odmcra doprmosa k fondu narodnc obramb«. Davčha uprava v Celju raz- glaaa: Zaradi pravilne odmere special- nega doprinosa k i'ondu narodne obram- be v smislu § 19. finančnega zakona za leto 1939-40 morajo oni davčni zavezan- ci, ki imajo 3, 4 ali 5 več živih zakon- skih otrok izpod 21. leta starosti, vloziti pri davčni upravi v Celju prijavo ter navesti imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Prijave morajo vložiti tudi oni starai-davčni zavezanci, ki so imeli 3, 4 ali 5 in vee otrok izpod 21. leta, a so jim otroci umrli. Navesti morajo krstna imena ter podatke rojstva in smrti otrok. Več je razvidno pri pristoj- nih občinah. c Re/ervni podoiicirji se obvešeajo, da je notranje minüstratvo odobrilo ustanovitev društva rezervnih podoi'i- cirjev kraljevine Jugoslavrje s sedežem v Beogradu. V ostalih mestih v državi bodo ustanovljeni mestni odbori, kadar se bo javilo dovolj članov. Za Celje je določen za poverjenika g. Avgust Pavč- nik, nameščenee O U Z D. Vsak re- s'-rvni podoficir naj čimprcj javi roj. t- ne podatke z očetovim imenom (kraj, srez), sedanji poklic in bivališce, čin v vojski, številko vojaške izprave, in vo- jaäko edinico, ki je izdala vojaško iz- pravo. Za vpis, znak in legitimacijo se naj pošlje 20 din in slika. Letna člana- rina znaša 36 din. Tovariši, zdražimo se, delujmo v procvit države in za do- sego naših ciljev! c Opozorilo rudarjera. Mestno pogla- varstvo v Celju razglaša: Vsi moški, bivajoči v območju mestne občine celj- ske, stari preko 40 let, ki so bili za- posleni v rudnikih, se morajo najkasne- je do 5. julija javiti na me3tnem pogla- varstvu v sobi štev. 19. Prav tako se morajo javiti tudi mlajši moški - bivši rudarji, ki so stalno nesposobni za vo- jaško službo. c Zdravnisko dežurno službo za elane OUZD v Celju bo imel v nedeljo 2. ju- lija g. dr. Podpečan na Mariborski cesti 15a. c Nočno lekarniško službo ima od 1. do 7. julija lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 2. do 8. ju- lija ima službo III. vod. Iz občinstva Kopališie ob tavinii Ugleden gost z Dunaja se je izrazil o tujsko prometnih razmerah v Celju takole: Celje slovi kot izredno lepo mesto. Po naravi ima vse pogoje, da se v dogled- nem času razvije v letovišče prvega re- da. Naravne lepote, ki osvežujejo še prav posebno človeka iz velemesta, pa je treba iz*koristiti z vsemi sredRtvi, da bo mogoče nuditi vse ugodnosti tujcu, ki prihaja sem na oddih. Največ pogojev za povečanjc jln raz- širjenjc slovesa pa nudi mestu Savinja, ki vsebuje poleg tcrmalnih dobrin tudi razne mineralije, ki zelo ugodno vpliva- jo na kopalce. Neprecenljiva škoda bi bila, co bi nc izkoristili v polni meri ten naravuih dobrot in jim ne pripomogli do veljave s tern, da bi mesto samo ukre- nilo vse potrebno, da se letoviščarsivo čim bolj razmahne. Ce se človek sprehaja po mestnern parku in si ogleda žensko in moško ko- pališče, ugotovi takoj, da sta kopališči še ostanek iz onih časov, ko še niso po- skušali sistematično pospeševati tujske- ga prometa ter ustreči domačinom in tujcem s tern, da bi bili zgradili za higi- eno in zdravje potrebno kopališče ob Saviiiji na pravem mestu. Nerazumljiv je sklep onih, ki so si omislili kopališec na tern mestu, na desnem bregu Savi- nje, na senčni strani, ko je vendar pro- stor na levem bregu, na solnčni strani tako idealen, da bi si ga gotovo želela vsa ostala mcsta, čeprav ne teče mimo njih Savinja. Ce prLmerjamo razne manjse kraje v Sloveniji glede kopališč s tujsko prometnim Celjem, raoramo ugotoviti, da v tern pogledu daleč pre- kasajo Celje. Ni čudno, če v kopalni se- zoni kar nirgoli kopalcev v Savinji na prostem od levškega mostu do Polul in če se ogibajo kopališč ob Savinji zaradi njune skrajno ponesrečene lege. T. Še o vremenski, postal! w Celiu Nedavno sLe objaviii v rubriki *iz cbčinstva« kritiko napisov na vi en'.en- ski postaji na kolodvorskem posiopju v Celju. Kntika slovnično nepiavilne sio- venscine je bila docela utemeljena. Mo- ram pa opozoriti še na dve hudi napatci, ki ju vsebujejo napisi na tej vrenieuijki poataji. Med kiimatskirni podatki za Celje beremo med drugim: »Dosecianja najnižja toplota (:) —31" C«. Pri nas mora vedeti že vsak nižješolec, da sio- venski izraz za temperaturo ni toplota, marveč t o p 1 i n a. Kako neki izgieda toplota 31 stopinj pod nielo? Ali pa ruorda Celje uspešno konkurira polar- liim krajem? Tudi napis: »Srednja let- na v s o t a padavin« je zgrešen. Pada- vine zaenkrat še niso denarna vrednost, zato borno pač rnürali namesto »vsota Ijadavin« reči pravilno »množina pada- vin«. Vxerneuoko poatajo bo treba torej slovnicno temeljito obnoviti, da se nam m bodo ljudje, ki so v slovenščini pod- kovani, po nepotrebnem posmehovali. Porušite nehigienske stay be I Poslopje starega okrožnega sodišča v osrčju mesta ni le prava sramota, mar- več je tudi leglo najrazličnejših bolezni in mrcesa. Pred kiatkim smo imeli v Celju pro- tituberkulozni teden in so meščani radi darovali v piemenite svrhe protkulierKU- loznega gibanja. Vse te akeije pa so brezplodne, če še vedno stoji sredi me- sta stavba, ki je vsaki higieni in vsa- kemu zdravstvenemu pojmovanju vprav v zasmeh. Skrajni čas je, da ta podrtija končno izgine in da me3tna občina, katere dolž- nost je, da skrbi za zdravje svojih obča- nov, ukrene v tern pogledu potrebne ko- rake. V naši prestolnici i^cugradu je mest- na občtna pred kratkim sklenila izvesti v dolocenem razdobju radikalne mere in podreti celo mestno eetrt, ki obscga 350 his. Tak naert bi bil potreben tudi v Ce- lju, saj je tu mnogo stavb, ki naravnost kričijo po tern, da izgine jo s površine mesta. Popravite most cez Voglaino! Hodnik na mostu čez Voglajno na izredno prometni banovinski cesti Celjo- Teharje je v takem stanju, da je nujno potreben popravila. Deske so deioma ne- pritrjene, ker so iieblji, s katerimi so bile nekdaj pritrjene, že popustih, tako da ležijo deske prosto na mostišču. Ob zadnjih poplavah je bila velika ne- varnost, da bi skozi odprtino, ki bi na- stala, če bi se prosto ležeča deska od- stranila, zdrknil kdo, zlasti kak otrok, v globoko vodo in utonil. Spranje med posameznimi deskami so vsled prevelike porabe že tako široke, da ozka peta gladko obtiči v špranji in si lahko pešec zlomi nogo. Nekatere odprtine so popravljene ta- ko, da so čez odprtkie kratkomalo na druge deske nabite nove deske, ob ka- tere se pešci spotikajo. Cestni odbor, v čigar področje spada ta most, bi moral pač nujno odpraviti te nedostatke, saj hodi čez ta most vsak dan zelo mnogo ljudi. —-c— Ured He zadevo! Stanovalci v Gledališki ulici v Celju se pritožujejo, da jih mestni škropilni av.tomobil že okrog pol 4. zjutraj s svo- jim ropotom, drami iz najboljšega spa- nja, ko začne voziti po vodo k studen- cu pri gledališču in jo odvažati. Pi'ed nekaj leti je mestno poglavarstvo na prošnjo stanovalcev v tej ulici odredilo, da sme začeti škropilni avtomobil svoje delo šele ob 7. zjutraj. To je dalje časa držalo, eedaj je pa zopet vse kakor je bilo pred omenjeno odredbo. Ce že mora škropilni avtomobil stopiti v funkcijo v zgodnjih jutranjih urah, bi bilo menda prav, da bi vsaj do 6. zjutraj počival in nc motil ljudi v spanju. Zadeva se bo gotovo dala hitro in zadovoljivo urediti. 6oipodanfvo Naš vsakdanii kruh Celje, 30. junija. l. do srede, nujncjše pa do če- trtka dopoldne. V petek zjutraj spreje- mamo samo najiiujnejse kratke dopise. Uredništvo. ] Sokolstvo x Sokoiski nastopi 2. julija. V nedeljo 2 julija bodo v celjski sokolski župi telovadni nastopi v sledečih krajih: v Storah nastop društva Store-Teharje, ki je obvezen za društva ecljskega okrožja, v St. Juriju ob juž. žei. z\et šmarskega okrožja, v ^c. Juriju ob Ta- boru zlet vranskega okrožja in otvoii- tev Sokolskega doma tamkajšnje četc, v Radečah pri Ziaanem mostu pa na- stop radeškega Sokola. Celjsko sokol- stvo vabimo, da se udeleži nastoj^ov bratskih edinic in jih s svojo navzoč- nostjo podpre v njihovem stremljenju. x Brat Lesjak, ilan Sokolskega rim- Ät\a Cclja-matice, se je udeležil pre- teklo nedeljo izbirnih tekem v Beogradu za ses'lavo vrste, ki bo tekmovala v So- fiji ob priliki zleta bolgarskih Junakov. DosDgcl je četrto mesto in je določen, da bo tekmoval v vrsti SSKJ v Sofiji. ¦ Poleg br. Konrada Grilca je to sedaj žr drugi član celjskega matičnega So- kola, ki bo zastopal sokolstvo v med- narodni areni. Upamo, da bo tudi on dosegel časten uspeh. Sport x Atletsko državno prvcnstvo \ Celjq. V nedeljo 2. julija bodo po vsej državi izločilne tekme atletskih klubov za na- slov državnega rpvaka. Pravico borbe z ponosni nasiov prvaka imajo samo štirje najboljši. Tekmuje lahko vsak klub v državi, ki lahko zadosti težkim pogojem razpisa tekmovanja. Klub, ki hoče tokmovati za prvenstvo po točkah, mora postaviü na start vsaj 