Inseratl se sprejemajo in volji triBtopim vrsta:
H kr., če se tiska lkrat,
1 o	*>
* — n n n n *• ii
,, n n n 3 n
Pri večkratnem tiskanji ae cena primerno zmanjša.
R ok o pl s)
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo , adiv nistracija) in eltsj edieija na Štareni trgu h. St. 16.
Politi Cen lisi n
;i uril
Po poŠti	prejeman velja :
Za celo leto	. 10 gl. — kr
kii polleta	. . t> „ _
za četrt leta	. , 2 „ BO
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljau veljA. 60 kr. več na leto.
Vredniitvo je v Kravji dolini štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto.
Strah preti Rusi.
Uati se strahov je človeku prirojeno, za-toraj naj precej opomnim slovenske čitatelje tega ali onega stanu, da naj se nikar ne boje tega članka, v katerem se govori o strašilu — zakaj glavne misli so povzete iz katoliško-slo-vanskega „čecha".
lliiti se strašil je človeku prav tako prirojeno, kakor strašiti ali strašila delati. Vsak se spominja svojih detinskih let, ko se je pre-strojeval na vse mogoče načine, samo da bi bil koga kaj splašil. Naj bolj priljubljeno, da naj bolj navadno strašilo je bilo in je — med ved. Treba je samo obleči kožuh narobe dejati na glavo kakšno kosmato kapo, potegniti jo črez čelo in uše^a, malo pomrmljati in medved je gotov; pred njim beži neskušena dfca. Ali v začudenje I Otroci se sphiše tacega medve-dovskega strušila le jedenkrat ali dvakrat in potem se sami napravijo v tako strašilo. Čisto drugačne narave so pa gospodje Angleži, Madjari, Nemci e tutti quanti — in vsi enaki tiči. De gustibus non est disputandum — vsak ima svoj okus — je rekel meni nekdo pred nedavnim in zato mislim jaz, da imam pooblastilo ta izrek obrniti na omenjene gospode. Pred plevenskim pndom so se pa kar najednoč začeli tresti pred njim tuko, da se je treba bati, da bi ne imel ta strah kaj vpliva na njihove možgane. Pustimo pa Angleže in Madjare ter spregovorimo sumo o bolezni sicer tako srčnih Nemcev.
Stopimo na ulice in ozrimo se po katerem koli Nemcu ali nemškutarju. Na njegovem obrazu zagledamo pncej to bolezen. — Pride li medved ali ne? vpraša jeden druzega, — že je za durmi! straši tretji, — ali za vraga,
kaj pa dela Bismark, da ga pusti tako blizu? — V resnici, to je grozen človek! — Vzemimo v roke kateri koli dunajski list, precej na prvej strani se govori o medvedu, poglejmo v ,Cigaro" ,,Kikeriki" „Floh" „Wespe" in druge — povsod je sami medved. Primarnim, ta emi-nentno olikani narod, kise še hudiča ne boji, ker ne veruje vanj, se boji medveda. Strah pred Rusi je prešinil vte Nemce. Naj je Nemec liberalec ali tuko zvani ultramontanec, so-cijalni demokrat, ali zariti centralist— vse jeduo, njemu je prirojen ta strah.
Že dalje časa imamo priliko slediti ruso-žrtnemu smem nemških ne izvzemši katoliških listov. Zlasti skrbe ti poslednji že veliko let za nas. Ponujajo nam (naj omenim samo „Ger-manijo') svojo alijanco, če le pristopimo k njihovemu ..Grossdeutschlandu '. Nemi c ostane Nemec, morda še po smrti. Pri njem je naj-prvo narodnost in potem še le katolištvo. Urez nemčurstva /gubi zanj tudi katolištvo vso ceno. Na jednej strani se nam ponuja katolištvo z nemščino, na drugej pa — Aksakovo vseslo-vanutvo s pravoslavjem.") Kaj si tedaj zberemo? Odgovor: mi nečemo ni tega, ui onegu. Mi ostanemo to, kur smo po božjej naredbi, slovenski katoličani in katoliški Slovenci. Mi nečemo ničesar slišati ni o „Grossdeutschlandu" ni o Aksakoveni panslavizmu in tudi ne čutimo nemškega strahu pred Rusom. Razmere knkor-šne so sedaj na Ruskem in kakor so se v tej vojski odkrile, niso za nas preveč vabljive a take vendar niso, kakor jih popisujeta Go-golj (v ,.Mertvih dušah" iu „Re vizorju") in
') Znano je „Slovcneevim" čitatcljcm vlunsko AkBakovo pismo, govoreče o teh dveh točkah.
Pis.
Turgenev (v ,,l)imu" iu„Novi"). Zapadnja Evropa, govoreč o Rusiji , se kaj rada sklicuje na ta dva pesimistična pisatelja, in zatoraj vidi v Rusiji navadno same knute in Ilerceue.
Največji ueprijatelj sv. Rusije in največja njena kletev in palica je ruska birokracija — činovništvo. Pokazalo se je, da vzrok preganjanju unitov ni tako zelo car in njegova rodbina kakor po popovstvu nahujskano činovništvo. Pripoveduje se, da napade carja Aleksandra včasih melanholija skoraj do brezupnosti, in takrat obžaluje stiskane katoličane , ali 011 je brezsilen proti činovništvu. Imenuje se sicer samovladar, vendar je angleška kraljica v nekaterih rečeh bolj samovladna nego ruski car in to se tiče glavno vpliva birokracije. „Bog visoko, a car daleko" se glasi ruski pregovor, v kutereui je izražena ta žalostna resnica, da proti činovniškej samovolji ni nijedne instance in zato je popoluilo ljudstvo oni pregovor: gospod oderuh in činovnik ubijalec!