30 atletov. V Celju si jc nadela nalogo tekmovati za prvenstvo, sicer ne za dosego na- slova, temveč za čim častnejši rezultat, atletska sekcija SK Celja. Tekmovanjc se bo pričelo v nedeljo ob 8. na Glaziji. Nastopilo bo okrog 30 atletov, samih članov SK Celja. V vsaki discipline tek- mujejo največ po štirje atleti, posame- zen atlet pa ne sme tekmovati v več ka- kor treh disciplinah. Tekmovanje bo obsegalo sledeče discipline: tek na 110 metrov za zaprekami, tek na 200, 400, S00, 1500 in 3000 m, skok s palico, skok v višino in daljino, met diska, krogle in kopja ter štafeto 4 X 100 m. Celjsko občinstvo opozarjamo na to zanimivo tekmovanje. * Pokalna tekma ISSK Maribor : SK Olimp. V nedeljo 2. julija ob 17.30 bo na Olimpovem igrišču finalno tekmova- nje za pokal LNP med podsaveznim prvakom ISSK Mariborom in zmago- valcem celjskega okrožja SK Olimpom. Ze sam prihod novega prvaka nam jam- či, da bo tekma nudila vsestransko za- nimiv nogomet. Olimp bo moral napeti vse sile, ako bo hotel častno zastopati celjski nogomet proti Mariboru. x Velik uspeh jugosloA'cnskega noj;o- metnega prvaka. V nedeljo je igral naš državni nogometni prvak BSK na svo- jem igrišču v Beogradu s praško Sla- vijo prvo tekmo za srednjeevropski po- kal. BSK je zmagal v razmerju 3:0 (1:0). Občinstvo je sprejelo enajstorico praške Slavije ob njenem prihodu na igrišče z dolgotrajnimi viharnimi ova- cijami. ;< Zmaga mladine SK Celja. V nedeljo je bila na celjski Glaziji izločilna prven- stvena nogometna tekma med miadina- ma SK Celja in ISSK Maribora. Mladi- na SK Celja je zmagala v razmerju 2:1 (1:1). Povratna tekma bo v nedeljo v Mariboru. Zmagovalcc bo igral potcm 7. mladino SK Ljubljane za nasiov pod- saveznega mladinskega prvaka. x' Atletska sekcija SK Celja opozarja vse atlete, da se bo pričelo tekmovanje za državno prvenstvo v nedeljo 2. julija ob 8. na Glaziji. Zaradi tega naj bodo vsi pravočasno na Glaziji. Obvestilo Ker je bil namen gg. V. H. Seligo-Zany, da odkupita mojo delikatesno trgovino v Celju, sporočam cenj. občinstvu, da ni prišlo do nameravanega odkupa, temveč bom še nadalje vodil v lastni režiji delikatesno trgovino, mesarijo in pre- kajevalnico na Kralja Petra cesti 13 v Celju. Cenj. občinstvo obveščam, da bom otvoril na Giavnem trgu v Celju (v bivšem lokalu Bate) tudi podružnico. )o§ip Benko »NOVA DOBA« 30. VI. 1939 Stran 5 Iz naših kraiev Koniice Dvajseffefnica Sokolskega društva v Konjicah Konjice, 30. junija. Sokolsko društvo bo praznovalo ob priliki rednega letnega nastopa v ne- deljo 2. julija dvajsetletnico obstoja društva in bo ta dan razvilo svoj nara- ščajski prapor. Društvo je bilo ustanov- ljeno v poletju leta 1919. po priprav- ljalnem odboru, ki mu je načeloval ta- kratni tamkajšnji notarski namestnik Presečnik, kasnejši, žal že pokojni, no- tar na Vranskem. V pripravljalnem od- boru sta bila še veterinar Franc Vebie in oficiant katastrske uprave Viktor Zorčič. Na prvem občnem zboru 31. av- gusta 1919 je bil notar Presečnik izvo- ljen tudi za prvega starešino. Društvo je vseh 20 let krepko delo- \alo. V zadnjih, sokolstvu neugodnih časih je sicer nekoliko izgubilo na šte- vilu članstva, vendar delajo vsi oddel- kl v redu in izpolnjuje društvo vse svo- je naloge in poleg tega tudi še vse dolž- rosti po zakonu o telesni vzgoji naroda. V zadnjem letnem poročilu sokolske žu- po v Mariboru je to društvo vpisano kot eno najboljših. Spored proslave dvajsetletnice, ki bo na letnem telovadišču za Narodnim do- mom v Konjicah, je naslednji: Ob 14.30 razvitje prapora in nagovor br. stare- sine dr. Sbrizaja, ob 15 povorka, ob 16 telovadni nastop. Pri nastopu bodo sodelovali člani so- kolske olimpijske vrste in sicer sokolski prvak brat Konrad Grilec ter brata Les- jak in Lapajne. Igrala bo sokolska god- ba iz Smarja pri Jelšah. Šmarie pri Jelšah Tu§sko prometno društvo za šmarski srez Smarje, 30. junija. V nedeljo 25. junija se je vendarle osnovalo tudi za šmarski srez, ki je pač ismed vseh srezov dravske bandvine najmanj znan, tujsko prometno društvo z velikim namenom, da zbere in opozori na vss skrite zanimivosti tega predela naše zemlje, da skrbi za gospodarski napredek sreza in zlasti da pospeši tudi za te kraje tujski promet, ki postaja vedno važnejša panoga našega narod- nega gospodarstva. Na povabilo predla- gateljev po banski upravi že potrjenih pravil se je zbralo v Jiotelu pri Habjanu nekaj odličnih propagatorjev tujskcga prometa, ki so se odločno izjavili za ustanovitev društva, odobrili pravila, pristopili kot člani, izvolili upravni in nadzorni odbor ter nanizali mnogo pri- mernih m izvršljivih nasvetov. Sklicatelj prof. dr. Pavel Strmšek se je v uvodu zahvalil tujsko prometni zvezi v Mariboru, ki je dala pravzaprav pobudo in nudila začetna sredstva za novo društvo, ter sporočil pismene' po- zdrave mariborskega Muzejskega dru- štva in šmarskega domačina zlatomaš- nika msgr. Vrežeta. Pozdrave in nasvete so izrekli osebno zastopniki mariborske tujsko prometne zveze in zdravilišča v Rogaški Slatini, Putnika in šmarske ob- čine. Drugi udeleženci so priporočali ta- kojšnjo sestavo' nekakega vodiča za pri- lično malo znane ture v srezu, skrbno zbiranje gradiva, vzgojo naroda za tujski promet, snago in red v gostinskih °bratih sreza in privlačne naprave. Tako je bilo ustanovljeno društvo, ki ima res velike in lepe naloge v zapu- sčenem šmarsko - rogaško - kozjan- skem okraju. Društvo pa bo te na- logc zmoglo le s podporo javnih einite- ljev m pa z iniciativnostjo posamezni- kov na vaznejših točkah sreza, kajti društvo, more le zbirati, voditi, posre- dovati, napraviti pa morejo le korpora- cije ali pa posamezniki v onih krajih. In v pričakovanju, da se bo oboje zgo- dilo, je upanje, da bo društveno delo uspešno. Izvoljeni odbor, ki mu predse- dujc prof. dr. Strmšek, se bo z vnemo lotil dela v prospeh lepega in največjih žrtev vrednega sreza. P I e t e n i n e trpežne nogavlce kopaIne obleke vseh vrst po meri v pletilnici Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 Store š Javni nastop Sokola Štore-Teharje. Sokolstvo društvo Store-Teharje bo pri- redilo v nedeljo 2. julija v Storah javen nastop s pestrim sporedom. Ob 16. bo zbor telovadcev na telovadišču in po- zdrav državni zastavi, nato pa se do pričela telovadba vseh oddelkov. Po telovadbi bo prosta zabava. V primeru slabega vremena bo prosta zabava v vseh prostorih Sokolskega doma. Brat- je in sestre ter sokolstvu naklonjeno občinstvo, pohitite v nedeljo v Store! š Nov grob. V ponedeljek 26. t. m. je umrl g. Franc Haberl, dolgoletni pred- delavec v železarni v Storah. Pokojne- mu bodi ohranjen blag spomin, svoj- cem naše isrkeno sožalje! Žalec Vidovdansfca proslava na meščanski šoli v Žalcu Žalec, 30. junija. Na Vidov dan ^e bila na meščanski šoli v Zalcu, s katere so odšli letos prvi absolventi, po maši lepa šolska proslava v okusno okrašeni risalnici. Proslavi so prisostvovali tudi številni starši in pri- jatelji šole. V začetku je zapel mladinski zbor pod vodstvom nastavnika g. Stanislava Kodriča državno himno. Nato je go- voril učenec IV. razreda Anton Volk o ponienu Vidovega dne in se spomnil 550 letnice kosovske bitke. Upravitelj g. Rudolf Godicl je v je- drnatem govoru orisal pomen mladega učnega zavoda. Dejal je med drugim: Meščanska šola je važna institucija pro- svetnega življenja in nosilka znanja mcd najširše ljudske plasti. To ni le praktična šola, temveč daje tudi te- melie takim, ki pozneje sami kot samo- uki poglobijo svoje znanje, da se lažje uveljavijo v poklicnem in družabnem življenju sploh. Današnji dan pa je za našo meščansko šolo zgodovinskega po- mena, saj jo zapuščajo njeni prvi ab- solventi. Po zaslugi občinskih mož se začenja z letom 1935. nova zgodovina meščanske šole, ki je dobila v nasled- njih letih nove, preurejene prostore. Absolventom ie dal zavod prvo samo- zavest in jih vzgojil za polnovredne člane družbe, da se bodo mogli pravilno orientirati y širokem svetu in njegovem zamotanem ustroju. Končno se je g. upravitelj zahvalil vsem, ki so sprožili misel o ustanovitvi meščanske sole v Zalcu ter jo ne glede na ovire in gmot- ne žrtve tudi uresničili. Pozval je absol- vente, naj se ravnajo po naukih svojih vzgojiteljev, ter jim poželel obilo sreče, uspeha in zadovolistva. Učenec IV. razreda Alojzij Stopar se je zahvalil učiteljstvu in občinski upra- vi za vso skrb in za trud. Mladinski zbor je ubrano in občuteno zapel dve medjimurski narodni pesmi v troglasni harmonizaciji. Ucenka IV. razreda Ani- ' cL Mandelčeva je .recitirala Gradnikovo | pesem »Slovenska zemlja«. Mladinski j zbor je nato zapel dve narodni pesmi. Predscdnik šolskega odbora, župan g. Ivan Vizovišek je v svojem govoru *po- udaril, da zaključuje meščanska sola v Zalcu ta dan četrto šolsko leto. rTvi absolventi