A nad tem činovništvom stoji onenravelo volterjansko plemstvo. Državna vsegamogočnost v cerkvenem zboru je imela kakor ,'na Nemškem tako tudi na Ruskem v posledicah raz-kolništvo v naročji ruske cerkve in iz stoletnega podložništva se je razvila na jednej strani popačenost plemstva in birokracije, na drugej strani pa ruski socijalizem t. j. nihilizem.Konečni nasledek bode tu kakor na Nemškem popoln soci-jalni prevrat, kateri se pospeši z razvojem izhodne vojske. Pogubni vpliv ruske birokracije, ki se atavlja mej carja in ljudstvo in tako naj boljše carjeve namene uničuje, se bo zlomil ali z zgoraj, in potem nastanejo boljše razmere, ali se bo zlomil posilno in krvavo s spodaj na škodo Slovaustvu. Rusko si je škodovalo in si še
Šola nekdaj in sedaj.
(1'rijiroste trtice o soli, učiteljih in učencih.)
(Konec.)
Osnova učiteljskih pripravnišnic za ženske tudi ni bila srečna misel, to postaja celo tistim, ki so se posebno za-nje potezah, čedalje očitneje. Res, da je na ta način na pol od-raščenemu žetistvu, za ktero ni vidih izobra-ževališč, dana prilika, soznaniti se z raznimi vednostmi, do kterih jim po navadnih dekliških šolah pot ni odprta ; marsiktero dekle si pridobi tudi zmožnosti za učiteljico, tedaj za zaslužek vsakdanjega kruha; ali ti dve dobroti nikakor ne prevagate slabili nasledkov takih izobraževaln e. Da ženska ni za učitelja po javnih ljudsk h šolah, to se vsak dan očitneje kaže; manjka jej k temu prve lastnosti: telesne moči, s ktero bi mogla brzdati razposajeno mladino. Ženska, zlasti mlada, ne bo imponirala količkaj vi čim dečkom, razun tega ima veliko družili lastnosti, ki jo store za učiteljico nesposobno , ker ženski spol se ne imenuje po krivici slabši spol. Prepričanje o nesposobnosti žensk za učiteljice je prodrlo
ne le pri šolskih svetih tam, kjer so bile take nastavljene, ampak prodira že tudi na viših mestih in dnevi ženskih pripravnišnic bodo menda tudi pri nas kmalu šteti.
Temu bom dodal par ilustracij o ženski pripravnišnici v Ljubljani. Kakor gospodiči na srednjih šolah so tudi te gospice v svojem vedenji že cele salon-dame. Dokaz temu prizor, kakoršnih sem že sam veliko videl. Mlad rea-lec ali gimnazijah c (.tudi kak pripravnik, čeravno ti damicam niso tako pristojni , ker so iz manj linega testa) pride z rokovicami in ,,nadnosnikom" iz šole; svoje knjige in zveske poskrivši po žepih gre kakor gizdalin „come il faut" po ulicah. Isti čas pride iz druge veže ,,damica''; svoje šolske knjige v moderni torbici skrivši iu razpevši solnčuik zavije v stran iu — čudno! — čez par sto korakov jo sreča prej omenjeni očalin, ki jo pozdravi, potem se jej ponudi [za spremljevalca in--ko prideta še le čez par ur domu, se izgovarja vsak s tem, tla je šola zavoljo tega ali tega dalje trajala. Se ve, galanterija zahteva, da se gospodična domu spremlja, saj ,.veliki" tudi tako delajo. Isto tako čaka „galan" svojo „damo",
ko gre v šolo in jo spremlja do šolskih vrat kjer se prav elegantno priporoči, ona pa mu tudi naredi svoj priklon.
Posebna lastnost teh „damic" je še ta, da se med sabo ne „tikajo', kakor je med dijaki sošolci stara, skoro za vse življenje veljavna navada. Sošolstvo tedaj tu ni nikako prijateljstvo , tudi se druga drugi ne bližajo, ampak razloček med stanovi je vedno očiten.: Noša je — se ve da — po najnovejšem ,,Bazam." Če se že same med sabo nagovarjajo „Sie, Krilulein," kako si bo učitelj upal drugače jih nagovarjati I Če jim dii slab red napredovanja, kaka zamera! Ni je nobene strani na njem, ktere bi ne obrale. S takimi tudi učitelj ne more tako ravnati, kakor z dijaki, če so prav že v viših šolah. „Gospice" zahtevajo od učitelja za-se veči rešpekt, kakor ga imajo one pred njim , zato se pravega vspelia takih šol ni nikdar nadejati.
Kedar gredo učenci iz šole, se navadno pogovarjajo o tem, kar se je v šoli godilo ali se ima goditi. O čem pa ,,gospice kandidatinje ?" Jaz jih večkrat srečujem , večkrat dohajam, ker me moj posel pogostoina pelje memo njih
škoduje naj bolj 8 tem, da je s preganjanjem poljskih katoličanov in skoraj popolnem pre-ziranjem zapadaih t. j. katoliških Slovanov vrglo od sebe naj izdatneji kulturni živelj, kateri bi mogel proizvesti duševno emancipacijo ruskih mužikov. Kaj pa pomaga emancipacija od plemstva, če se ne proizvede emancipacija v višem smislu?
In tako vse presmotrivši ne vidimo ničesar, kar bi nas moglo vleči k gosp. Aksakovu. V Pragi se sicer vrši ruska služba božja v bivšej katoliškej cerkvi, a še dr. Sladkovsky— ki je prvi in dosedaj jedini češki Rus — ni
dosti vnet zanjo.
Ali vse to nas na more motiti, da bi mi Slovenci ne želeli iz vsega srca slovanske li-teraturue vzajemnosti, zakaj mej vsemi Slovaui smo ravno mi Slovenci naj bolj navezani rabiti in podpirati nemško slovstvo in si s tem ne-posreduje samim sebi kopati jamo. Vse to nas ne more motiti, da bi ne simpatizirali z ruskim prostim narodom, iz čegar sredine je vzšla ideja osvobojenja turških Slovanov izpod ne-vernikovega jarma, in kateri vresničuje proti volji evropskih svobodnjakov to idejo s Iler-kulovo hrabrostjo in požrtvovalnostjo. Mi hvalimo Boga, da se je Rusom "posrečilo Turka zatreti: ali vse ruske zmage nas ne morejo nakloniti, da bi darovali Rusom našo katoliško vero prav tako, kakor nečemo Nemcem darovati svoje narodnosti.