zapuščajo zavod in bodo v poznejšem življenju enali ceniti pomen višje šolske izobrazbe. Spomnil se je lepe šolske razstave, ki je bilaNizrcalo uspešnega deloVanja učiteljskega zbora, predvsem g. upravitelja, in je vsem izrazil iskreno zahvalo v imenu šolske- ga odbora in žalske občine. Naglasil je tudi, da je meščanska sola v Zalcu tra- jen spomenik blagopokojnemu Vite- škemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, in zaključil svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in Jugoslaviji. Ob zaključku proslave je mladinski zbor lepo zapel še dve narodni pesmi. K. Jubileina predstava na zalskem odru Nedavno je slavil g. R,ado Stokelj de- setletnico režiranja in igranja na zal- skem odru. Za ta jubilej je pripravil ju- bilant v svoji režiji veseloigro »Zadrega nad zadrego«, ki so jo üprizorili žalski diletanti, jubilantovi sodelavci, v Roble- kovi dvorani. Predstava je dosegla pri premieri in pri reprizi lep uspeh in je bila dostojen zaključek desetih let nese- bičnega in požrtvovalnega dela g. Stok- lja na žalskem odru. Vaškega štacunarja Piškurja je igral g. Stefan Herman. Svojo nalogo je rešil bdlično. Izmišljeno nezakonsko hčerko je spretno uvedel v svoj družinski krog. Gdč. Danica Sketova se je dobro vživela v vlogo Piškurjeve žene. Lipeta Korena je igral jubilant g. Stokelj. Prikazal je vdanega in pohlevnega kmeta tako na- ravno, da smo uživali ob vsakem njego- vem nastopu in ob vsaki kretnji. Kore- novo ženo Moniko je odlično podala po- pularna igralka žalskega odra gdč. Vera Piklova. Krepko sta se uveljavila gdč. Frida Kozoletova (Korenova hčerka) in g. 2arko Kveder (pismonoša Simelček). Tudi ostali igralci so dobro podali svoje vloge. Dobro pripravljeni in nadarjeni igralci so poskrbeli za živahen potek igre. ' odmoru med prvim in drugim de- janjem je bila kratka, prisrčna počasti- tev jubileja g. Stoklja. Predsednik SK Zalca g^. Branko Krašovic se je jubilan- tu v vznesenih besedah zahvalil za nje- f,ovo požrtvovalno in uspešno desetletno kulturno udejstvovanje ter mu čestital k jubileju. Prečital je tudi čestitko, ki - je poslala g. Stoklju Zveza kulturnih društev v Mariboru. V znak priznanja je izročil g. Stoklju v imenu SK Zalca kra- sen lovorjev venec in sportno trofejo. V imenu igralcev se je zahvalila g. Stoklju gdč. Olga Kvedrova in mu izročila šopek rdečih nageljnov. Prepričani smo, da g. Stokelj po svo- jem jubileju ne bo prekinil svojega kul- turnega dela v duhovno in tudi finančno korist organizacij, ki jim je z doseda- njim delovanjem vedno rad pomagal. Gosp. Stoklju želimo kot njegovi ver- ni gledalci še dolgo vrsto let uspešnega udejstvovanja na žalskem odru, za kar mu bomo tudi v bodoče vedno iz srca hvaležni. ž Drž. meščanska sola v Zalcu je iz- dala na Vidov dan svoje prvo izvestje in to za šolsko leto 1938r39. Izvestje navaja spremembe v učiteljskem zboru med šolskim letom, stanje učiteljstva ob koncu šolskega leta, šolski letopis, šol- ske knjige, slovenske šolske naloge, ekskurzijc, zdravstverio stanje učen- cev, knjižnice in učila, roditeljske se- stanke, dijaške organizacije, statistič- ne podatke, klasifikacijo učencev, za- vršni izpit in navodila za pričetek šol- skega leta 1939-40. Ob zaključku šol- skega leta je bilo na zavodu 229 učen- cev (104 dečki in 125 deklic). Via razredu je bilo 42 učencev (2 odličnja- ka), v Ib razredu 44 učenk (6 odlič- njakinj), v II. a razredu 32 učencev ^ odličnjakov), v II. b razredu 36 (8 od- ličnjakjnj), v III. razredu 36 učencev in učenk (6 odličnjakov), v IV. razredu 39 učencev in učenk (12 odličnjakov). Raz- red je dovršilo 163, popravni izpit ima 36, ponavljalni izpit pa 29 učencev in učenk. Pravico do nadaljnjega šolanja izgubita 2 učenca. Poleg upravitelja je poučevalo na zavodu še 8 uonih moči. Iv. Peter v $av. do/. št Javni sokolski telovadni nastop. V nedeljo 25. t. m. je polagalo naše So- kolsko društvo obračun tihega in vztrajnega dela. ^.e v dopoldanskih urah so se začeli zbirati sokolski pripadniki v z državnimi zastavami okrašeni so- kolski trdnjavi St. Petru v Sav. dolini. Dopoldne so bile tekme- dece žalskega sokolskega okrožja, ob 15. pa je priko- rakalo na letno telovadišče 208 izvršu- jočih članov vseh vrst k pozdravu državni zastavi. Tajnik Stanko Oset je s klenimi besedami nagovoril sokolsko množico in jo pozval k še vztrajncjše- mu delu v blagor kralja in domovine. Nastopali so po vrsti: 44 moške, dece, 29 naraščajnikov, 31 članov, 46 ženske dece, 30 ženskega naraščaja in 28 čla- nic. Vsi oddelki so svojo nalogo rešili prav dobro. Domačemu društvu iskreno čestitamo k lepemu uspehu! št Neurje s točo. Dne 23. t. m. je div- jalo nad St. Petrom hudo neurje s točo, ki je uničila vse poljske pridelke. Naj- hujše so prizadete Doberteša vas, Grob- Ija in Ločica. Komisija, ki je prispela v prizadeti predel, je ocenila škodo na 90 do 100%. Težko prizadetemu prebival- stvu " izdatna pomoč nujno potrebna. št Nov grob. V torek 27. t. m. je umrl v-«tarosti 78 let g. Martin Kolenc, pre- užitkar iz Sp. Grušovelj. Naprednemu možu bodi ohranjen lep spomin, svoj- cem naše iskreno sožalje! št Aretacija nevarnega vlomilca. Vrlim šentpavelskim orožnikom se je posrecilo prijeti nevarnega vlomilca I. Košaka, ki je bil pred kratkim izpuščen iz kaznilnice, v kateri je presedel 3 leta. Ko je zadihal svobodni zrak, se je takoj zopet lotil svojega starega poklica: vlomov in tatvin. Svoje zločine je iz- vrševal večinoma v okolici Marije Reke in Trbovelj. Njegov pajdaš je odnesel pete, a so mu že na sledu. Liubno Proslava 20-lefnice koroških bojev Ljubno, 30. junija. Legija koroških borcev je organizirala letos že več proslav ob 20-letnici koroš- kih bojev. Krajevna organizacija LKB v Gornjem gradu pa bo imela tako pro- slavo v nedeljo 30. julija v idiličnem gornjesavinskem trgu Ljubnem, od ko- der je odšlo iz okraja največ koroških borcev branit meje in osvobojevat slo- venske rojake. Na Ljubnem je bil v maju leta 1919. tudi glavni stan Celj- ske legije, ki se je v usodnih pomladan- skih dneh leta 1919. zbrala v Celju in odšla v gornjo Savinjsko dolino ter za- sedla tu bivšo koroško-štajersko mejo od Kramarce do Raduhe in se pozneje udeležila zmagoslavne naše ofenzive od Crne preko Apač in Zagorja na Celovec. Clanstvo omenjene krajevne organi- zacije, po številu 223, se je udeležilo osvobojevalnih bojev na severni meji od pričetka novembra 1918 pa do popolne zasedbe Koroške. Večlna članov je tudi šc sodelovala pri plebiscitu. Nekaj to- varišev je pustilo svojt' mlado življe- nje na severni meji, nekaj tovarišev pa je v razdobju 20 let odšlo v večnost. Odkar obstoji krajevna organizacija v Gornjem gradu, sta tudi že umrla dva tovariša. Spomilni na prevratno do'oo in na težke case spomladi leta 1919. in nato na radostne dneve pohoda na Ko- roško so pač najlepši, kar jih imajo biv- št borci iz svojega življenja. Ti borci se hočejo ob letošnji 20-let- nici spomina bojev na naši severni meji zopet zbrati tudi v gornjegrajskem sre- zu, posvetiti ob tej priliki nekaj tre- nutkov spominu padlih in umrlih tova- rišev, obuditi spomine na leta 1918., 1919. in 1920. ter na javnem zboru raa- nifestirati za priznanje dobrovoljstva in drugih ugodnosti. Ze spomladi se je osnoval poseben prireditveni odbor pod predsedstvom dr. E. Mejaka iz Gornjega grada. Odbor je sestavil spored proslave takole: ob 10. služba božja v župni cerkvi na Ljubnem za padle in umrle bivše severne borce. Po službi božji bo odhod na Forst, kjer bo manifestacijski zbor borcev. Spomin- ski govor bo imel predsednik organi- zacije dr. E. Mejak iz Gornjega grada, programatični govor pa predsednik glavnega odbora LKB polkovnik v p. Viktor A%drejka iz Ljubljane. Po zbo- ru bo odkritje spominske plošče na Brunetovi hiši v sredi trga. Ob 14. se bo pričela velika ljudska vesel- i na Forštu. Sodclovali bodo pevci in aoma- ča godba z godci v gorenjskih narodnih nošah pod vodstvom dirigenta g. A. Tevža z Ljubnega. Cisti dobiček te pro- slave je namenjen najrevnejšim čla- nom organizacije. Severni borci in prijatelji, pridite 30. julija v največjem številu na Ljubno! je i/ne -L wiL» Kv*A _________.