Vera in slovanska narodnost sta za nas
tako trdno sklenjeni kakor duša in telo ; vzemi jedno in narod umrje. Zatoraj tudi ne gojimo grozne rusofobije nemških katoličanov in njihovih listov, temuč se bolj bojimo tevtonske nenasitosti in divjosti, in se bomo radi posluževali vseh pripomočkov, kateri nam bodo za-gotovljali ne le vere, ampak tudi slovanstvo. Mi odmetavamo od sebe očitanje Nemcev , da hočemo biti naprej Slovani in potem še le ka-tohčaui, kakor tudi odmetavamo od sebe , da hočemo biti poprej katoličani in potem stoprv Slovani. Mi ne poznamo ni poprej in ni potem mi poznamo le skupno, da smo Slovenci in katoličani v jednem narodu prav tako, kakor telo in duša v jednej osebi.	S—n.
Spominki Pijovi.
7. Francoski romarski list ,,Le Pelerin" je prinesel unidan nekaj novih sporočil iz — nebes. V posebnem oddelku pripoveduje o Piju
IX: Pri svojem vstopu je prejel krono od brezmadežne Device Marije kot povračilo za krono, ktero je on njej tukaj bil dal. Sveti Jožef, kterega je cerkvi povzdignil bil za varha, mu gorko za to stisne roko ter izreče svojo zahvalo. Sveti Peter ugledavši ga odpre koj mu kor. Trije od njega za cerkvene učenike razglašeni Ililarij, Frančišek Šaleški in Alfonzij Ligvor-jan po vrsti preslavjajo dela njegovega pape-štva. 52 svetnikov in 26 zveličanih , kteri so po njem dosegli svoj sedanji stan, zagodejo mu prijetno veselico. Naposled se prikaže ljubi Bog ter reče Piju — čudeže delati. In glej — brez števila ozdravljenj se godi ua zemlji po Piju.—
V	neki novejši številki tega lista se res na tanko opisuje Čudežno ozdravljenje, ktero je po Piju došlo neki pobožni samostanski sestri v Parizu. — Dasi v obliki manj pristojni — nahajajo se vendar v tem sporočilu pomenljive resnice.
Različno so presojevali Pija IX. — njegovo dejanje in nehanje v življenji; — vzlasti so grajali nekteri iz nevednosti nekteri iz zlob-nosti njegovo posvetno ali deželsko vladanje.
V	tem obziru je jako znamenito brati, kar je preučeni sedaj zakrknjeni Dollinger pisal o tej stvari 1. 18G1 v svojih bukvah: „Kirche und Kirchen" str. G24 (Miinchen bei Cotta) in se takole glasi: „Vladanje Pija IX. je modro, do-brovoljno, milo, varčno, vdano koristnim napravam in zboljšavam. Vse, kar izhaja od Pija IX. samega je cerkvenega glavarja dostojno, blagomiselno, liberalno v dobrem pomeuu te besede.
Noben vladar za svoj dvor in za svoje osebne potrebe ne more delati manjših stroškov kot Pij. Ko bi mislili in ravnali vsi kakor on, cerkvena država bi bila res vzgledna država. Oba poslanca, francoski in angleški, opazujeta, da se je denarstveno vladarstvo zboljšalo, zemljiška vrednost raste, poljedelstvo cvete, sploh se prikazujejo mnoga znamenja napredovanja v deželi.
Karkoli se pričakovati more od ljubeznji-vega vladarja, kteremu je dobrote deliti edino veselje , to dela Pij v obilni meri. Pertransiit benefaciendo, ta beseda, povedana o veliko višem, je, nanj obrnjena, vendar le zgolj resnica.
Na njem se prav jasno spozna, kako bi papeštvo (tudi kot posvetna država), kar tiče osebo vladarjevo, pri pravih volitvah lahko
bilo najboljša vseh človeških vstanov. Tu je mož, še v najkrepkejši moški starosti, po brezmadežno dovršeni mladosti, po vestno opravljani škofovski službi — po vzdignjen k najviši časti in kneževski oblasti. On ne ve nič o kakem dragem ljubkovanji; dobro delati mu je edina želja, svojemu ljudstvu se priljubiti edini ponos. Vsakdanje delo njegovo je molitev pa vradovanje, razvedrilo njegovo je sprehod na vrtu, obiskanje kake cerkve, ječe, ljudomilne naprave. Brez posebnih potrebščin, prost po-zemeljskih vezi nima preskrbljevati nobenih vnukov, nobenih ljubljencev; vsak sme enako ga ogovoriti, enako k njemu priti.
Njemu so pravice in oblasti njegove službe le zarad dolžnosti. Njegovo trezno in varčno dvorstvovanje daje mu obilnih pomočkov, s kterimi na vse strani olajšuje potrebo in pomanjkanje. Tudi on kakor skoro vsi papeži mnogo zida, pa ne sijajnih poslopij, ampak občnokoristne dela. Iludo žaljen, pregenjan , z nehvaležnostjo plačevan — vendar nikdar ni mislil na maščevanje, nikdar ni storil kake sile, vsikdar je le odpustil in pomilostil. Kelih poln sladkosti in bridkosti, kelih človeške prijaznosti je ne le okusil, temuč ga izpraznil do dna ; slišal je hozana (živio!) in kmalo potem „križaj ga!'
Mož, kteremu je vse zaupal, paš prvi duševni velikan svojega naroda, padel je pod bodalom morilčevim. Nekega puntarja kroglja je podrla prijatelja na strani njegovi. In vendar nobeno čutilo sovraštva, nobeno dihtilo bridkosti čistega zrkalo njegove duše tudi le mimogrede ni moglo skaliti. Nebegan po človeški neumnosti, nedražen po človeški hudobnosti — hodi trdnih in enakomernih stopinj posvoji poti, kakor zvezde na nebu.
Tako sem videl delovanje tega papeža v Rimu, tako so mi ga opisovali vsi bližnji in dalnji njegovi; in ako je zdaj prav odmenjen, kakor se kaže, poskusiti vse, kar more kakega samovladarja boleti in pouiževati, ter do konca hoditi po poti počasnega mučeništva, podoben je v tem, kakor v toliko družili zadevah, Lu-doviku XVI , ali bolje da povzdignemo se više, on vd, da učenec ni čez učeuika, in da pastir cerkve ktere vstanovnik in gospod je na križu umrl, se niti čuditi niti braniti ne sme, ako tudi njemu križ ualožč." (Cf. Pilger XII. G.)
šolskega poslopja. Ne, da bi lovil njih pogovorov, vendar ne morem memo, da bi me kaka beseda ne doletela. A o čem je pogovor iz šole gredočih? O obleki učitelja, te ali one učiteljice ali učenke, kako je bila ta počesana, kako krilo, kak klobuk ima druga , 8 ktero je bil učitelj danes najbolj prijazen in zakaj, s kterim študentom ali komijem se je ta ali ona sezna nila, kteri izmed teh bi bil nji najbolj všeč itd. O šolskih predmetih pa nisem še slišal nikdar nobene besede.
Pri vsem tem ni čudo, če se je pred par leti že zgodilo, da so pripravniki in pripravnice o predpustu hoteli napraviti v nekem tukajšnjem hotelu svoj „bal", iu bi ga bili tudi napravili, če bi jim ue bil po vodstvu prepovedan. Čudno pa je to, kar se je letos zgodilo, da je nek učitelj sam pripeljal seboj na ples v neko tukajšnjo gostiln.co dve pripravnici, ter odločno rekel, da boste le ž njim plesale, ker ste njegovi učenki.
Mi toraj ne bo vsak pameten človek pritrdil, če tu odločno trdim , da so ženska pri-pravnišča vse drugo prej, kakor koristna za žensko mladino ?
Tako zvana emancipacija žensk in njih potiskanje v javne službe se ni nikjer oponeslo. Za take službe manjka ženski poglavitne lastnosti — molčečnosti. O tem so se prepričali na poštah, telegrafih in tudi po šolah , kamor so vrinili ženske. Ženska utegne biti dobra gospodinja, dobra mati, za kar jo je Bog vstvaril, za drugo pa v obče nikjer ne velja. Svetovna zgodovina pozna veliko žensk, a skoro vse so postale imenitne ali glasovite zavoljo slabih lastnosti in zavoljo hudega, kar so ga storile. Če ženska stopi iz svojih po stvarniku jej odločenih vojnic, zna priti iz tega veliko več nesreče, kakor po kakem možkem; to je zopet po svetovni zgodovini dokazano.
Enih šol za ženske pa res še manjka, in dozdaj ni prišlo še nikomur na misel, da bi se osnovale, namreč šol za kuho in gospodinjstvo. In vendar so te mnogo bolj potrebne od vseh drugih, ker po neizvednosti ženstva v obojem tem trpe škodo ne le posamezne rodovine, ampak vsa država. Koliko ljudi pride ne po slabem gospodarstvu, ampak po slabem gospodinjstvu v nesrečo, na kant! Vzemi ti, ki imaš ne obilno, pač pa primerno
dovolj zaslužka ali dohodkov, v kakem dandanašnjem zavodu ženo in strmel boš, hudo se opekel. Kuhinja jej ni nič znana ali k ve-čemu toliko, kolikor se je 14 dni pred ženit-vijo soznauila ž njo; s to vednostjo se smeši pred deklo, tudi se njeni glasovira in citer navajeni beli prsti boje črnega oglja, bledo lice ogujene vročine in soparice. Isto tako se boji šivanjke, če že zna površno šivati; o varčnem gospodinjstvu ni uiti govorjenja, o tem nema najmanjšega pojma. Tedaj te bo vsaka reč stala vsaj polovico več, kakor če bi draga tvoja žena ne znala toliko glasbe ali celo kakega tujega jezika, zato pa več gospodinjstva. Kake bi morale šole biti, v kterih bi se dekleta tega naučila, jaz sam ne vem ; to vprašanje prepustim razvozljati drugim, saj je med našimi „volksbildnerji" tudi nekaj pametnih ia modrih.
Skoro bi bil pri vsem tem pozabil če ne največega, vendar veliko vrednega napredka v dekliških šolah — telovadstva. No, to je uekaj! če se že ženska mora v vsem emau-cipirati, naj se tudi v tem, da zgubi neumno sramožljivost! Mi dečki smo se doma na glavo
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 24. maja.
Dunajski listi objavljajo pismo, b kterim je baron Kellersperg naznanil izstop iz kluba vladi vdanega levega sredičša. Kellersperg piše, da ne more iu ue sme več ostati ud imenovanega kluba, ker je klub sklenil pritrditi vladnim predlogom o novi pogodbi s Translo, ki so pa za Avstrijo jako neugodni in jo popolnoma izročujejo oblasti Madjarov.
CiSospftska zbornica je sprejela predloge o colnem tarifu, le pri colu od kave se je vnela kratka razprava, pri kteri je skušal baron IIye dokazati, da povikšanje omenjenega cola za revnejši ljudi ni tako občutljivo, kakor se trdi. Knez Czartoriski je rekel, da povik-šanju tega cola le pritrdi zarad potrebe nove pogodbe, pa občinstvo bode vedelo, kdo da je za to odgovoren. Minister Pretiš je trdil, da ima vlada le blagor občinstva pred očmi in da bode državni proračun kmalo vravnan, če kaj hudega ne pride. — V zbornici poslancev je pri obravnavi o podaljšanju provizorija do konca junija dr. Pražak zopet odločno povsarjal želje in zahteve narodov, ki z dosedanjimi razmerami niso zadovoljni.
Oj^crska zbornica je sprejela brez premembe kvotno postavo. Bankini odsek je po daljši razprav sprejel od gosposke zbornice sklenjene premembe bankiuega Statuta, iu čolni odsek je pritrdil premembam gosposke zbornice pri čolnih zvezah, čolnih tarifah in Lloy dovi pogodbi.
Iz Krdcljskcga se telegrafira listu „Neues PeBter Journal", da so pričeli vtrjevati vse prelaze iu soteske v Karpatih. Tri kompanije ženijskega oddelka so tlošlo tje, delo pa vo dijo Btotniki Gyvich, Laner in Hirsch. Gospo-skam je zaukazano, da naj reč kolikor mogoče pospešujejo ter preskrbe potrebne vozove in reči.
V nanje države.
\ Carigradu je neki Ali Suavi pripeljal okoli 30 ljudi k palači, kjer stanuje bivši sultan Murad, ter je hotel kričaje „živio Sultan" ž njimi šiloma iti v palačo. Pa straža mu je to zabranila in ko so prišli vojaki, pričel se je boj, v kterem je bil Ali Suavi z ne-kterim drugimi ubit. Angleško brodovje se
hoče vsled tega zopet pomakniti bližej k Carigradu in ostati pri prniških otokih.
Mc«l ItiiNijo In Anglijo zamo-rejo le tisti zadrževati porazumljenje, piše „Agence Ituse", ki v vojski iščejo dobička. Pa vse kaže na to, da bo njihovo prizadevanje zastonj, in da se snide kongres, kakor pričajo tudi poročila iz Berlina in Carigrada. Zanesljiva naznanila o vspehu Suvalovem v Londonu dojdejo v Petrograd še le prihodnji teden. Naj pri tej priliki opomnimo, da lord Beacons-field sam nima dosti upanja, da bi se ohranil mir, in skoraj bi se moral čudež -/goditi, rekel je Gladstone nedavno v nekem govoru, če bi se v zadnjem tranutku odvrnila vojna nevihta; tako prekanjeno je znal Disraeli premotiti Au-gleže, ki za vojsko niso ravno vneti. Zlasti se je boje posestniki ladij, ker bi vsled vojske kupčija angleška silno veliko trpela. Tudi jih skrbi, da bi Itusija ne kupila vojnih ladij ame-rikanskih ter ne vzela v službo tudi atneri-kanskih mornarjev, kterim postave zaveznih držav ne prepovedujejo stopiti v vnanje službe. Brodovje rusko bi se vsled tega silno pomnožilo in bi mu angleško skoraj ne moglo več kos biti. Anglija se zarad tega z vso silo ob-orožuje in ima že skoraj po vsih morjih raz postavljeno svoje brodovje. Na vsak način pa se bo morala reč že skoraj dognati, ker vedno zategovanje Rusiji veliko več škode prizadeva v denarnem oziru, kakor pa vojska sama, ktere se narod ruski nikakor ne boji. To pričajo dobrovoljni darovi za vojne ladije, ki se imajo omisliti pod naizorništvom carjeviča naslednika , kteremu so samo kupci iz Moskve v ta namen poslali 400.000 rubljev.
i\cmšknitti državnemu zboru se bode predložila postava zoper socijalne demokrate. Narodni liberalci so boje sklenili , da te postave ne sprejmo. — Cesarju Viljemu je srečni rešitvi čestital tudi papež Leon XIII., kar je v Berlinu naredilo jako povoljen vtis.
l%Ta Itiiiiiunslicm so 22. t. m. obhajali obletnico nastopa kneza Knrola iu ne odvisnosti Rumunske. V Bukareštu so bile vse hiše okinčane z zastavami. Knez je obiskal Kalafat ter ogledal bojišče pri Smrdanu. V Vidinu bil je od Rusov z vojaško častjo sprejet, duhovščina pa ga je sprejela s kruhom in so lijo ter se mu zahvalila za sodelovanje armade rumuuske. Čez 3 ali 4 dni se knez zopet povrne v Bukarešt.
postavljali, kozolce prekucevali, skakali čea grape in graje, se metali itd.; a dekličev ni bilo nikdar videti, da bi bile kaj tacega uganjale. In to je bilo prav. Nedavno pa sem gredd memo protestantovske cerkve na vrtu ob njej videl skakati in guncati se dekleta gotovo že čez 12 let stara pod [nadzorstvom učitelja in v pričo veliko gledavcev. Res so
imeli hlačice, ali--jaz vendar nisem hotel
gledati, kako se dekleta po novem šolskem učilnem načrtu odgojujejo. Na drugih dekliških telovadnicah nisem še bil, pa bo povsod menda ravno tako. Učitelji telovadstra so pa , kakor naravno, mladi ljudje, in učenke niso vse v otročjih letih.--
Tu sem povedal o novi šoli za žensko mladino le, kar sem zunaj šole zapazil ; če bi mi pa bilo dano, kot neviden duh sesti med nje v šolo, kaj bi še zvedel! Ženska je zrela — v obojem pomenu besede — veliko prej kakor možki. Sadu je nekaj že, pa ga bo še več.
Ne manjka mi še gradiva za pero , ki bi pisalo o sedanjih šolah ; pred očmi mi je namreč politična b t r a n. Od te strani bi sedanji sistem, ki kakor mora tlači šolstvo, pač
rad za ušesa stresel; ali tiskovno nadzorništvo je že večkrat pokazalo, da o nekterih rečeh ne pusti pisati. Eno pa mi bo vendar dovo-jeno, namreč konštatiranje resnice. Po naših šolah je — čeravno je učiteljev slovenskega rodu dosti in še preveč za vse slovenske šole ljudske in srednje, vendar nastavljeuih ve liko tujcev, ki našega jezika niso zmožni. O sedanjem političnem vetru, če se še tako malo brigajo za-nj (pa jih je veliko, ki se zelo bri gajo), se vendar ne morejo ogibati pri svojem podučevanji nekake politične tendence. To pa provzročuje med vsaj kolikor toliko zrelo mla dino dvojno gibanje, slovensko in uemškutarsko Dijaki se pri tem ravnajo navadno po svojih stariših in tako se le prekmalu zaseje razpor že v mladino in to pravemu namenu šole : iz obraževanju mladine nikakor ne more biti ko ristno. Tudi se goji s tem že politično sovra štvo, strankarstvo, kar bi ne bilo, ako bi bili vsi učitelji domačini in tisti, ki niso, vsaj nam pravični možaki.
Kaj bi se o tem dalo še pisati! Jaz imam zaznamovanih več mikavnih črtic, ktere bom priobčil, kedar bom smel. Resnične pa so vse
Na Francoskem so hoteli frama-soni 30. maja obhajati Btoletnico smrti glasovitega bogatajca V o 11 a i r e a. Vsled tega je nastal ne samo med katoličani, ampak med vsemi boljšimi Francozi velik hrup, ker se je ljudem dokazalo, da Voltaire je bil slab rodoljub in zagrizen sovražnik francoskega ljudstva. Škof Dupanloup je vsled tega vlado in-terpiliral v starašinstvu, ter zahteval ojstro kazen za tiste, ki s tem hudo žalijo vero katoliško. Minister Dufuure se je izgovarjal, daje ravno istega mnenja kakor Dupanloup, ki je res dosegel, da je vlada omenjeno javno slovesnost prepovedala in jo bodo le nekteri Vol-tairejanci obhajali med seboj privatno.
1'crz^ski šah bil je včeraj v cesarski palači v Petrogradu sprejet.
Izvirni dopisi.
■ k Ijjuliljanc , 23. maja. — (Slo-enBko in vnanje časnikarstvo.) Nekteri očitajo slovenskim listom, da se preveč visoko politiko ukvarjajo, ter priporočajo, naj bi se naši listi le z lokalnimi zadevami pečali. Za visoko politiko, pravijo, imamo tako dunajske liste (sic I). Čudni so res taki svetovalci : saj ravno zato so bili ustanovljeni slovenski listi, da zagovarjajo slovenske koristi in b lo vensko politiko; če bodo Dunajski listi za nas skrbeli, potem bomo slabo preskrbljeni, in če nas bodo oni podučevali, potem bomo slabo podučeui ; kajti oni bodo pisali zmirom tako, da bo za Dunajčane , /a beroče in za Jude dobro, za nas Slovane pa slabo, oni bodo zmirom tako pisali, da bi nas premotili, in nam v glavo vbili , da je naša največa sreča, če pomagamo naš narod po-uemčevati, skubsti in tlačiti; v imenu liberalizma nam bodo prigovarjali, naj se izneverimo našemu narodu in naši veri. Ilavuo slovenski listi pa imajo namen, nasprotovati temu škodljivemu vplivu dunajskih listov, in podučevati naše ljudstvo v vseh tistih rečeh, v katerih nas ti listi premotiti in opehariti skušajo. Jasno je tedaj, da se morajo naši listi tudi s politiko sploh pečati, da zadobi naše ljudstvo zdrave pojmove o naši politiki in o tem, kako se moramo med narodi obnašati, da bo bolje za nas. Mi ne potrebujemo političnega poduka od nemških listov, in žalostuo je, da tega celo naši rojaki ne pripoznajo, ter še vedno naše spiBe kot malo važne in neznatne smatrajo, med tem ko najneumuejše nemške liste, kakor „Weltblatt", „Hansjorgl" itd. v deveto nebo povzdigujejo. Kdor o politiki kaj razume, in le tak naj bi sodil o političnih listih, priznal bo, da se naša ljubljanska narodna žurnalistika smelo meriti sme z ono v Zagrebu, v Pragi, v Levovu, v Belgradu, v Bukareštu, in da daleč prekosi druge glavne mesta v Avstriji, kakor Celovec, Soluograd, Zader, Črnovice , ker tam nikjer ni samostal-nega mišljenja, obračajo se po Dunajskih listih (v Zadru po hrvatskih). Pri nas v Ljubljani pa to ne sme biti, ker je Ljubljana središče posebnega, slovenskega naroda, kateri hoče svojo srečo sam vladati, in svojo politiko imeti, tedaj tudi časnike potrebuje, ki le za njega politiko delajo , ker smo že zgoraj rekli, da svoje sreče ue moremo dunajskim judom v skrb izročiti.
Kljubu temu nahaja naša žurnalistika povsod le sovražuike, še celo med narodnjaki. Vse je dobro, le kar je domačega , to je za nič, vsi so modri, le mi smo bedaki. Nekteri tudi pravijo: „zakaj ne uredite slovenskih listov, kakor je na pr. ,,\Veltblatt". S takimi ljudmi se je težko prepirati, ker mislijo, da
časnik ni za drugo, nego za zabavo; da nema druge naloge, ko povedati, če se je kdo obesil , ali v vodo padel, če se je kje prigo-dila kaka „morithat", ali če je kje kak princ kakega zajca vstrelil. Kdor le take reči po časnikih išče, za tega je, seveda, „Weltblatt" kakor nalašč. Mi pa svoje stališče nekoliko više stavimo, nego vredniki „Weltblatta" ; nam se ne zdi pošteno, zanimive notice iz vseh listov tega sveta pokrasti , in kot originalno robo na semenj prinesti; nam se zdi malo častno in za čitatelje same razžaljivo, ko bi mi telegrame sami kovali ali po drugih listih posnemali jih; kar mi podamo, je naše, in je resnično, vedč vsaj ne lažemo, in objavimo le, to, kar se nam verjetno zdi. Mi imamo svoje ideje, za katere pišemo, te so katoličanstvo, slovanstvo, ožja domovina Slovenija in federalizem v Avstriji, za te ideje pišemo mi, in idejam služiti je naš poklic, ne pa laskati se ljudstvu in udajati se vsaki njegovi strasti, vsakemu slabemu nagonu.
Danes piše „Weltblatt" prijazno za katoliško cerkev, pa ne iz lastnega prepričanja, ker tega nema, ampak samo, ker je zvedel, da ljudstvo to raje vidi; spominjamo se pa, da smo brali že prav liberaluške članke v njem. V enem odstavku piše za Slovane, deset vrst spodaj jih zopet napada; sploh nema nobenega značaja, in nobenega druzega namena, ko ljudi zabavati, in kakor sraka vse skupaj znositi, kar se sveti, naj bo zlato ali čepinja, samo da se sveti, da je zanimivo. Mi .,Welt-blatta" ne sovražimo in mu privoščimo njegove naročnike, komur se dopada, in kdor je dosti neumen, da se od takih listov pusti za nos voditi in z izmišljenimi telegrami pitati, naj ga bere; samo proti temu protestiramo, da bi se nam taki listi v izgled stavljali in v posnemanje priporočali. Naj hodijo slovenski listi le po sedanji poti naprej , vsem ljudem tako nikoli ne morejo vstreči.
Domače novice.
V Ljubljani, 25. maja.
(Hranilnica) je v včerajšnji seji sklenila svoje novo poslopje zidati na Kozlerjevem prostoru.
(Naša rojaka gg. Gerbic in Nolli) žela sta pri zadnji predstavi opere „IIugenotti", s ktero je bila v Zagrebu sklenjena gledališka sezona, veliko hvale in slave. G. Gerbic, ki se po Dietnem delovanju poslovi od Zagrebške opere, je bil še posebej odlikovan s srebrnim lavorovim vencem in diplomo častnega člana narodnega gledališča.
(Valvazorjeve kronike) prišel je tedni na svitlo 33 snopič, ki obsega nadaljevanje XI. knjige in je okinčan z 28 krasnimi podobami gradov na Kranjskem. Dodan mu je razun tega še naslovni list in pa navod za bukvoveza, katere snopiče in podobe naj veže v 1. zvezek, za kterega se bodo platnice razpošiljale že drugi teden. Imeli smo priliko te platnice že videti, in reči moramo, da so Valvazarju jako primerne, lepo, okusno in trdno izdelane, ter v primeri z vnanjimi — navadno platnenimi — ne predrage, ker stanejo, dasiso usnjene, le po 2 gld. za vsaki zvezek.
(Dražba goveje živine), osnovana 22. t. m. po kmetijski družbi, bila je jako živahna. Kupcev se je bilo iz različnih krajev sošlo nad sto; cena 11 junicam je bila od CG do 124 gl.. 4 bikom pa od 116 do 150 gld.
(Sav}omor.) J. Hafner, sekundarij na tukajšnji bolnišnici, je hotel 23. t. m. v Gradcu napraviti zadnji rigorozum. Včeraj pa je došel telegram v Ljubljano, da je pri izpraševanju propal ter si to tako zelo k srcu vzel, da se je ustrelil.
Bazne red.
—	ŠkofStrossmayer se je podal 21. t. m. v Beligrad, da tamošnjim katoliškim otrokom podeli zakrament sv. birme.
—	Požar je v Carigradu uničil 4 mini-sterska poslopja.
—	V R a d o 1 i c i delajo v cerkvi nov tlak. Pri tej priliki so odprli, kakor poroča „Slov. Narod" rakvo in našli v njej truplo, ki je morda že 100 let pokopano pa Bte leva uoga in roka nestrohljeni ostale.
Spred porotnega sodišča.
Dalje.
21. do 23. t. m. stal je pred porotniki 20 letni Franc Bole, polgruntarjev sin iz Koč okraja postojnskega ter se je imel zagovarjati zarad razbojnega umora. 21. novembra lanskega leta šel je namreč Andrej Kalister iz Koč v Trst, da bi tam prodal zalogo svojega lesa. Pri odhodu je rekel ženi, da se bode nemudoma iz Trsta zopet nazaj vrnil, a ker ga 29. novembra le še ni bilo domu, začeli so ga iskati. Pri tej priliki so zvedeli, da se je v noči od 24. do 25. uovembra po železnici pripeljal do Prestranka, ter se od ondod podal proti Kočam. 29. novembra je našel neki kmet blizo jame Školje Kalistrov klobuk; tudi so zapazili krvav sled in kos glave; šli so za sledom ter so našli v jami neusmiljeno razmesarjeno truplo Kalistrovo. Takoj se je po Kočah raznesla novica o strašnem hudodelstvu in ljudje so sploh govo rili, da Kalistra nihče drugi ui umoril kakor slaboglasni Franc Bole, ki je najbrže mislil, da se bode Kalister iz Trsta vrnil z obilnimi denarji. Vsled tega je državuo pravdništvo pričelo reč preiskovati. Bole trdovratno taji hudodelstvo in trdi, da je v noči od 24. do 25. novembra, ko je bil Kalister ubit, doma spal; tej trditvi pa nasprotuje to, da je Bole skrbno popraševal, kdaj da se Kalister vrne iz Trsta, in da je bil zvečer 24. novembra t. 1. z drugimi fautini vred pri čevljarju v Kočah. Franc Pečnik, železniški čuvaj priča, da je videl Kalistra v noči od 24 do 25. novembra priti v tržaško železnico v Prestra-nek in vkreniti proti Kočam. Jožefa Prelic pravi, da je pri „Škoiji" slišala velik šunder. Iianj-kega žena, Marija Kalister dolži Boleta, daje on umoril njenega moža, ker so ga spreletovale vse barve, ko se je vpričo "njega govorilo o umoru njenega moža. Neža Vagut in Marija Gole pričate, da ste videle pri jami stopinje, ki niso nobenega druzega kakor Boletove. Janez Gole pravi, da je pri jami pod nekim kamnom našel raujkega klobuk, Anton Vardnu pa je našel v nekem grmovčji kol in Kalistrovo suknjo. Franc Ancin je pa z več ini tovariši v imenovani jami našel truplo Kalistrovo, krvavi sled in gorjačo z nekim kamenom. Anton Surc priča, da Bole je bil 24. nov. zvečer pri nekem čevljarju v Kočah, pa okoli 11, uro pred-polnočjo je od ondod odšel, kar potrdi tudi Jakob Vole. Neža Albrecht in Helena Bostjančič pripovedujete, da je Bole k nekemu Moravžu rekel, da naj brez obotavljeuja prime za nož ali za sekiro, če hoče koga umoriti. Jurij Bla-šer pripoveduje, da je Bole enkrat stavil vprašanje, kaj je pač hujši, človeka ubiti, ali pa kako vas požgati.
Matej Smrdu priča, da je dan prej, ko so Boleta prijeli in zaprli, ž njim v Postojni popival, in zatoženec mu je pri tej priliki rekel: „Kaj sem storil? Kaj bode izmene? V hudem času sem rojen in bolje bi bilo, ko bi me mati ne bila porodila. Ko sta prišla memo jame, kjer je bil Kalister umorjen, je Bole
trikrat zdibnil. Zatoženčev oče, Luka Bole, pravi, da ne ve, kedaj da je 24. nov. njegov sin prišel domu ; 25. nov. našel ga je na senu lažati in spati; obleka njegova bila je brez madežev; tudi je imel sin 24. nov. zvečer obute nove čevlje, ne pa starih, ktere so mu pokazali. Ravno to priča tudi zatoženčeva mati Neža Bole. Matija Blašer je iskajoč Kalistra naše! s krvjo omadeževan kamen in sled Bole-tovih čevljev. To potrdi tudi čevljar iz Koč, Janez Oražen, ki pripoveduje, da mu je Bole prigovarjal okrasti fajmoštra. Tudi mu je pravil, da že 5 let ni bil pri spovedi ter bo ua veke pogubljen. On bo nekaj storil, kar bi nihče od njega ne pričakoval ; 24. novembra bil je Bole pri njem do 11. ure. Oražnova žena tudi trdi, da je bil Bole do 11. ure pri njih, ter pristavlja, da je njima pozneje žugal, ker sta proti njemu pričala. Jožtf Šemc pripoveduje, da mu je Bole reke), da naj zanj molijo en Očenaš, če bi bil obsojen. Tudi on trdi, da sled pri jami je bil sled Boletov. 13letna Ana Kranjc pripoveduje, da je Bole res omenjene besede govoril k Šemcu, s kterim sta v krčmi pila in ki ga je skušal tolažiti. Anton Mauer pravi, da sled pri jami ima natančno velikost Boletovih čevljev, Jakob Gole pa trdi, da vsi ljudje v Kočah Boleta natolcujejo, du je on Kalistra umoril, ki je imel glavo razbito , nos zdrobljen, roke odrte in možgani razkropljene. Zdravnika Razpet in Perko pravita, da je bil Kalister ubit na prostem s sekiro ali s kamenom , da je bil vsled hudega vdarca mahoma mrtev, in truplo njtgovo zavlečeno v jamo. Boletov zagovornik, dr. MoJe, si je na vso moč prizadeval zatoženca izrezati, pa vse prizadevanje je bilo zastonj. Porotniki so ga z 11 glasovi proti enemu razbojnega umora spoznali za krivega in sodnija ga je obsodila k smrti ua vislicah. Zagovornik bode pa svitlega ce-arja prosil za pomiloščenje.
Eksekutivne dražba.
25. maja: 3. Dedek iz Vevč, 3. Jatikovič iz Brezovice, 3. Kumše iz Bresta. 3. Marn iz Sne-berjev, 3. Šolan iz Notranje Gorice, 3. Požlep iu Pleško iz 1'lešivce , 3. Jurman iz Gorenje Senice, vsi v Ljubljani. 2. Kuralt iz Virmažev, 1. Krek od sv. Duha, 3. Triller iz Grcnca, vsi v Loki. 2. Jenškovee iz Dramo v Kostanjevici. 2. Srenja Gornji Urcin, 3. Cek iz Senožeč, 3. Mejak, vsi v Senožečah. 3, Oberstar iz /latneka, 3. Bartol s Hriba, Petcrlin s Poljan, 1. Malnar iz Hudega Konca, vsi v Ribnici. 2. Paulin v Kranji. 2, Slobodnik iz Slamne vasi v Metliki. 1. Modic z Vidma v Lasi ah.
27. maja: 3. Terbuliovič-evo posestvo Mala Loka, in Cvek iz Kurje vasi oba v Ljubljani. 3. Maci z Vidmu in Krušnik iz Spodnjega Tustajna, oba na Brdu.
TrlcKrnllčnr denarne cene 24. maja.
Papirna rent« G2.50 — 8r«henia rt>nta 65 05 — Zlata renta 72.—. — l»60]etno državno posojilo 114. Bankin« akcije 796 — Kr»dir.ne nkcue 211.90— London 120 8.") — Sraoro 105 35.— Ces. kr cekini 6 69.— 20 frankov 9.67.
letne zobe in tele zobovje
vstavlja brez bolečin, in ne da bi bilo treba korenine izpuliti, in vsakovrstne zobne operacije izvršuje tako, da človeka ne boli,
mameč s prijetnim gazom
(Lustgas-Narkose)
Anton Paichel,	(10)
zobni zdravnik v Ljubljani pri Hradeckovem mostu v I. nadstropji.
Moja zdravilna voda za usta, steklcnica po 1 gld., in prah za zobe, akatljiea po GO kr., se razun pri meni dobiva tudi pri g. Karingerju in v lekarnici g. Svoboda na Prešernovem trgu pa g. Maycrja pred frančiškansko cerkvijo.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Haderlap.
J, iilamikovi nasledniki v l*jut>ljaui.