___ _ "V> ' ^+-_______________ P ROI Z VA JA"U h ) Q N"Z A G R E B Stran 6 »NOVA DOBA« 30. VI. 1939 Stev. 27. Ifovenjgradec s Kresovanje v slovenjegraški okolici. Slovenjegraški podružnici CMD, podruž- nica SPD in Sokolsko društvo pozivajo članstvo in vse narodno zavedno občin- stvo, da se udeleži v torek 4. julija zve- čer kresovanja v cast slovanskih blago- vestnikov sv. Cirila in Metoda. Kresove bomo prižgali na Plešivcu (Uršlji gori), na Rahtelu, na Kremžarjevem vrhu in na Veliki Kopi. Zažareli pa bodo tudi na raznih drugih vidnejših mestih na- šega okoliša. Ce bi bilo v torek slabo vreme, bomo kresovali v sredo 5. ju- lija zvečer. s Detektiv Megla. Dramski odsek So- kolskega društva v Slovenjgradcu bo uprizoril v soboto 1. julija ob 20. v So- kolskem domu veseloigro »Detektiv Megla«. Veseloigra nam bo nudila nekaj veselih ur v sedanjih skrbi polnih dneh. Zato v soboto vsi v Sokolski dom! Laško Jubilej laškega Sokola Laško, 30. jun. Davno, davno je že bilo, ko je pri- letel iz zlate Prage sinji Sokol k svojim južnim bratom. Ploveč nad Laškim je žalostno povešal svoja krila, kajti brat na rodni slovanski grudi mu je bil tujec. Preko celin pa je zavel orkan in v gromu in blisku so padale trdnjave, na njihovih razvalinah pa je zgradil So- kol čvrsta gnezda. Tako tudi v Laškem in iz malega gnezda je zrastla mogočna sokolska trdnjava. Dvajset let je minilo od tedaj, ko se je Sokol prvič spustil iz sinjih višav na ta divni kotiček naše domovine. Kljubo- val je viharjem in nevihtam ter zre da- nes s ponosom nazaj na sokolsko delo dveh decenijev. Osiveli so sicer Sokoli, ki so pred 20 leti stali ob skromnem sokolskem gnez- decu. Marsikaterega izmed njih krijc že zelena ruša. Toda ideja, polo- žena takrat v to malo sokolsko gnezde- ce, je klila dalje in oni osiveli Sokoli, ki so kumovali ob njegovem rojstvu, po- jačeni z mladim sokolskim rodom šci- tijo danes to sokolsko svetinjo. A cele čete naraščajnikov in sokolske dece jedva čakajo, da stopijo nekoč v vrste sokolskih čet in se, prežete s sokolskimi idejami in brezmejno ljubeznijo do rud- ne grude, vzpnejo preko vsakdanjosti. V nedeljo 9. julija se bodo zbrale v Laškem številne sokolske čete, da po- častijo svojega sokolskega druga ob njegovem jubileju, ki bo ena najpo- membnejših letošnjih sokolskih mani- festacij tukajšnjega okrožja. Ze na predvečer, t. j. v soboto 8. ju- lija bo z naraščajsko akademijo storjen nekak uvod v to jubilejno slavnost. Dne 9. julija se bodo ob 9. kosali naši mladci v meddruštvenih naraščajskih tekmah. Ob 14. bo zbor sokolskega okrožja z razvitjem društvencga naraščajskega prapora, nato pa povorka skozi me3to. Ob 16. se bo pričel javen nastop in nato družabna zabava. Se jposebej pa moramo omeniti okus- no urejeno sokolsko razstavo, ki bo otvorjena prav ta dan v Sokolskem do- mu in ki bo nazorno predočila razvoj in delovanje društva od njegove ustano- novitve pa do 20 letnega jubileja. Ne delamo nikake kričeče reklame, kei1 dobro vemo, da kdor je Sokol in kdor je dovzeten za care narave, ki jih mu Laško v toliki meri nudi, ne bo zamudil lepe prilike. in bo prihitel dne 9. julija v Laško, Hrasinik h Sokolska prircditev. V nedeljo 9. julija bo v Hrastniku velik sokolski obrambni zbor trboveljskega okrožja. Dop.)ldne bodo bojne tekme v streljanju in s patrolno nalogo. Od jutranjih vlakov bo krenila na prostor zbora povorka vseh pripadnikov okrožja. Po obramb- nem zboru bo skupno kosilo. Popoldne bo imelo domače društvo letni telovadni nastop vseh odelkov. Po nastopu bo ve- selica na telovadnem prostoru pri Rošu. Vabimo že danes vse prijatelje hrast- niškega Sokola na to edinstveno in za- nimivo prireditev, ki bo izvedena v času in razmeram ustrezajočem obsegu, kajti sokolstvo se zaveda, da mora biti noč in dan pripravljeno, da v trenutku po- trebe nastopi v obrambo domovine. Pri- prave za sprejem, razvrstitev velikega števila pripadnikov Sokola trboveljske- ga okrožja itd. so v polnem teku, po- drobnosti pa se drže v tajnosti, da se* preizkusi pripravljenost in izvežbanost članstva. h Poučno predavanje- V soboto 24. junija je bilo v Sokolskem domu pouč- no in zanimivo predavanje v obrambi prebivalstva pred zračnimi napadi. Pre- davatelj kapetan g. Toš iz Celja, ki je našemu občinstvu poznan po svojih pre- davanjih iz prejšnjih let, je seznanil navzoče z moderno aviacijo in raznimi načini napadov iz zraka kakor tudi z uspešno obrambo pred takimi napadi. L ¦¦¦¦ ¦•¦"\. fDOMACEl 1 3v ¦¦¦•¦ 'h p. st. Čudafr V vas pa se je vrnil tudi drugi sin nekdanje grofice. Nikomur ni pravil kje je bil in kaj je počenjal. Na vsem lepem si je kupil veliko njivo, si tain postavil kočo in se oženil. Tudi ženo si je od nekod pripeljal, da niso mogli sosedje nikoli prav vedeti, ali je kmet- ska ali gosposka. Nosila je klobuk, on pa je kadil cigarete ... Svojo njivo sta oskrbovala ko vrt, a od nje le nista mogla živeti. Zato sta hodila na delo k vsem sosedom in vsi so se čudili njuni pridnosti. Za delo so ju imeli povsod radi, čeprav jim sicer nista bila všeč in iezične ženske so jezikale: Saj sama ne vesta, kaj sta, pol ju je koruze, pol gospode. Grofičin siir sam pa se je rad postavljal, da ve več od drugih ljudi, saj je pripeljal s seboj kar zaboje knjig in cele noči je gorela pri njem svetilka, ko je eital pozno v noč. Ce ga je kdo povprašal, zakaj je prišel na deželo, in morebiti še hudobno pripomnil: kdor v mestu živeti ne zna, se na kmete poda, mu je kmalu vrnil, češ kdor si na kme- tih živeti ne upa, v mesto pobegne. Ko so ga vprašali, zakaj nima otrok, jim je razložil, da ne ve, kako bi bilo prav, kajti: Ce je prvi dtrok sin, ostal bo edinec — in to ni prav. Ce pa je hči, imeli bodo devet otrok — in tudi to ni prav. V cerkev in na žegnanje ni hodil, tudi ni rad govoril o cerkvenih zadevah. Kar naenkrat ga je prijelo, pa je pričel tuhtati sam s seboj: Za zamorce slikajo Mater Božjo črno. Nam pravijo, da je v peklu vroče. Bog ve, s čim gro- zijo severnjakom? Vročega pekla bi se ti niti ne bali, ko vročine ne poznajo. Morda jim grozijo še z večjim, narav- nost peklcnskim mrazom? Kadar pa so ga napadali zaradi verske brezbrižnosti, jim je razložil vso svojo učenost, ki jo je nekje čital: Ljudjc božji, kaj vam naj povem? Razložite vi meni prej, kako je to, da je vsa vera pravzaprav postavljena na eno samo jabolko. Pomi- slite, če bi ne bilo tistega jabolka v raju, bi ne bilo podedovanega greha in brez podedovanega greha bi ne bilo odrešenja. To mi razložite, ljudje božji, potem bom hodil tudi jaz z vami v cer- kev in na vsa žegnanja ter bom nosil križ ali pa bandero pri procesijah in bom glasno naprej molil... In zgodilo se je, da brezverca niso nič več silili v cerkev, marvec so ga pustili v miru, da je čital svoje knjige in časopise kakor jih je mogel kje do- biti; le na delo so ga klicali, čeprav se niso radi z njim razgovarjali. Tako je bil tudi on zadovoljen: Majhna je res njegova njiva v dolžino in širino, a neizmerna v globočino in višino. Tako je zajemal svežo vodo iz svoje zemlje in zvečer pasel zvezde na svojem nebu. Ö E V E, J E ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki - Celje. Cenj. občinstvu se priporoCq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlaia, srebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg I zkuSen opti k na razp o 1 ago! Sodarske pomočnike sprejme takoj ob dobri plači, prosti hrani in stanovanju za takojšen nastop Fran Re- pic, sodar, Ljubljana, Trnovo. BARVE m LAKI W FIRNEŽ COP I Cl S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV Trgouci - pozor! Transportna kolesa, izredno močna, najno- vejša izdelava, vsi svctli deli kromrani, ce- na 1590 din, prodaja mehanik R. PERDAN Celje, Mariborska c. 11, telefon 116 Rabljeno pohiatwo se ugodno proda. Vprašati : Celje, Glavni trg 1/11. Z A Š Č I T O PRED SONCEM zahleva tudi Va- ša koža. Sonce jo utruja! Solea- krema pa jo va- rwjer hrani, hladi in gladi. Rimske toplice Vas vabijo lla IZicl! Na preurejeni hladni razglcdni gostilniški terasi boste po zmerni ccni dobro postreženi z raznimi dclikatesami, vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporoča se Karl Loibner, gostilna-trgovina, Rimske toplice Garaža na Glavnem trgu se odda. Vprašati pri g. inž. Schmidingerju, Celje, Kralja Petra c. 10 Stanovanje 2 sobi ali eno sobo in kabinet s pritiklinarni iščem vsled premestitve za 1. avgust v Celju. Ponudbe (opis in cena): Stanovšek FortunatJ vodja zemljiške knjige, Slov. Konjice. 2 lepi prazni sobi (ev. tudi 4 sobe) primerni za pisarno, se takoj oddata. Celje, Razlagova ulica 8. " SÖBÖ s posebnim vhodom potrehujem za ta- koj. Josip Uršič, Celje, Narodni dom. Vabilo na otvoritev novo renovirane gostilne „Pri lovuT na Ložnlci pri Celju Za dobro kapljico in prigrizek je poskrbljeno. Priporoča se gostilnlčar Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije strelovodne naprave Preuzema vsa v zgora] navedene stroke spada|ola dela in popravlla — Cene zmerne — Pojtrežba toüna in solidna Celj5kapo5oiilnicad.d.u Celju JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNIZAV0D V CELJU Vse hranilne yloL:e, vložene pri _ ^ CELJSKI POSOJILNICI B. J). J CELJÜ so yarno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NÄLAGÄJTE SVOJE PRIHRÄNKE V Celjski pOSOJilnici d.d. V Celju - Narodni dom CENTRstLA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ Urejuje in za konzorcij »Nave dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju