Izhaja vsaki četrtejc ob 3. ini popoldne Rokopisi s« ne vra-iajo. Ncfrankovana pisma se ne spre-|emajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo Je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semcnlška ul. št. 16.
XX. letnik.
Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semenlški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po H v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se liska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, 24. oktobra 1912
43. številka.
~W
Zgodovinsko važen je bil dan minulo nedeljo za ves slovenski in lirvat ■ ski narod. Z veseljem smo pričakovali tega dne. obenem pa tudi s strahom, kajti vedeli nismo, ali se bo vresničila že dolgo gojena želja: Združenje Slovencev in Hrvatov. In danes — hvala Bogu — smo se oddahnili. Veselo nam bije srce, ko pomislimo na velepomembne nedeljske dogodke, ki so se odigrali v Ljubljani. In v stanu smo danes naznaniti goriškim Slovencem, da Slovenci in Hrvati smo se združili, da stremimo za istimi ideali in za istimi težnjami, da hočemo sc skupno vojskovati in naši ljubljeni Jugoslaviji priboriti boljšo prihodnjost, tako prihodnjost, ki nam mora prinesti luči in zdravega in krepkega napredovanja na našem sloveti-sko-hrvatskem ozemlju.
Naše srce še ni tako veselo utripalo že dolgo, in naše mislf plavajo v tisti prihodnjosti, ko se bo konečno morala obračati z gotove strani na nas Jugoslovane tista pozornost, katero zaslužimo Jugoslovani.
V	naslednjem podajemo našim či-tateljeni o tem velevažnem hrvatsko-rslo-venskem zborovanju naslednje poročilo:
Zborovanje vodstva Slovenske Ljudske Stranke In Hrvatske Stranke Prava.
Minulo nedeljo ob 10. uri sc je vršila v »Unionovih« prostorih v Ljubljani seja osrednjega vodstva S. L. S. in Hrv. Str. Prava«. Vodstvo je bilo skoraj polnoštevilno zastopano. Predsedoval je nekaj časa dr. Iv. S u s t e š i č, nekaj časa dr. A. Gregorčič. Z Goriškega je bil poleg dr. Gregorčiča navzoč član vodstva S. L. S. T o r k ar iz Podbrda.
Osrednje vodstvo Vseslovensko ljudske stranke, ki je zborovalo dne 20. t. m. dopoldne v Ljubljani, je soglasno odobrilo opatijske in dunajske resolucije zastopnikov V. L. S. in stranke prava. Obenem je sklenilo sledečo resolucijo:
Centralno vodstvo V. L. S. jemlje z ogorčenjem na znanje poročilo koroškega strankinega vodstva o nečuve-nem zatiranju slovenskega ljudstva v vseh panogah javne, avtonomne in državne uprave na Koroškem, protestira proti sistematični zlorabi javne oblasti v ponemčevalne namene in proti raznim poskusom vtisniti deželi na umeten način pečat izključno nemškega značaja, konstatira. da je ljudsko štetje falzifikat dejanskih razmer, ki vsled tega za pre-
sojo narodnostnih zadev in vprašanj ne more priti v poštev in končno od poslancev V. L. S. nujno pričakuje, da ne-vzdržljivim razmeram na Koroškem posvečajo svojo najiiitcnzivnejšo skrb in pozornost ter sc pri tem eventualno poslužujejo tudi najostrejših parlamentarnih sredstev.
Koroškim pritožbam se pridružujejo tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejši pritisk od Nemcev pod očividno zaslombo sovražne nam vlade.
V	plenarni seji hrvatskih narodnih zastopnikov, ki se je istega dne v Ljubljani vršila in kateri je prisostvovalo i/ kraljevine Hrvatske in Slavonije 1(> biv-šili narodnih zastopnikov razpuščenega hrvatskega sabora v Zagrebu, 8 narod nih zastopnikov iz Dalmacije, 6 narodnih zastopnikov iz Bosne in Hercegovine in narodni zastopniki iz Istre, so se istotako vzeli na znanje opatijski In dunajski sklepi in sledeči komunike sklenil:
1. Vrhovna uprava stranke prava je z velikim zadovoljstvom in iskreno radostjo vzela na znanje poročilo o sklepih, storjenih 19. rujna v Opatiji iu 9. listopada 1912 na Dunaju med delegati stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke, vsled kojih stopa Vseslovenska ljudska stranka v vrste Stranke prava in v celoti sprejme njen državnopravn) program leta 189-1.
2. Da se doseže edinstvo in svobo da. smatra vrhovna uprava stranke prava za koristno sodelovanje vseh narodnih sil in želi v tem delu pozdraviti kot soborilcc vse »lasti naroda brez razlike \erc in plemena.
Hrvatski narod, svest si potrebe svojega daljnega narodnega razvitk.i, svojih narodnih pravic in važnosti geografskega položaja, bolno čuti politično razkosanost kraljevine hrvatske, / globokim ogorčenjem prenaša pritisek protinarodnega sistema, ki osobito \ Banovini uničuje vsak napredek in prava hrvatskega naroda.
4.	Hrvatski narod, v svesti si. da so zemlje, v katerih on in njegovi soro-jaki živijo, odločilne važnosti za položaj mouaihije kot velevlasti in da je vedno v polni meri vršil svojo dolžnost nasproti svojemu zakonitemu vladarskemu domu in nasproti narodom habsb. monarhije ter doprinesel same žrtve, z.i gotovo pričakuje, spoštujoč prava in svobodo drugih narodov, da monarhija in njeni narodi v svojem lastnem intere-
su izpolnijo svoje dolžnosti nasproti potlačenemu hrvatskemu narodu.
5. Plenum vseli hrvatskih narodnih zastopnikov, članov Stranke prava iz vseh zemelj, na svojem sestanku v Ljubljani 2(1. listopada t. I., soglasno o-dobrava iu sprejema te izjave svoje vrhovne uprave ter izjavljajo, da bodo >. \so odločnostjo nadaljevali borbo in delo v duhu programa stranke prava.
Hrvatje in Slovenci se združijo. Sijajna manifestacija. Zgodovinski dan za Jugoslovane.
Z napetostjo smo pričakovali popoldanskega slavnostnega zborovanja, ki je bilo napovedano ob .1 uri popoln -dne v veliki »Unionovi« dvorani.
Poslanci so se začeli zbirati, dvorana se je začela polniti. Zborovanja se je udeležila večina kranjskih deželnih in državnih poslancev, enako štajerskih it’ koroških. Goriška državna poslanca dr. Gregorčič in Fon sta bila tudi navzoča. Enako so bili navzoči tudi vsi naši ostali deželni poslanci in sicer: deželna poslanca in odbornika B e r b ti č in dr. S t e p a n č i č, nadalje deželni poslanci Z e g a, M a r i n i č, Kos m a č, M a n f r e d a in Z I o b e c.
Kmalu po 3. uri je privedel načelnik
S.	L. S. dr. Šušteršič pod pazduha načelnika »Hrvatske Stranke Prava dr. Mile S t a r č e v i č a. Slovenski poslanci so dr. Starčeviča navdušeno pozdravili. Za dr. Starčevičem pa so korakali vsi ostali hrvatski poslanci iu zastopniki naroda. Veličasten je bil ta trenutek in neizbrisljiv za tistega, ki je to videl.
Dr. Šušteršič
je kmalu nato otvoril zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen dr. Mile S t a r č e v i č, za podpredsednika G r a f e n a u e r, zapisnikarja pa dr. Dre j c in A kači č, nakar je dobil besedo
dr. Mile S t a r č e v i č, ki je rekel med drugim:
Odlična gospoda! Prisrčno Vas zahvalim za podeljeno tni odlikovanje. Zavzemam to častno mesto globoko ganjen in z opravičenim ponosom, ker mi je predsedovati temu domoljubnemu zboru predstavnikov enega naroda hrvatskega in slovenskega imena. (Burno pritrjevanje in dolgotrajno ploskanje.1
Nismo se zbrali, da drug drugega nadmodrimo. Mi smo prišli v belo Ljubljano. da pred celim svetom pokažemo.
da smo na jugu monarhije iaktor, ki se ne da potlačiti, preko katerega se ne sme preiti. (Veliko pritrjevanje.)
Cii veni groi Kluieii - Hedervary je v delegaciji izjavil, da naša sloga, to naše delo nima temelja v preteklosti. Cu-veni Khuen ne zna ali pa preračunano taji, da je ta ideja vodila naše dede od kneza Sama do Ludovika Posavskega, od tega do Zrinjskega in Frankopana, od teh do stvoriteljev hrvatske pragmatične sankcije pa do naše dobe. (Veliko pritrjevanje.) Hrvatska, Slovonija in Dalmacija ne smejo biti ločene od Štajerske, Kranjske in Koroške. (Viharno aplavdiranje.) Ta ideja je torej osnovana ne samo v krvi, veri in jeziku, te-lnuč i v skupnosti interesov, geografski legi in skupni zgodovini.
Mi hočemo danes postaviti temelje skupnemu delu. Danes je znamenit historičen moment za hrvatsko - slovenski narod, kateri mora z vsemi dopuščenimi in zakonitimi sredstvi stremiti za oživotvorjenjem hrvatsko - slovenskega državnega telesa. (Burno, dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.)
Naj blagoslov Vsevišnjega rosi na nas in pospeši oživotvorjenje naših domovinskih idealov!
Ko sc je viharno odobravanje poleglo je govoril
poslanec Zagorac med drugim:
Visokospoštovana gospoda!
Današnji dan je svečana manifestacija hrvatsko - slovenskega edlnstva re samo kulturnega, socialnega in etničnega, temveč i političnega. (Vel!ko pritrjevanje.) Temelji so bili postavljeni že pred več sto leti, ko so naši dedje na saboru v Zagrebu prvi od vseh narodov te monarhije historičnega leta 1712. stvorili hrvatsko pragmatično sankcijo, v kateri so izjavili, da bodo le tistega člana prejasne dinastije habsbuške za svojega kralja priznali, kateri bo obenem vladal nad Kranjsko, Štajersko in Koroško.
Kaj hočemo? Mi hočemo živeti življenje, dostojno naroda naše kulture, naše zgodovine in našega stališča. Nočemo, da se nas smatra za narod nižje vrste, da se nas mačehovsko izpodriva iz vseh važnih mest v monarhiji, da se nas osiromašuje in izrablja v korist tretjih. (Veliko pritrjevanje. Vzkliki.) Mi ne iščemo tujega, Mi ne oviramo razvitka in napredka nikogar (Tako je!) hočemo samo. da i mi napredujemo, se i mi raz-
vijamo na svojem in s svojim, a Jo tega imamo pravico! (Burno pritrjevanje.)
Zakaj ne bi mogla v tej monarhiji eksistirati srečna, zadovoljna in napredna Ogrska in Avstrija poleg zadovoljne in napredne Hrvatske in Slovenije? Ne hi se H s tem povzdignila Ih okrepila monarhija sama? So mar naši interesi v nasprotju z. interesi monarhije? Nikakor! Bodočnost monarhije leži brezpogojno na našem jugu.
Zato se hočemo mi južni Slovani, v prvi vrsti Hrvati in Slovenci odločno iu možato boriti z vseliti mogočimi dopuščenimi sredstvi, dokler ne zmaga mo, a v tej borbi in delu upamo, da nas bodo podpirali vsi, ki tej monarhiji želijo dobro.
Vendar je en ključ povoljne rešitve za monarhijo, a ta leži v monarhiji sami. (Pritrjevanje.) Ta ključ je samo eden, a to je: rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu iu duhu dela in programa Stranke prava. (Ponovno pritrjevanje.) To je edini in najmočnejši argument, s katerim more monarhija stopiti pred Evropo. Sodelovati pri rešitvi balkanskega vprašanja, ne da bi bilo preje rešeno jugoslovansko vprašanje to smatramo za zelo malo vspešno za monarhijo. Balkansko vprašanje. Pri reševanju tega vprašanja je pa treba, da z monarhijo sodelujejo i Jugoslovani.
(1'ako je!) Če bi bila monarhija to vprašanje že rešila v zadovoljstvo južnih Slovanov, bi bila njena vloga iu njena pozicija veliko povoljnejša nego je danes. (Veliko odobravanje.)
Današnje težnje in absolutistične razmere v Banovini (Klici ogorčenja.' so samo dokaz velike važnosti jugoslovanskega vprašanja, pa čimdalje bedo te razmere trajale, se ne bo njegova važnost zmanjšala, nego nasprotno, bo vedno rastla, ker je i zavednost našega naroda velika. (Buren aplavz.) Zato se mi Hrvatje in Slovenci, v svesti si tega, veselo podamo na delo, a faktorjem to-in onstran Litve kličemo: Videant Con-sules . . .!
Ko minejo veliki aplavzi, predlaga govornik sledečo hrvatsko-slovensko skupno
Resolucijo:
Izjavljamo, da tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke prava in Vseslovenske Ljudske Stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stranke prava za jedinstvo, pravice in svobodni razvoj hrvatsko-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhiji.
V	svesti smo si, da so hrvatsko-sloven* ske dežele odločilnega pomena za pozicijo monarhije kot velevlastl , in kakor se zavedamo svojih dolžnosti naprain monarhiji, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da sc zave tudi monarhija svojih dolžnosti naprain našemu narodu.
Navdušenja in svečanega razpoloženja, v katerem je bila ta resolucija sprejeta, ni mogoče popisati.
Nato je govoril burno pozdravljen dr. Ivan Šušteršič med drugim:
Našli smo se, in vodi nas odločna volja, da ostanemo skupaj enkrat za vselej! (Viharen aplavz.)
To je realno-politično dejstvo, ki govori jasneje, zgovorneje, prepričevat-neje, nego bi mogel najsijajneji govornik. A še jasneje in glasneje bode govorilo dejstvo, da bodemo v istini ostali skupaj. (Ponoven aplavz.)
Varovati se moramo in hočemo nesmiselnega in neplodnega frazerstva in kričastva, ki ljubi pozo radikalno-na-rodnega junaštva, v resnici pa ni nič drugega kakor neka politična histerija ali pa. kar je še hujše, preračunjeno ko-medljantstvo. (Veliko pritrjevanje.) Valovati se motamo in hočemo gnjilega liberalizma (Ponovno pritrjevanje), modernega »svobodomiselstva«, ki nosi na
jeziku svobodo vesti, ki pa je v resnici brutalnega negacija duševne svobode in morallčen anarhizem. (Vzkliki pritrjevanja z vseli strani.) Varovati se moramo in hočemo brezplodne negaciji.', praznili protestov in melanholičnega jadikovanja. (Dobro!)
Ml hočemo biti stranka resnega, treznega, neumornega pozitivnega deia! (Veliko pritrjevanje.)
Hrvatsko-slovensko združenje, ki se je srečno /.vršilo, ni nikomur v kvar. (Tako je!) To združenje je le sama ob sebi umevna poslcdiva večstoletnega etičnega, kulturnega in narodnega jc-dinstva Hrvatov in Slovencev.
Dalcko nam je vsako sovraštvo zoper druge narode. (Pritrdilni vzkliki) Nasprotno: mi želimo bratski sodelovali z vsemi narodi monarhije za veličino m moč habsburškega gospod-stva. (Tako je!) Ako se pa. na žalost, obrača neutemeljeno sovraštvo drugiii zoper nas, sc moramo hraniti in se bodemo vselej tudi znali braniti! (Viharno pritrjevanje.)
Nikdar nas ne muc zaslepiti strankarstvo, da bi ne pozdravljali in podpirali vsakega poštenega dela in stremljenja, ki je v prid našemu narodu naj prihaja to delo in stremljenje od koder hoče. Vrata so odprta na stežaj slehernemu — ki je poštene volje. (Vsestransko veliko pritrjevanje.)
Radujcmo se, da smo Hrvati in Slovenci. ki smo danes tu zastopani, jedne in iste vere, v kateri hočemo, po zgledu naših očetov, živeti in umreti. (Splošno veliko pritrjevanje.) Prištevamo pa seveda našemu narodu tudi tiste rojake y posameznih deželah, ki pripoznavajo drugo vero. (Dobro! Tako je! Pritrjevanje.) Obžalujemo, da nas je nemila zgodovina v tem raztrgala, naše moči ne zadostujejo, to spremeniti. Računati moramo s tem realnim dejstvom. -Mi hočemo skupaj delovati, da prilagodimo program vsakokratnim aktualnim razmeram, ne da bi količkaj popustili v idealnem oziru. (Pritrjevanje.) Računati moramo zlasti z raznoličnostjo držav in dežel, v kojih živi dandanes hr-vatsko-slovenski narod. Ne moremo delati v vsakem pogledu iste politike na Dunaju in v Pesti, v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani. Gradcu, Celovcu, Zadru ali Gorici. Razmere so prerazlične. V prvi vrsti je stvar narodnih zastopnikov in avtonomnih deželnih organizacij stranke, da najdejo prava pota, prilagodivši se posebnim razmeram in varujoč pro-gramatične temelje. (Veliko pritrjevanje.)
Vse pa mora voditi delotvorna ljubezen do skupne domovine, zavest, da pripadajo enemu ljudstvu, enemu narodu. (Vihar navdušenja.)
Zvršilo se je dolgo zaželjeno, nujno potrebno združenje v resno zgodovin skem trenotju. Danes lahko radostno vzkliknemo:
Hrvatsko- slovenski narod je eno telo, eno srce, ena duša! (Nepopisen en-tuzjazem.)
Besed je dosti — naj sledijo dejanja. Našli smo se — ostanimo skupaj!
Nepopisno navdušenje je sledilo temu govoru.
Dr. Starce vic je vstal in ginjen do dna duše izjavil, da je današnji dan bil najsrečnejše v njegovem življenju. Bog vsegamogočni bo naše delo blagoslovil in bo vrnil našemu narodu, kar mu gre po naravi, zgodovini in pravici!«
Odveč je vsaka nadaljna beseda. Navzoči so kakor ene duše vstali in zapeli »Liepo našo domovino«, nakar se je zbor zaključil.
* *
Komers.
Nekaj veličastnega pa ie bil k o-m e r z v veliki »Unionovi« dvorani, ki se je vršil ob 8. uri zvečer na čast vsem bratskim in slovenskim državnim in de-
želnim poslancein. Ntijbrže da takega koltiersa še ni videla bela Ljubljana. Dravi triumf hrvatsko- slovenskega pobratimstva je bil ta večer, in kdor je bil navzoč in kdor je slišal navdušene govore, kdor je videl vesele obraze ki so se kazali z vseh strani, kamor se je človeško oko obrnilo je šele občutil, da Ljubljančanje so z odprtimi rokami sprejeli v svojo sredo bratske in slovenske goste. Ze kmalu po 7. uri sc je začela polniti velika »Unionova« dvorana in ob 8. uri so bile že vse mize zasedeno in galerija polna. Nemirno valovenje in šumenje izbrane družbe je človeka zazibalo v prijetne občutke, posebno še ob pogledu, kako sta si Slovenec iu Hrvat stiskala roki iu si prisegala ljubezen. -
Dvorana je bila v ospredju z zelenjem okrašena, vihrale so slovenske iu hrvatske zastave.
Polnoštevilni orkester ljubljanske filharmonije je zaigral, nakar se je dvig nil deželni glavar dr. S u s t c r š i č in oh grobni tišini množice rekel:
Visokočastita gospoda! Otvarjam prvi bratško- slovenski komers. Pozdravljeni vsi, ki ste prišli v belo Ljubljano. Pozdravljene dame in gospodje iz Hrvatske. (Živio.) Hrvatska domovina je naša skupna domovina (Živio.) in ostane. (Živio.) Hrvatsko slovenska domovina je sedaj eno telo, ena duša! (Ur-nebesni živio-klici.) Tako je in tako o-stane! Zato veljaj prva napitnica hrvat-skcniu ljudstvu in Hrvatski Stranki Prava. V tem trcuotku je zadonela po dvorani pesem »Liepa naša domovina« iu množica je stoje ponovno manifestirala hrvatsko slovensko vzajemnost. Potem je dr. Šušteršič nadaljeval: Današnjemu komersu predlagani za predsednika moža, čegar samo ime je program Hrvatske Stranke Prava«, na čigar programu prisega hrvatsko ljudstvo. in to je di\ Mile Starčevič. (Dolgotrajni živiokliei so se razlegali po dvorani in ploskanja ni hotelo biti konca.) Potem: In njemu veljaj druga moja napitnica. (Živio.)
Dr. Starčevič, preds. »Hrvatske Stranke Prava«, se je dvignil ter rekel: Zahvaljujem se lepo za prisrčne pozdrave. Moja cela družina je kmečke ■ ga rodu hrvatskega naroda. Moj pokojni stric dr. Ante Starčevič je delal na političnem polju za izobrazbo hrvatskega naroda. Njegova vroča želja je bila ta, da bi se Slovenec in Hrvat združila, da bi se pobratila, da bi se borila za iste cilje in ideale. Žalibog, tega ni doživel. Umrl je*poprej. A kar ni on doživel, sem doživel jaz danes. I tanašnji dan je naj-ltpši dan v mojem žvljenju. (Vihar navdušenja je nastal pri tem.) Nobena spletka nas ne more več razdražiti, nobena hinavska priliznjenost nas ne omami, Ja bi nas raztrgala in nas spet pahnila narazen. Hrvat in Slovenec naj bosta eno! (Viharno odobravanje.)
Za dr. Starčevičem je govoril saborski zastopnik V a n c a ž. Štejem se srečnega danes, kajti Vi, bratje Slovenci ste sprejeli program Hrvatske Stranke Prava«. Moje besede veljajo možu, čegar znanost in spretnost je pridobila skoraj celo Slovenijo okoli njega. Ponosen mora biti slovenski narod, da je vzgojil sebi moža in ga postavil na čelo kranjske dežele in na čelo slovenskim zastopnikom v državnem zboru na Dunaju. In temu velikemu možu, katerega tudi Hrvati visoko spoštujemo, napijem v imenu Hrvatov, pristašev »Stranke Prava«, in ta mož je dr. Ivan Šušteršič.« Množica v dvorani je vstala in viharno pozdravljala dr. Šušteršiča.
Sedaj pa se je zbral na odru moški zbor pevskega društva »Ljubljana« ter zapel pesem »Slovenac i Hrvat«. Množica je stoje poslušala pesem.
Potem je govoril državni poslanec dr. K o r o š e c, ki je rekel med drugim: Približujemo se visokim ciljem, vele-važniin dogodkom za Slovence in Hr-
vate. Bog je že vedel, zakaj je postavil štajerske Slovence na Štajersko. Štajerci smo širokih pleč in se ne uganemo zlahka. Hud boj sc nam obeta. Potrgati moramo glave onim, ki nas oholo teptajo. Račun mora priti in ta račun bomo delali nerazdruženi Slovenci in Hrvati. (Veliko navdušenje.)
Potem je govoril poslanec Pulili ič, ki je izrazil svoje veselje, da prebiva med Slovenci in Hrvati samo eden narod. Že lit let dela v javnem političnem življenju med Hrvati, a danes je našel med Slovenci brate po krvi in po duhu. Napil je konečno je-dinstvu med Slovenci in Hrvati. (Viharno odobravanje.)
Ko je orkester odigral, je dobil besedo državni poslanec koroški, (ira-f e n a ii er, ki je rekel med drugim: Moč moža je njegovo prepričanje. Ce je v družini eno prepričanje, je tudi ljubezen, in kjer je družinska ljubezen, tam je sreča doma, kajti le kjer so vsi enega duha, tam je edinost, tam je moč. V edinosti je moč. Zakaj pripovedujem to? Zato, ker se mi zdi, da danes obhajamo poroko. Slovenec se je poročil, je sklenil trdno in trajno zvezo z Jugoslavijo. Posedaj smo samo govorili o tej zvezi, danes pa je to uresničeno dejstvo. (Navdušeni živio klici.) In upajmo, da bo ta poroka pomagala tudi nas rešiti iz nemške sužnosti. Ce je Bog vedel, zakaj je postavil štajerske Slovence na Štajersko, je tudi vedel, zakaj je koroške Slovence postavil na Koroška tla. Dva Benjamina imamo danes tu: Koroškega in benjamina iz Bosne, ki prosita pomoči. Vi Hrvati imate enega Čuvaja. Mi koroški Slovenci jih imamo na stare cente. Bosanski Hrvatje so se iznebili Turka, nas koroške Slovence pa še bije Turek. Pomagajte nam pobiti nemške 'Dirke na Koroškem. - Viharno pritrjevanje je sledilo tem vsem iz srca izgovorjenim besedam.
Potem je dobil besedo narodni zastopnik S u n a r ič iz Bosne* ki je rekel, da se zahvaljuje Grafenauerju za lepe besede, a je pripomnil, da bosanski Hrvatje se niso še rešili vseh Turkov. Sedaj divjata po Bosni dva Turka, in to sta madjarski Turek in pa nemški Turek. Ta dva Turka pomagajte nam pobiti, Slovenci. Zgodovina nas uči, da smo s svojo krvjo škropili hrvatske zemlje, rešili smo Avstrijo ravno mi Hrvatje in Slovenci, kakor smo tudi rešili čast in slavo naše habsburške monarhije z mečem in svinčenkami. In na tisoče trupel hrvatskili junakov je padlo za slavno habsburško dinastijo. A sedaj prihajata Nemec in Madjar in hočeta deliti to, kar smo mi s krvjo kupili. Kri naših mučenikov zahteva, da se Avstrija naprain nam oddolji. Hočemo slovansko kraljevino v okvirju habsburške dinastije. — Urnebesni živiokilci so pretresli ozračje velike »Unionove« dvorane, ko je govornik končal svoj govor.
Nato je govoril dr. K r e k, ki je rekel, da se sicer ni oglasil k besedi, ker je vsaka beseda odveč, ker so govorniki že vse povedali, kar je bilo popolnoma na mestu. Le to reče: Ze dolgo smo gojili v srcu misel, da smo s Hrvati eno. Slovensko ljudstvo bo šlo navdušeno za nami, ko bomo bili boj za osvobojenje iu za enakopravnost slovenskega in hrvatskega naroda. Naše delavstvo, naši kmetje, naši obrtniki so vedno za nami, ko se bo šlo, da tlačanom izbojujemo njih pravice. (Navdušeni živiokliei.;
Potem se je oglasi k besedi posl. iz Istre K i r a c, ki se je zahvaljeval Slovenski Ljudski Stranki za današnje sla-vlje in upa, da tudi uboga iii zapuščena Istra bo imela kaj od Hrvatsko-sloven-ske sloge. Navdušeno in v vznešenih besedah je napil »Hrvatski Stranki Prave«. (Živio-klici.)
Narodni zastopnik iz Bosne K i š i č je govoril o slovensko-hrvatski kulturi ter rekel, da slovanski narodi v Avstriji iu ogerski ne smejo odnehati od zalite-
vc, da kakor sc reže kruli Nemcem sc mora tudi Slovanom. Moč bomo imeli veliko, ker bomo združeni, nakar je govoril bivši poslanec v saboru.
Akačic, ki je rekel, da smo sc zbrali Slovenci in Hrvatje, da danes navdušimo za krst častni iti svobodo zlato. Bliža se čas, ko sc udejstvijo naši ideali. Ne vprašamo po tujem. Mi hočemo svoje ohraniti in sicer to kar je res našega, od Lovčana do koroških hribov. Nazdravlja balkanskim narodom, ki sc s puško in z mečem bojujejo za zlato svobodo. (Navdušeni živio-klici.) Bivši narodni zastopnik Z a g o r a c je dobil besedo, ki je navdušeno in kipeče govoril za slovensko in hrvaško vzajemnost. Rekel je med drugim. Mi Hrvatje v banovini živimo kot v Aziji. Krut boj bijemo. Večje potrpežljivosti se ne najde pri nobenem narodu v Avstriji kakor pri Hrvatih. To smo trpini potrpežljivi. Pomoči nismo našli nikdar. Vse nas tlači in usužnjuje. In danes sem vesel, da sem doživel današnji dan, ko se obeta mojemu rodu pomoč Slovencev. Nič mi ni, tudi če jutri umr-jem, kajti moje veselje je prikipelo do vrhunca, in prepričan sem, da besedam bodo sledila tudi dejanja. Napijem slovenski katoliški duhovščini, ki se mnogo trudi za dobrobit slovenskega ljudstva (Navdušeni živio-klici.)
Potem je govoril dr. L. Pogačnik v imenu slovenskih »Orlov« ter nazdravil slovenskim »Orlom« in hrvaškim pravaškim »Sokolom«. (Viharno odobravanje.)
Z a 11 u k a je rekel, da oči velega hrvatskega naroda so uprte danes v be-
lo	Ljubljano. S solzami v očeh so se poslavljale naše žene od nas, 'ko smo se podajali k Vam, dragi Slovenci. Hrvat-ska in slovenska žena sta eno. Nazdravlja Slovenkam.
Med posameznimi govori je sviral oskester in pel pevski zbor »Ljubljane« kaj lepo in precizno in je žel vsestransko pohvalo. Nastopilo je pri mešanem zboru nad 100 pevskih moči.
Konečno, ker bi bila skoraj polnoč, je predsednik dr. Mile Starčevič zaključil komerz ter rekel:	Nebo naj
blagoslovi naše započeto delo in naše edinstvo naj bo trajno. Želim, da bi sc večkrat sešli kakor danes.
Tako se je torej končalo to hrvat -sko-slovensko pobratimstvo. Naj omenimo še, da jc bilo vseh poslancev hrvatsko-slovenskih navzočih 90.
Hal Bog, da bi seme, ki se je usc-jalo minulo nedeljo v Ljubljani obrodilo sad, katerega bi bili veseli mi Jugoslovani.
Zaključek.
Zborovalci so celi čas večurnega zborovanja z zanimanjem in pozornostjo poslušali govore. Ko je predsednik zaključil zborovanje, so zapustili prostore z živio-klici na prospeh »Zadruge«.
Za pregledovalce računov so izvoljeni: Lutman Jožef, posestnik in mlinar v St. Andrežu, Brajnik Alojz stareji in Anton Zavadlav tudi iz St. Andraža.
Slovenec, tvoja zemlja je zdrava...
Časopisje vseh strank, posebno pa katoliško časopisje, se v zadnjem času bavi z vprašanjem, kako vstaviti itied ljudstvom pijančevanje. To vprašanje je tudi za Slovence največje važnosti. Pijančevanje in ž njim združeno zapravljanje premoženja je največja r a k-r a n a vsakega naroda. Narod, ki je temu vdan, je že zgubljen, l ak narod zgori v alkoholu.
S pijančevanjem si človek spod-kopuje zdravje. Večina bolezni po naših bolnicah ima svoj izvor v nezmernem ' živanjualkohola.kiprovzroča razne bo-
lezni na srcu, obistih, jetrih, provzroča prav pogostoma jetiko ali sušico in splošno oslabelost, da ni človek za delo.
S pijančevanje m sc kvari cel rod. Otroci, katerih starši so pijanci, so navadno brez vsakega talenta, so tepci in že po rojstvu podvrženi raznim slabostim in boleznini. Taki otroci vidijo v družini slabe zglede, sc pohujšajo in postanejo nepošteni, neznačajni, pijanci in tatovi. To nas uči izkušnja.
S pijančevanje m zgori tudi premoženje. Naša najlepša posestva so razpadla radi pijančevanja in zapravljivosti. Pijančevanje rodi brezpravne neinaniče, brezpravni proletarijat. Starši so zapravljali, otroci pa morajo sedaj trdo živeti v suženjstvu nenaravnega uboštva. Značilno jc, da jc ljudstvo najbolj zadolženo v v i n o r e j s k i h krajih.
Kaj bi dali naši kmetje, ko bi jih mogel kdo osvoboditi jarma, v katerega jih jc vpregla zapravljivost in lah-komišljenost prejšnjih časov!! Koliko jc po mestih proletarijata, ki ima več ali manj svoj izvor v prijančevanju! Imamo cele vasi, ki so v zadnjem času prešle v roke posameznikov in celo tujcev! In v teh vaseh so večni plesi, večno popivanje!
Znano je tudi, da se ljudje v najboljših vinski h letinah najbolj zadolžujejo. ker nezmerno popivajo in tako strašno zapravljajo.
Iz pijančevanja nam torej izvira strašno gorje. Slovenska zemlja je rodovitna in zdrava. Ljudstvo bi bilo na njej lahko srečno in premožno. Ba pa naše ljudstvo, ki prebiva na srečni zemlji, ni povsod srečno in premožno in tudi ne zdravo, jc kriv v veliki meri alkoholizem. To je največja rak-rana na telesu vsakega naroda.
Sveto delo je boj proti pijančevanju. Navajajmo ljudstvo k zmernosti in treznosti, da bo srečno in zdravo na srečni in zdravi slovenski zemlji!
f
Josip Kosec,
župnik v Kamnjah.
Umrl je mož! Tako kličemo s tužnim srcem, ko naznanjamo preža-lostno vest, da je preč. g. Josip Kosec, župnik v Kamnjah, podlegel bolezni, ki ga je trla že kakih deset let. Trikrat so ga sedaj operirali na črevih v bolnici usmiljenih bratov. Po tretji operaciji minuli torek je bil že tako slab, da so zdravniki zgubili upanje, da bi mu rešili življenje. Zvečer ga je obiskal pre-vzvišeni knezonadškof dr. Frančišek Sedej. Včeraj zjutraj ob treh je izdihnil svojo blago dušo.
Blagi pokojnik je bil rojen dne 9. maja I. 1866. v Gorici. V mašnika je bil posvečen dne 7. okt. 1888. Po ordinaciji je bil imenovan za kateheta supl. na c. k. vadnici v Oorici. Dne 21. avgusta 1S89 je bil imenovan za kaplana v C e r-k n e m, kjer je bil po smrti dekana Jereba tudi župni administrator. V Cerknem je ostal do 17. maja 189"3., ko je bil imenovan za kurata v Novake. Tam je služboval do I. 1898. One 27. sept. I. 1898 je bi! investiran za župnika v K a m n j ah, kjer je ostal do svoje smrti.
Blagi pokojnik jc bil zelo inteligenten. resen in priden duhovnik. Našemu listu je bil stalen so-trudnik. Spisal je več podlistkov na pr..
O	a b r i j e I Garcia More n o. živo-topis katoliškega politika, I. 1901, J u-d o v s k i program v letošnjem letniku itd. Poleg tega je spisal za naš list še brez števila dopisov, poročil in drobtinic. O njegovem cerkvenem delovanju pričajo cerkve, v katerih je služboval, pričajo bratovščine, priča Marija dru-
žba in telovadno društvo »Orel«. V Kamnjah jc pastiroval več let sam, čeprav so tam tri šole, ki zahtevajo za kateheta obilo dela.
Preč. g. Kosec jc bil vnet zagovornik družbe abstinentov in jc sc vsemi močmi delal propagando za zdrženost in zmernost našega ljudstva. Bil jt dolgo vrsto let popoln abstinent.
V	tem zinislu je govoril v raznih društvih v Gorici in na deželi. Pobijal jc škodljivo pijančevanje iu dajal v zmernosti sam lep zgled. Bil je izvrsten govornik.
S težkim srcem se poslavljamo od njega. Pogrešali ga bomo zelo. Delo, ki je je on opravljal, bo mogel težko kdo sam opravljati. Pri tem je bil še vedno bolehen, da je moral o počitnicah zdravja iskati. Lansko leto je bil v Slatini, letos se je podal v Karlsbad. Zdravja pa ni mogel več zadobiti.
Njegovi dragi materi, ki je živela pri njem v Kamnjah, izrekamo iskreno sožalje.
Pogreb bo v petek ob 7. uri zjutraj iz mrtvašnice usmiljenih bratov v Gorici. Truplo se prepelje v Kamnje, kamor dospe okoli 10 ure.
Večna luč naj mu sveti! Vsemogočni naj obilo poplača njegov trud!
Liberalci in duhovniki.
»To dvoje pa že ne gre skupaj« bodo rekli naši dobri bravci. Leliko in rad verjamem, saj so liberalci in naši in drugod po svetu ravno istega mnenja. In vendar vem, da se celo dobri prijatelji ne spominjajo tako pogostoma dr uk druzega. kakor liberalci in vsa podobna kompauija katoliških duhovnikov - res. da ne s posebno ljubeznijo, teinuč tako nekako, kakor Črnogorci Turkov!
Čudno, kaj ne? Saj vendar hočejo veljati za poštenjake, a ravno stan duhovnikov ima najmanjši o d s t o-t c k hudodelcev, kar spričuje kriminalna statistika. Liberalci postenj a-ki bi morali takemu stanu pač slavo peti in želeti, da bi se upljiv tega stanu vedno bolj širil — a ga napadajo, kjer in kolikor morejo!!
Duhovniki so pač stan omikancev in liberalci, ki hočejo veljati za omikane bi morali pač spodobno spoštovati tak stan, a vidimo, da imajo pač večkrat pohvalno besedo za učitelje iu med njimi tudi več svojih prijateljev iu pristašev (a ne najbolje!) duhovnikom pa —brce! (Pač hvalevredno zanje, da so z malim zadovoljni. Stavec.)
Marsikomu se je že milo storilo, ko jc videl zaničevati one, katere jc poznal dobro, da tega niso zaslužili, od katerih je prejel že marsikako dobroto, slišal sem že opazko: »kako more Bog kaj tacega dopustiti« in vendar je stvar čisto naravna, pride kar sama ob sebi in bo vedno enako do konca sveta. Ze v stari zavezi so preganjali preroke, celo morili so jih, preganjali in morili so začetnika naše vere, Kristusa, preganja-
li	in morili so apostelje iu učence Kri-stove, kakor jim je že sam prerokoval. »Učenec ni nad učenika, so mene preganjali, vas bodo tudi«. To je pa kristijanom viden znak, k j e j c p r a v ,i K r i s t u s o v a c e r k e v. Zakaj pa vsi nasprotniki Kristusovi puste tako lepo pri miru judovske rabine in prote-stantovske pastorje in ruske pope? — Znamenje, da niso »Njegovi učenci«, kei niso preganjani!
Na svetu je vedna vojska med božjim kraljestvom in med peklom — in v vojski na koga streljajo? Na otroke? na žene? na starčke? Te vojaki pogledajo, a še zmenijo se ne zanje, češ:
Narodni kolek v prid »Šolskemu Domu« se dobi v trgovini Katoliškega Tiskovnega Društva in v »Narodni Tiskarni« v ulici Vetturini št.
»kedo sc bo s temi bojeval, saj ti niso nevarni!« K večemii kaki Turki so včasih vse pomorili, kar jim jc prišlo pod pest a še turški sultan jc izdal v sedanji vojski zapoved, da ne smejo mirnim prebivalcem turški vojaki nič hudega narediti, češ, naj vidi svet, da so tudi Turki že omikan narod!
Manj omikani, kakor Turki pač naši liberalci uc bodo hoteli biti in sc to-raj ne bodo vojskovali s takimi, ki liberalizmu niso nevarni.
V	vsaki vojski pa streljajo v one, ki so nevarni, v oborožene vojake, šc raje pa v častnike, v generale; kakšno veselje, ako bi mogli ubiti, ali vsaj ujeti celo vojskovodjo!!
Isto'je v Vojski za duše drugo-verske pastirje se pusti pri miru niso nevarni, peklenski vojski ne narede škode, papež, škofje in duhovniki katoliški seveda te pa dajmo! Tudi neduhovnikc, ako so bojeviti, oboroženi, nevarni liberalizmu in tovar-šiji, na le pa z vsem orožjem, od mesarskega noža do kanonov.
Znano je menda šc, da so že pisali pri nas, da treba dati s »krampom« po glavi onemu, ki bi daroval kako miloščino za papeža. (Toraj so vendar h u i-ši. kakor Turek, saj papežu jc že dala desetico tudi kaka stara ž c n i c a, alt s tari m o ž i č e k in takim hi Turki tildah več s »krampom«. Stavec.) Tega bi hoteli izstradati. Kaj so že vse napisali proti škofom in proti duhovnikom! To pa poštenih kristjjanov kar čisto nič ue moti, saj je Kristus sam naročil svojini apostolom: »kdoi vas posluša mene posluša«, tega se bodemo vedno držali v vseh rečeh, ki se tičejo vere v zasebnem in v javnem življenju, da se ne bodemo motili, imamo p o r o-š t v o K r i s t u s o v o, ki pač nekaj več velja, kakor cn umazan liberalen papir
—	iu prepuščamo drugo polovico Kristusovega reka: »kdor vas zaničuje, m e u e zaničuje« prav radi liberalcem, ako jim je tako po všeči.
»Toda ti duhovniki niso pravi, imajo napake!« O. to vedo že sami, zato pa tudi molijo pri vsaki sv. maši: mea cul-pa in. ali ni vedel za to že Kristus takrat, ko jim je naročeval, uaj gredo ličit, a ljudem poslušat jih? Poroštvo za nauk jc prevzel Odrešenik sam brezpogojno! Katoličanom zadostuje, da je duhovnik postavljen od cerkvene oblasti iu, dokler je na svojem mestu po volji svojih cerkvenih predstojnikov, toliko časa imajo katoličani dolžnost poslušati jih v vseh verskih zadevah.
Ako bi pa kateri duhovnik ne o-pravljal svoje službe, kakor gre, ali. ako bi krive nauke začel učiti, vemo, kam sc obrniti, vemo, kedo je postavljen, da odpomore! Kedar bodo liberalci pokazali mesto v evangelju, kjer je Kristus n j e postavil za nadzorni-k e svoje cerkve, pa naj zahtevajo, da jih bodemo poslušali !
Izredni občni zbor „ Gospodarske zadruge za goriško okolico".
V	nedeljo, dne 13. t. m. je imela »Gospodarska zadruga, izredni občni zbor,
v	svrho poročila o letošnji trgovini s krompirjem. Zborovanje se je vršilo v Gorici v gostilni pri »Jerasu« med 2. in
6.	uro popoludne.
Udeležilo se je tega zbora nad 200 članov iz vseh v zadrugi zastopanih občin. Zborovanje je otvoril predsednik zadruge Ivan Mr molja.
Računsko poročilo.
Poroča poslovodja zadruge gosp. Franc Mikuš. Zadruga je v letošnji sezoni nakupila 404 vagonov krompirja. Nakup stane zadrugo z vrečami in drugimi stroški 389.455 K. Prodan jc bil za 393.200 K. Krompirja so dale zadrugi
posamezne občine: Standrcž 14N vagonov, St. Peter 24, Vrtojba 60, Biljc-Orehovlje 37, Sovodnje 28, Miren 26, Peč 13, Kras 13 vagonov. Ostali kraji: Gorica, Solkan, Podgora in Furlanija skup 51 vagonov. Povzel je nato besedo predsednik zadruge Ivan Mrmolja ter navajal
koristi zadrugarjev.
Z gotovostjo smemo trditi, da je zadruga tudi letos članom in nečlanom prodajalcem krompirja pridobila stoti-soče z vzdržavanjem po cele tedne enotnih cen, kar se pred obstojem zadruge ni nikdar zgodilo.
Boji z ostalimi trgovci s krompirjem.
Imeli smo tekom trgovanja luid boj z ostalimi trgovci s krompirjem za ustanovitev zadruge, a iz boja prihajamo kot zmagovalci. Kar je bila še I. 1910. družba Bombig, Lutman, Maraž pod naslovom »Laudesprodukten Export«, to je letos naša zadruga, namreč najmočnejša tvrdka na trgu s krompirjem v Gorici. Da smo zmagali, ne gre zasluga samo vodstvu, temveč tudi Vam za vaše zaupanje in zvestobo. Zaupni shod 23. junija ravno tu je odločil obstoj zadruge. Takrat ni bilo še sklenjeno, da se imajo člani podvreči izročitvi krompirja zadrugi brez naprej določati cene. Ta sklep seje pozneje upeljal in je ostale trgovce s krompirjem zbegal, ker niso znali po kakšni ceni bode zadruga plačevala krompir. Njih agitacijsko sredstvo »mi plačamo več kot zadruga« • je bilo s tern sklepom ovrženo in mi smo nadalje mirno nakladali svoje vagone. Ne dajte se begati torej tudi zdaj ne od trgovcev in njih agentov, ki kriče po krčmah, da zadruga mora letos izkazati mnogo dobička. To je le njih hujskarija; vedite, da so Vas ravno ti strašili med trgovino, da je zadruga izgubila 36.000 K, katere bodete morali dokladati. Kdor ni član zadruge, nima nas nič učiti ali svariti. Kdor je resničen prijatelj kmeta, ne more govoriti proti zadrugi, temveč bo istega za zadrugo še spodbujal.
O	dobičku zadruge.
Znano vam je, da zadrugi ni namen, da bi zadruga kot taka imela mnogo čistega dobička, temveč da plačuje po kolikor mogoči visoki ceni svojim članom krompir, zaračunavši si režijske stroške; morebitni čisti dobiček se pripisuje rezervnemu zakladu. Tudi tega ni
Vojna na
pričakovati v tako kratkem času, ker če si hočemo pridobiti odjemalce, moramo delati brez dobička, drugače bi ostali isti pri svojih starih 30 letnih zalaga-tcljih.
Izid trgovine.
S popolnim zadovoljstvom in po stari kmečki navadi moram reči: »Hvala Bogu! dobro se nam je izteklo.« Nobenega strahu ni več. Zadruga ni imela nikakšne zgube ne na blagu ne na tirjatvah, razen kakšnih malih popustov.
Beseda »zadruga« straši po Goriškem.
Polom »Trgovske« in »Mizarske zadruge« straši pred zadružništvom, nasprotniki uporabljajo to tudi proti naši zadrugi. Razložil vam bodem nevarnost liri naši zadrugi. Jamstvo za vsak delež znaša 200 K. Vsak boljši posestnik mora imeti 2 deleža, torej znaša njega jamstvo 400 K. V najslabšem slučaju torej more zgubiti 400 K. Jamstvo vseh deležev pri zadrugi znaš;' nad 120 tisoč kron, torej bi morala zadruga izgubiti stotisoče, da bi člani zgubili celo jamstvo deleža. To pa je iz-klučeno, da bi imeli take ogromne zgube. Jaz sodim da je zadruga najnevarnejša leta za zgubo že prebila, ker začetek je bil pri nas težak, kolikor glede spoznanja odjemalcev tako radi privad-be kmeta za dovažanje zdravega in za trg sposobnega krompirja. Vendar pra-
vi	zadrugar mora biti na vse priprav lien. tudi na najslabše. Najluijše torej, kar sc more našemu zadrugarju zgoditi, je izguba 400 K.
Zguba pri »Trgovsko-obrtni zadrugi« v Gorici je vse kaj drugega kako: pri naši zadrugi. Tam ni imel član od zadruge nikake koristi, kakor da si je izposodil denar na obresti. Tukaj ima kmet letno velike dobičke, da prodaja krompir po višjih cenah, kakor bi ga prodajal, ko bi ne bilo zadruge. To sami priznavate, ko pravite, da tudi če bi letos plačali celo jamstvo deležev, ne daste nič svojega, marveč oni denar, ki sle ga boljši posestniki v tem letu dobili (id zadruge več kakor če hi isto ne bilo. Zadruga deluje pa že 3 leta z ravni' istim vs.pchom v korist vseh pridelovalcev krompirja, čiauov in nečlanov z vzdržavmijem višjih cen. Torej je že 3 letni ne enoletni dobiček in nobene iz gube.	(Dalje	pride.)
Balkanu.
Požar je vsplamtel. Gori tako, da j bo težko omejiti ogenj. Oči celega izobraženega sveta so obrnjene na Balkan. Vse pričakuje z napetostjo, kaj pravij > liajnovejši brzojavi in telefonska poročila. Vse je nestrpno in se poprašuje, kaj bo, kaj bo, kdo bo zmagovalec, kdo ponese venec zmage s krvavega plesa.
'l ake vojske, kakor je sedanja na Balkanu ni videla Evropa zlahka. 1 urek je velik, močan, grozen, brezsrčen. \si se ga spominjajo z grozo in naše kmečko ljudstvo s strahom izgovarja besedo Turek, kajti v Turku vidi poživinjenega človeka, ki je žejen krščanske krvi. Naše ljudstvo se Turka spominja še izza pripovedovanja, ko je oblegal naš Dunaj iu ga je poljski kralj Sobjeski pregnal i/ predmestja dunajskega, i urek navadno ne odjenja toliko časa, dokler giblje.
Na.drugi strani pa stojijo štirje zavezniki skupaj, Črnogorci, Bolgari, Srbi in Grki. Navdušeno je to ljudstvo za vojsko. Svojo domovino ljubi to Ijuu-.stvo neizmerno. Zato je pozdravilo / ognjevito ljubeznijo proglašenje vojne proti Turku. L.e en vzgled navedimo, ka k a ljubezen je ucepljena v srcih Črnogorcev za svojo domovino. Pošten; Črnogorka, kmečka žena, imela je tri sinove in mo/a še pred 14 dnevi /iva i’1 zdrava. Ko je zapela vojna tromba so
vsi trije sinovi, najmlajši je imel i(> let, se podali v vojsko. A tudi mož je šel m pustil ženo samo doma. Šli so mož m mlajši sin prostovoljno v vojsko. Nesreča je hotela, da so turške krogle prestrelile prsi očeta, najmlajšega in pa starejšega sina, medtem ko je turški liand-žar prebodel srce srednjega brata. Mati, Črnogorka je vse to izvedela. Imela je še enega sina, ki je bil črkostavee na Reki. Prah mu je in v pismu rekla: Ljubi sin! Pridi domov iu podaj se v vojsko za domovino! Glej, tvoj oče in trije bratje so padli za domovino! Prosim u pridi še ti in primi za orožje. — Tvoia mati te kliče! Izpolni ji to željo! Častno je. bojevati se za domovino! No vstraši se!« In res, dobri sin je koj popustil delo v tiskarni in s prvim vlakom odpotoval na bojišče. Taka je ljubezen balkanskih narodov do svoje domovine.
V	naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča:
Črnogorska armada napreduje.
Zmage Črnogorcev,
Črnogorci zmagujejo Turke na vseh straneh. Sedaj se pričakuje, da naskočijo Skader z več strani. Vsaj tako se glase najnovejša poročila, ki pravijo, da se pripravljajo na odločilen pohod proti Skadru.in čete so se od vseh strani za-
čele pomikati proti mestu. Siverne čete pod generalom Lazovičem so odkorakale iz Tuzija ter stoje že prav blizu, južna kolona je zavzela po hudem boju vrhove okoli I3elaja ob Bojani, ter mesto zasedla. Še v nedeljo proti večeru je začela črnogorska artilerija obstreljevat' Taraboš.
Uradno se poroča, da je v nedeljo dopoldne črnogorska vojska zavzela Gu sinje po nepopisno krvavem boju, kakršnega dosedaj v tej vojni še ni bilo.
V Gusinju je bilo 15.000 Turkov in mohamedanskih Albancev. Podrobnosti o boju še manjkajo, samo toliko je do sedaj znano, da je bilo klanje na obeh straneh tako, da ga doslej še ni bilo.
Podrobnosti o črnogorskih bojih in zma-jjali, — Grozno klanje. Človeška kri teče v potokih.
Pa so junaki Črnogorci. Evropa jc mislila, da z enim turškim mahljajem bodo Črnogorci »hin«. A dejstva govore danes drugače. Koso naskočili Cr-nogorcjTarabošsobili popolnoma v ognju. Krogljesožvižgale okoli ušes kakor muhe. Težki oblegovalni topovi so bruhali smrtni ogenj na Taraboš tako dolgo, dokler niso zavzeli nekaj malih trdnjavic. Kupi mrličev, zdihujočih ranjencev in zevajočih ran jc bilo videti. Grozen prizor. A še zdravi in živi ostali Črnogorci so šli preko mrtvih teles naprej iu naprej. Za 'Taraboš sc bije še hud boj.
Malo turško mestece Bcran je pad-
lo	tudi Črnogorcem v roke. Pri tem napadu so zajeli Črnogorci 400 Turkov in 15 topov.
Črnogorci so dosedaj zaplenili iu u-grabili Turkom okoli 50 topov, nešteto pušk in streljiva. A ujeti turški vojak; imajo tudi mnogo denarja s seboj, živila i. t. d.
Malisori pristopajo od kraja k črnogorski armadi, l.e v enem pretečenih dni jih je pristopilo 1500 mož.
Sedaj so Črnogorci pred Skadrom in najbržc sc bije tam hud boj. V mestu je 12.000 katoličanov, ki žive v strahu, da jih Turki pokoljejo.
V mestu Tuzi, katero so zavzeli Črnogorci 'Turkom se že razširja smrad vsled nepokopanih mrličev.
Po velikem prelivanju krvi so Črnogorci zavzeli Gusinjc z bajonetnim napadom. Zabadali so sc eden drugega Orožno mesarsko klanje.
■ Strašni boji so se vršili v Plavi. Turške žene in otroci so se bojevali s turškim vojaštvom vred proti Črnogorcem. Padlo je na obeh straneh 1200 mož. Piavo so Črnogorci osvojili, ko ježe gorelo.
Turško mesto 'Tuzi s 4000 možmi sc je udalo Črnogorcem.
Nad 6000 turških ujetnikov imajo Črnogorci.
20.000 Criu joreev koraka proti Skadrti. Pričakuje sc grozno klanje.
Črnogorcev je dosedaj padlo v vojski nad 4.000 mož.
Črnogorci oblegajo Skader. \ sled tega je začelo primajkovati v Skadru živeža. Turška posadka se pripravlja na beg.
Eako se bojujejo Srbi ?
Srbi tudi prodirajo proti Kosovemu polju in pričakuje se grozne bitke tamkaj. ki bo takorekoč odločilna. V dosedanjih bojih ni padlo še mnogo mož.
' A zdi se, da čaka srbsko vojsko grozna poskušnja.
Čete generala Živkoviča so v nedeljo zasedle Novo Varož po hudem boju ter prodirajo sedaj proti Prepolju. Nahajajo se 15 km od meje.
V nedeljo zjutraj so bili Srbi zavzeli Podujevo ter napravili bogat plen. Dobili so 1 zastavo, 80 šotorov, 110.000 patron ter mnogo druge municije. Vjet-niki pravijo, da sta se nahajala v Podu-jevu dva turška regularna polka. 6 ta-barov Arnavtov in 3 baterije.
Uradne vesti javljajo, da so zasedle srbske čete Podujevo in zaplenile
mnogo vojmh potrebščin. V zav/eli pokrajini so takoj po-tavili srbsko oblast.
Srbska hrabrost. — Grozni boji.
Srbska armada jc tudi hrabra. — Srbska armada sc približuje Sandžaku. Enako koraka eden del srbske armade proti Ristovae-Skopljn. Srbska vojska se sc je bila z uniatskimi četami iu jih premagala. Mrličev je bilo na obeli straneh mnogo. Zdi se, da se bo bila huda bitka s Srbi pri Kiistendilu. Turška armada Zeki Paše šteje 100.000 mož. Srbska armada je prodrla do torka 10 kilometrov daleč od meje v notranjost Turčije.
Srbi so zasedli vrhove planine Ru-jan. Od tam korakajo Srbi proti Prištini, katero so baje tudi že zavzeli.
Srbi so zavzeli Novo Varoš in se nameravajo s Črnogorci združiti prt Prijepolju.
Poroča se. da so Srbi prodrli že tik pred Kumanovo. Ce pade Kumanovo, potem imajo Srbi odprto pot do Skop-lja.
Turki so napadli srbske čete v okolici Novega Pazarja. Padlo jc nad 1000 Turkov. Enako jc padlo mnogo Srbov. Srbi so si že priborili nekaj važnih postojank pri Novem Pazarju, in so danes žc tik pred njim. Grozne granate švigajo v mesto. 'Tu se obeta klanje.
Srbi oblegajo Skoplje, in njih čete prodirajo naprej na celi črti. 'Tretji vojni zbor srbski koraka potem, ko si je osvojil P listino proti Kumanovem. - Srbi so baje Kumanovo že zasedli. Turki so se odtod umaknili proti Skopljetuu.
Srbi so si osvojili tudi Sevnico in Novibazar, kjer so postavili srbske oblasti. Srbske izgube so izredno velike, a še večje so turške izgube.
Eako se bojujejo Bolgari.
Bolgari pred Odrinom.
Bolgarske čete so se že približale Odrinil iu so zasedle baje dve turški utrdbi. Po drugih poročilih se nahajajo bolgarske čete 10 kilometrov oddaljene od Odrina.
Bolgarske čete so v soboto popoldne zasedle oba bregova Marice pri Mu-stafi paši. Tekom popoldneva se je bolgarskim četam posrečilo zasesti tudi Mu-stafo pašo kj»-r so zaplenili mnogo živeža in krmil. Turki so hoteli razstreliti železniški most čez Marico, kar se jim pa ni posrečilo. Most je bil le malo poškodovan. Električne naprave, brzojavne postaje in telefonske zveze so nepoškodovane. Turki so se umaknili proti O-drinu. Sledil jim je močan bolgarski oddelek, ki je prodrl do prvih predutrdb. Bolgari so vjeli nad 100 Turkov predno so dospeli do prednjih utrdb Odrina. Neprestano se bližajo bolgarske čete mestu, ter so zavzele že več pozicij v okolici Odrina.
Napredovanje Bolgarskih čet.
Turki povsod potisnjeni nazaj.
Iz Sofije poročajo dne 22. t. m. Bolgarska vojska, ki jc prekoračila mejo, jc razdeljena v dva vojna oddelka. — Eden teh ima nalogo, da si osvoji Odrin, drugi pa ima nalogo, prodreti preko Se-res do Soluna. Vshodna armada, ki je zopet razdeljena v dve diviziji, je glavna armada. Ena teh divizij koraka v dveh oddelkih čez ravan 'Teke in je dospela do Kirkilisa. Druga divizija pa si je žc osvojila dve predutrdbi Odrina in se pripravlja, da obkoli popolnoma mesto Odrin. Ako bi prišlo tu do odločilne bitke, je skoro gotovo, da bi obe imenovani diviziji bili udeleženi pri tej bitki. Na zapadnetn delu so bolgarske vojne sile razdeljene v tri vojne zbore. Prvi teh koraka iz Stanimaca proti Tamrasu proti Merti. Drugi koraka po ravani Struma in jc namenjen obrniti se proti Kresni in Mebriku. 'Tretji pa koraka čez ravan krivo proti Kumanovem in ima namen, združiti se s srbsko armado pri Skoplju.
Od druge strani sc pa poroča, daje pri Kirkilisu bitka že pričela in da se od j obeh strani bojujejo z vso srditostjo. —
U L (j aJr ]/e
ERBIEN
i _LPStiov.i!
Mitroviča
TTT -KaganlJk
ONTENEGRO'
Pnschhna efinjet*'-"' 0	\	\	Vra
a in bol
1
Eski-Sagra/^I Nova-Zagora
Kostendiil
"ppop^x l  .........
*
»u
Skutari vPrisren
Uskul)
Kirk-Kilise
Ost-Armw^r Adrianopel
:% c?
*V) West-Armee
E/ I
.feredshik	VhTr*'.
iJedeaghatsch
Armeeabteilunq
Riza-Pascha »JMonashr
SALONIKIS--------
E/senu ihnen i ^ Turkische Truppen P«« Bu/garische "
P mm Serbische Y rrrm Montenegrinische Tr. P®ctcc6 Oriechische Truppen
0 » W 60 BO 100	150	200
"riechenlano
Kilometer
Tukaj podajamo našim čitateljem zemljevid, kjer se vrši krvavi boj. Zgoraj na skrajni levi je Crnagora na sredi Srbija . na desni Bolgarija, spodaj je Grška. V sredini pa je Turčija. Žal, da se ne more dobiti slovenskega zemljevida. A kdor je le
količka vešč nemščine si bo že znal pomagati s tem zemljevidom.
Turške pozicije so jako močne. Po 22. \ t. m. popoludne je padlo baje že 2000 Bolgarov. Ranjenih pa da je 4000. Utrdbe pri Cermenu so Bolgari izvojc-vali. Naskočilo je 10.000 Bolgarov z bajoneti omenjene utrdbe. Boj na obeli straneh je srdit in je podoben bolj mesarskemu klanju. Nebroj turških vasi se nahaja v plamenu, En oddelek bolgarskih vojakov je bil od turškega topništva popolnoma uničen. Ker se turško prebivalstvo jako izdatno soudeležuje vojnih spopadov in so tamošnji turški kmetje napadli neki transport turških ujetnikov in so ujetnike oprostili, so Bolgari vas Tamroš upepelili. Na cesti z Nevrokopa pri Kresni so trčili Bolgari ob neki turški vojaški oddelek, kjer je bilo ujetih I200 Turkov.
Hrabrost Bolgarov. Na vagone mrličev. Ljudje se sečejo kakor seče mesar vola.
Bolgari so tudi hrabri vojščaki. Padlo jih je že več tisoč mož. Ko so sc Bolgari približali Odrinil in so naskočili utrdbe, jih je padlo 3000. Grozno! Boj za Odrin se bije dalje. Pravijo, d.i koncem tega tedna pride pri Odrinu do bitke, v kateri se bo bilo 100.000 vojakov.
Mustafo Pašo so Bolgari zavzeli ' velikimi izgubami.
Bolgari se pomikajo sedaj proti Odrinu in Kilkilisu. Nekateri listi pišejo celo. da so Bolgari zajeli 20.000 Turkov pri Kirkilisn. Ta vest ni še potrjena. Te bitke da sc udeležuje 260.000 mož. Klanje je grozno. Topovi grmijo celi dan. Mrličev da je na vagone, eni brez roke. drugi brez glave, noge, ušes, slepi itd. Strašen prizor. Pravijo, da bu ta boj skoraj odločilen za celo vojsko.
Pretresljivi prizori sc vrše na bojišču. Poroča se, da ranjenci zdihujejo, da se kamnu smilijo. Joka in trpljenja je mnogo. Tu zdihuje eden s prestreljenimi prsi in kliče na pomoč ženo, mater, o-troke, tamkaj pa se bori s smrtjo mlad junak, ki mu je komaj mali prisilil na dan. A zdravi vojaki gredo v boj s tako navdušenostjo kot bi šli na »ohcet«. -Grozne slike!
Po najnovejših poročilih se bije koli Kirkilisa hud boj. Bolgarske vojne čete, ki so zapletene v to bitko, znašajo kakih 200.000 mož. O približnem številu v tej bitki se bojujočih Turkov ni nič znanega. Resnico o izidu te hude bitke se bode izvedelo šele po par dneh. Poročila si danes jako nasprotujejo. Poročila od bolgarske strani zatrjujejo, da zmagujejo Bolgari na celi črti, dočim trde turška poročila in poročila Turkom prijaznih inozemskih listov, da so 1 urki na celi črti zmagovalci ter da so se začeli Bolgari pomikati nazaj proti meji.
Tako n. pr. pravijo bolgarska poročila, da se bojujejo na obeh straneh z največjim naporom, Turki so povsod bi-
li	pregnani iz svojih pozicij. Nekatere predutrdbe pred Odrinom so zasedle bolgarske čete. En bolgarski oddelek, nahajajoč se na obrežju Črnega morja, je napredoval proti Nisi.
I	urška poročila pa poročajo o neki veliki bitki, ki bi se bila pri Marašu in ki je trajala 9 ur. In v tej bitki da so bili Bolgari popolnoma tepeni.
Kakor rečeno: Resnica izvedela se bode šele čez par dni. Le eno je gotovo, da so boji skrajno krvavi in da se na obeh straneh hrabro vojskujejo.
Tudi Grki »žehtajo« Turka.
Tudi Grki zmagujejo Turka. Najnovejše poročila pravijo, da so Grki blokirali s svojimi vojnimi ladjami turški otok Lemno, ki bo moral pasti Grkom v roke. Turška posadka na tem otoku šteje 200 mož. Čuje se že gromenje topov. Padec pričakujejo vsak hip.
Grška armada je 21. t. m. poštiri-urnem boju zavzela Elasono ter pritisnila Turke proti Sardanoporonu. Tam se nahajajo grške zasede, v katerih se koncentrira vse severno grško prebival-
stvo. Pri Elasoui so zavzeli Grki vse | holme ter se pripravljajo na odločilno bitko.
Pozno v nedeljo je prudrl glas, da je razdejala grška flota važno železnico Solun-Dedeagač in izkrcala precejšnje čete.
Grške čete so zasedle z nevelikim bojem Diskato. Pri tein boju je padlo 1300 Grkov in še več Turkov. Grki so zaplenili Turkom več miljonov kron iu živeža.
Grške ladje so zasedle po hudem boju otok Lemnos in ujele 500 Turkov.
Grki so zavzeli mestece Kastno. Mrličev je cele kupe. Nepopisljivi prizori se odigravajo na bojišču.
Grki so sedaj na poti proti Janimi v Evpiru ter blokirajo Preveso. KedaJ pride do hudega boja v tem kraju, ni še gotovo. Govore, da tekom treh dni. Najnovejša poročila pa pravijo, da že grme grški topovi nad Preveso in Turki bijejo obupen boj.
Grki so zasedli po hudem boju Ser-
vio.
Kaj pa Turek?
Turek še vedno upa, da vendar se mu ne bo taka slabo godilo. Mogoče da bo to res. Kajti priznati moramo, da Turek je močan in da je že marsikatero vojsko skusil. Turek bo zadovoljen, da ne posežejo v to vojsko druge države, sicer bi se mu še slabše godilo. Sicer pa se Turek boji, da v slučaju nevspe-hov balkanskih državic proti njemu ne bi nastopila mogočna Rusija. Rusije se Turek boji.
Sicer pa tudi v Carigrad prihajajo vesti o turških „zmagah“, katerim pa se more le malo verjeti.
Turki imajo zbranih okoli Drino-polja 190.000 mož in 80 baterij. Poleg tega še 300.000 mož po drugih krajih Makedonije. V Mali Aziji čaka 110.000 mož na prevoz v Evropo.
Turka grizejo in ujedajo torej na treh straneh. A stari Osman ima oslovsko trdo kožo. Zadnja poročila pravijo, da Grki zahtevajo Kreto in Empir seveda če premagajo Turka.
Govedorejske razstave.
Razstava goveje živine, ki seje vršila dne 17. t. ni. v Gorici za pol. okraj gor. okolice z občinami Dolenje, Kožbana, Medana in Biljana izvzemši občino Loč-nik je bila lepa. Nagrade so dobili:
V I.	razredu:	biki junci: je dobil
prvo darilo Anton Klinec iz Vipolž, drugo A. Cijan iz Bilj, tretje Ant. Karnjel iz Podgore, četrto Jos. Remec iz Vitovelj; to je 40, 30 in 20 K; po 16 K so dobili: Jos. Srebernič iu Jak. Komel.
V II.	razredu :	Krave in	junice za
pleme: po 50 K: R. Pavlin iz Solkana,
I.	Savnik	iz Bilj;	40 K Fr.	Gorkič iz
Vrtojbe;	po 30 K: A. Kulot	iz Gorice,
1. Makuc iz Št. Andreža, Jos. Kulot iz Gorice; 20 K I. Gironcoli iz Vrtojbe. Potem je bilo še več daril po 20 in 10 kron. Tudi na letošnjih razstavah se je pokazal lep napredek posebno pri mladi živini.
Dne 18. t. m. se je vršila v K a na 1 u govedorejca razstava, na kateri so dobili nagrade sledeči in sicer:
Za bike: Jožef Manfreda, Lom št.	51, K 25	—	Andrej Zelinšček, Svink
št.	84, K 15	—	Ivan Pregelj,	Lom št. 27,
K	15 — Jožef	Šuligoj, Kal	št. 112, K
10	— Franc	Gorjup, Vrh št.	12, K 10.
— Za krave: Jožef Čargo, Ročinj št. 93, K 25 — Martin Berlot, Gor. Vaš št. 52, K 20 — Jožef Pregelj, Lom, K 15
— Rafael Zimic, Deskle št. 180, K 10
— Andrej Gerbec, Ročinj št. 139, K 10.
— Za junice: Jožef Križnič, Ročinj K 30 — Miha Mavrič, Skale št. 147, K 25 — Ivan Čargo, Anhovo št. 13, K 20
— Štefan Škodnik, Bodrež št. 3, K 15
— Jožef Šuligoj, Goljevec št. 57, K 10
— Jožef Pregelj, Lom št. 26, K 10 — Andrej Rahotina, Ročinj št. 39, K 10. —
Na razstavo je bilo prignanih 10 bikov, 10 krav in 17 junic.
Dne 19. t. m. se je vršila na Cesti pri Sv. Križu govedorejska razstava. Nagrade so dobili in sicer:
Za bike in bikce: Silvester Lokar, Lokavec št. 162, K 30 — Anton Samic, V. Žablje št. 55, K 20 - Henrik Čermelj, Vrtovin št. 112, K 20. — Za krave: Andrej Krkoč, Kamnje, K 20 — Josip Besednjak, Rihenberk št. 139 K 10 — Franc Šček, Sv. Križ št. 27, K 10. — Za junice: Ivan Kerševan, Črniče št. 111, K 40 — Henrik Čermelj, Vrtovin št. 112 K 30 — Franc Bajc, Skrilje št. 86, K 30 — Anton Ravtar, Skrilje št. 1, K 15 — Jožef Pirjevec, Selo št. 39, K 15 — Franc Furlan, Kamnje K 10 — Anton Bavčar, Selo št. 71, K 10 Janez Ipavic, Črniče št. 1, K 10 — Jožef Tominc, Ajdovščina, K 10 — Franc Vodopivec, Kamnje K 10 — Jožef Čuk, V. Žablje K 10 — Ivan Leban, Črniče
2, K 10 — Franc Vodopivec, Kamnje K 10 — Alojzij Rustja, Skrilje št. 59 K 10.
— Na razstavo je bilo priznanih 5 bikov, 9 krav in 41 junici.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	torek se je sešla poslanska zbornica k jesenskemu zasedanju. Pri vstopu justičnega ministra Holicnburgerja so češki radikalci kričali: »Doli ž njim!« Na dnevnem redu je bila kot prva točka nadaljevanje prvega čitanja zakonske predloge o epidemijah. Nato je predložil finančni minister zbornici proračun za leto 1913. katerega je tudi nekoliko obrazložil. Proračun izkazuje sicer par stotisoč kron prebitka, ki se zna pa z ozirom na dogodke na Balkanu v najkrajšem času spremeniti v ve-
lik deficit. Proračun izkazuje in sicer: stroški 3.137,202.566 kron, dohodki 3.137,481.539 kron, torej prebitka 278.973 K.
Včerajšnja seja poslanske zbornice je končala z grdim škandalom. Povod temu škandalu je dal predrzni nastop dunajskega mestnega magistrata, ki jc dal češko šolo na Dunaju zopet zapečatiti, čeprav je nižjeavstrijsko namestništvo zaukazalo, da se mora češka šola odpreti in jc v ta namen tudi posebna nainestništvcna komisija pečate na vratih šole, katera je zapečatil magistra, odtrgala. Češki poslanci so v včerajšnji seji v tej zadevi interpelirali ter zahtevali od vlade, da šolo takoj odpre. Vsled tega je prišlo med češkimi iu nemškimi poslanci do hudega prerekanja in skoro do spopadov. Hrušč je bil tako velik, da je moral takorekoč predsednik bežati iz zbornice.
Sedanje zasedanje bode trajalo le šc do prihodnjega četrtka.
Čuvaj torej gre.
Nekateri listi hočejo vedeti, da je Čuvajev naslednik že določen in da Čuvaj že v kratkih dneh odstopi. Pravijo pa tudi, da nm bode pri tej priliki podeljeno ogersko baronstvo. Vedere-mo!
Darovi. .
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
P. u. gg. Ivan Mozetič, Dornberg 20 vin., Rudolf Drufovka, trgovec 1 K, Anton Mihelj, Vrh 40 vin; Josip Reščič, Sv. Peter pri Gorici 50 vin; Ivan Mihelj Brje 20 vin; Nekdo iz Zalinberga 20 vin; Alojzij Gril, mizarski mojster, Štandrež 40 vin; Alojzij Ličen, Vas 20 vin: Nekdo v Gorici 50 vin; v nabiralniku v gostilni g. Antona Fon 2 K; N. N. 1 K.
P. n. gg. v Kanalu: Martin Makarovič 1 K. Katarina Bavdaž 1 K. Mihael Stanič 1 K. Lucija Makarovič 20 v, Katarina Peternel 1 K, Gvido Ivančič 60 v, Štefan Segalla 1 K. Val. Kofol 2 K, Franc Berlot 2 K. Jos. Marega 40 v. Franc Fleiss 1 K. Alojzij Tefač 1 K. Ant. Podberšič I K. Vinc. Valentinčič 60 v, Ivan Brezigar 40 v, I. Katarina 40 v. L Feltrin 1 K, Jos. Blažič 80 v, Garlatti 1 K. Marija Vidič 40 v, Jos. Vidmar, vikar v p. 2 K. N. N. 20 v. Štefan Valentinčič 40 v. V G o r e ti j i Vasi: Janez Močilnik 60 v, Štef. Goljevšček 20 v, Štef. Karmel 40 v. Terezija Logar 60 v, Anton Rokotina 30 v. Val. Rogač 2 K, Silvester Gabrijelčič 40 v. Katarina Povšič 10 v, Jos. Medvešček 60 v. V M or s k c m: Janez Stanič 4n v. Anton Zidarič 40 v, Iv. Makarovič 1 K. Neža Vuga 24 v, Jožefa Kralj 20 v. Franc Valentinčič 40 v. Jos. Kralj 20 v. Janez Vuga 1 K. Marija Vuga I K. Ignaci] 60 v, Franc Brezigar 1 K. Jos. Tomažič 2 K. Gorica: Gorkič 1 K.
Za »Al oj z i j e v išče«:
Veleč. g. dr. Andrej Pavlica 1(1 K. slavni kuratni urad v Drežniei kot skupilo za nabrano pšenico ni K; gg. Ivan Reščič, delavec 2 K; Ivan Leban, trgovec, Ročinj 45 kg fižola. Moj; plačaj!
Namesto venca na grob prijatelja .los. Koseča daruje za »Slov. Alojzijevi-šče K( in za »Slov. Sirotišče 1(1 K .1. Kopač, svečar v Gorici.
Domače in razne vesti.
Nemški list o hrvatski državi. Nemški list:	»Ocstcrrcichs katholisches
Sonntagsblatt« piše dne 2(1. okt. t. I. tako-le: Avstrijski misli na jugu nasprotuje velikoserbska misel se svojo pravoslavno cerkvijo. Velikoserbske misli ne morejo premaRati avstrijski bajoneti. To more premaRati le ideja katoliške velikohrvatske države pod habsburškim žezlom. Ako zmaRa velikosrbska misel, dobi s tem Avstrija smrten udarec. Avstrija mora torej v svojo korist pomaRati ideji velikohrvatske države pod habsburškim žezlom do zmage.
Veseli nas, da objavljajo že tudi nemški časopisi članke, ki se bavijo s teni vprašanjem. To je naš ideal, po katerem hrepenimo skupno s Hrvati.
Odbor »Slovenske družbe sv. Rafaela« v Gorici je v svoji seji dne 14. oktobra t.l.je sklenil uljudno naprositi vse častite duhovne urade, naj blagovolijo takoj ko se zglasi pri njih kaka oseba, ki sc misli izseliti, ali ko drugače izvedo za kakega izseljenca prijaviti odboru »Slovenske družbe sv. Rafaela« ime in priimek dotičnega ter kraj oziroma prihodnje njegovo bivališče.
Sadjerejcem. Povdarjamo, da se ne sme mazati petrina ali tej enako sestavljeno lepivo za lovljenje pedic naravnost na deblo, ampak da se mora djatl oziroma privezati krog debel najprej papirni pas in še-le na tega naj se namaže lepivo.
Za pokončevanje malega pedica na črešnjah priporočamo zlasti novo lepivo »Tree Sticky«, ki je ima v zalogi »Goriška zveza«.
Državna podpora za živinorejo na Goriškem je znašala I. 1912 K 29.826.
Za slovanske ranjence na Balkanu je daroval prof. Ipavec K 5.
Nakup plemenskih bikof za slov. Benečijo. Obmejne občine v Benečiji so sklenile nakupiti 8 plemenskih bikov. Skušale jih bodo dobiti na Tolminskem.
Kos že eza je padel na glavo 38-letnemu Josipu Bernardis iz Turjaka in sicer v tržiški ladjedelnici. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je umrl.
Okolu sadnega drevja. Trebiti sadno drevje začnemo lahko takoj, ko odpade listje. Trebiti se ne sme, ko zmrzuje. Potrebiti treba vse pregoste veje, posebno pa one, ki rastejo na znotraj ali navpik.
Največji posestnik na svetu je ruski car. Zemljišča, ki so njegova osebna last, so obširnejša kakor je vsa Francoska. Car dobiva od svoje lastnine letnih dohodkov do I2<> milijonov.
Anarhisti zažgali cerkev. Iz Bruslja v Belgiji poročajo: Anarhisti so v Bruslju zažgali cerkev. Cerkev je bila popolnoma uničena. Zgorelo je tudi več dragocenih slik.
Kakšna je v Avstriji vinska letina?
Na Spodnjem Avstrijskem, na Češkem in Moravskem je večji del slaba. Na Primorskem in v I »almaciji je razmeroma dobra, na južnem Tirolskem prav dobra.
Brzojavni promet s Kreto. C. kr.
poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: Zasebne brzojavke v tajnem jeziku in sicer toli šifrovane brzojavke kakor one z dogovorjenimi iz-
razi se v prometu s Kreto do daljne odredbe nedopustne.
Listnica uredništva. Zaradi preobi-lega gradiva smo morali izpustiti več dopisov, ki pridejo prihodnjič na vrsto.
Mestne novice.
Kavarna »Central« prešla v laške roke. V torek je bila prodana kavarna »Central« na T ravniku. Kupil jo je neki Italijan iz T rsta.
Mačeho zabodel. Minuli petek je 23-ietni Anton Žigon, zidar, stanujoč v Golici v ulici sv. Antona zabodel svojo mačeho Ano Žigon in ji prizadejal več nevarnih ran. Na upitje zabodene mačehe >o pritekli ljudje in jo spravili v posteljo. Rane so nevarne. Kot vzrok temu činu se navaja, da sta se sin in mačeha vedno prepirala.
Korni poveljnik L a j t n e r se je mudil včeraj v Gorici. Ogledal si je novozgrajeno pijonirsko vojašnico na Rojcah in pa delo pri zgradbi nove vojašnice za oddelek vojakov strelnih pušk.
m Umrla je v Gorici na Gradu p. n. T erezija Peršolja. Bila je v društvu »Skalnica«. Pruštvenicc so ji napravile časten pogreb z društveno zastavo. Pokojnica je bila dobrotnica »Skalnica«. Priporočamo jo v molitev. Naj počiva \ miru!
m Nagla smrt žene. — Mož zaprt
V	torek popoludne je šla Marija Scale-tari, žena peka Scaletari k svoji prijateljici v ulici Posta Vccchia. Ko je prišla na stopnjicc je rekla: »O kakšnega moža iinam« in se pri tej priči zgrudila ria tla. Pritekli so ljudje, a pomoči za njo ni bilo več. Ostala je mrtva. Kmalu nato so aretirali njenega moža in sicer vsjed tega, ker je — tako so govori - ženo vedno trepetal in jo z nogami suval. Pravijo, da jo je močno sunil z nogo eno uro predno je umrla.
Piva se je popilo v Gorici v avgustu 2062 hi in 30 I.
Iz goriške okolice.
g Požar v Mirnu. Ob 2. urah ponoči v noči od pond. na torek vzbudil je prebivalce .zvon ter nam naznanil, da gori v vasi. Gorela je hiša tuk. mizarskega mojstra Jožka Beltrama. Ker je bilo v hiši veliko lesa, ni bilo mogoče gasiti. Zgorela je hiša do tal — pohišni-110 so rešili. Hiša je bila zavarovana. Kako je nastal ogenj, se ne ve natančno.
g Vojaki avijatlki so že na Vel. Rojah. V nedeljo so leteli nad Gorico in nad okolico.
g Kronberg. Vabilo k veselici, katero priredi »Kat. slov. izobraževalno društvo« v Kronbergu v nedeljo 27. oktobra ob 3. pop. Vspored: I. Petje. 2. Jurčič-Steržaj: »Tihotapec«, narodna igra v petih dejanjih. 3. Šaljivo srečka-nje. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. veste 60 vinarjev. Stojišča 40 vina.
Iz ajdovskega okraja.
a Sv. Križ. »H raniluica in posojilnica« je štela koncem I. 1912. 67 članov. Tekom leta je pristopilo na novo 22 članov, izstopil nihče. Promet je znašal K 57.133.42. čistega dobička je bilo kron 397.65. Rezervni zaklad znaša K 629.35. Načelnik posojilnice je preč. g. I. Kodre. župnik.
Iz kanalskega okraja.
ki Anhovo. »Primorec« z dne 18. t. m. ima dopis iz Plavi, v katerem mrgoli neresnic. Na laži lažnjivih kljukcev ne bomo na dolgo odgovarjali. Kdo si upa trditi, da je bila županu Križniču odvze-
la beseda, ko je privič govoril? Nesramna laž je trditev, da je bila večina navzočega ljudstva proti shodu. Da ni to res je pokazalo navdušeno pritrjevanje ljudstva, ko so govorili naši govorniki. Sicer pa postavlja lažnjivega kljukca v »Primorcu« na laž soglasno sprejeta resolucija. »Primorec« naj dokaže, da sta županova sinova pretepača. Naj dokaže, da sta bila zaradi pretepa kedaj kaznovana ali sploh na sodnijo klicana. Ako tega ne dokaže je nesramen lažnji vce.
Se eno: Kanalski župan Križnič sc grozno jezi zaradi krasno uspelega shoda. Sicer pa: naj napravi Križnič shod v Kanalu kasneje, če um je bil anhovski prezgodnji. Anhovei imajo svoje županstvo, Kanalci svoje. In An-liovci se prav nič ne brigajo, kaj dela kanalsko županstvo.
Iz tolminskega okraja.
t Veliko premoženje šlo na boben.
(S Tolminskega.) V neki občini na ■Tolminskem je bival še nedolgo od tega »bogat« posestnik, trgovec, krčmar itd. Pametni možje, ki so dobro poznali tega »bogataša« so nameravali naznaniti pristojni oblasti, da bi ga dala pod va-ruštvo. A ker so moža poznali, da bi se znal tako opravičiti, da bi ostali možje v sramoti, so reč pustili. A sedaj je buknil na dan smrad, in tudi sodnija bi imela sedaj, ko je prepozno, dokaz v rokah, da se tega »bogataša« postavi pod »kuratelo«. Vse je šlo na boben. Stari oče, žena in otroci nimajo več svoje strehe, gospodar pa je pobegnil ne ve sekam. Pustil je — tako se govori, okoli 200.000 K dolga. Ta mož je veljal za liberalnega zaupnika na 'Tolminskem. Nesrečna družina je tako-rekoč pahnjena na cesto. Mož je zbežal, ker se je zbal kuratelc in sramote.
t Iz Kneže. Deklico, ki se je ponesrečila v Podleskovci, so našli 7. t. m.
I	km. daleč od hiše v velikem prepadu. Imela je razbito glavo. Ležala je v propadu 14 dni. C. kr. orožniki na Grahovem so pohvale vredni, da so kljub slabemu vremenu deklico neprenehoma iskali. Podžunan .lož. Kenda na Te-mljiiiah, ki ni hotel pomagati iskati ponesrečene je dol il »pohvalno diplomo« od c. kr. okr. glavarstva v Tolminu.
t Iz grahovske občine. Po nasvetu c. kr. sodnije so se tudi v tukajšnji občini izvolili sirotinski odbori in sicer v vsaki vasi po eden, obtoječ iz dveh ali treh mož. Dosedaj imajo ti sirotinski odbori še prav malo uspeha pokazati, in najbrž tudi ostanejo brez uspeha. Zakaj, je čisto lahko razumeti. Ako bi sirotinski odbornik še tako važno in potrebno zadevo naznanil sodniji, bode imel za plačilo slabo besedo in sovraštvo si nakopa v vasi. T udi pri sodniji je težko posredovati, dokler ni zadostnega dokazila. Kadar ima pa dokaze, je navadno že prepozno.
Ni dolgo tega, ko je bil naznanjen na sodnijo v Tolmin nek mali posestnik tuk. občine, češ, da je v nevarnosti, da zapravi svoje posestvo. Sodnija pa ni ničesar ukrenila, češ, da ni še dokazil za kak korak in da ni še povoda, postaviti ga pod varuštvo. In tako so sirotinski sveti mnogokrat le zato, da se meče blato vanje in se jih ne upošteva tako, kakor bi se jih moralo.
Iz komenskega okraja.
Komen. Naši liberalci zahtevajo e-ltktrično razsvetljavo. Bi ne bilo slabo, če bi imela občina denarja. Starešinstvo pa je sklenilo, da za sedaj naj gore peti olejke.
Novo občinsko tehnico imamo na Brdi. Liberalci so delali tehnico leta in leta. a je niso dovršili. Sedaj pa. ko jv večina starešinstva naša, se je to zgo-
dilo. Liberalci so dobri za sklepati, za sklepe izvrševati pa je treba »klerikalcev«!
Častni občini. Dne 19. t. m. je imenovalo starešinstvo v Konniu za častne občane sledeče, za slovenski narod in deloma tudi za kotn. občino zaslužne gospode: dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanec v Gorici; Josip Fon, drž. in dež. poslanec v Golici; dr. Hinko Stepančič, dež. poslanec v Gorici; Ivan Berbuč, dež. odbornik v Gorici; dr. Anton Brecelj, primarij v Gorici; dr. Ivan Šušteršič, dež. glavar kranjski; dr. Ivan Krek, drž. in dež. poslanec; Tvan Kalan, urednik »Zlate dobe"; Karol Č i g o n, vikarij na Voj ščici; Karol Oblak, kurat v Gorjanskem.
Zahvala in priznanje. Podpisani sc tein potoni zahvaljujem sl. »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani in nje gl.
zast. g. Drag. Starecu' na dobro izplačani odškodnini za pogorelo stavbo, seno in živino, ter najtopleje priporočam vsaccmu ta naš dobri domači zavod.
Volčjigrad, 24. vinotoka 1912.
Janez M e 11 j a k.
Iz sežanskega okraja.
s Iz dutovske okolice. Letošnje po-skušnje z umetnim gnojenjem na sadnem drevja so se dobro sponesle. Kdor hoče pridelati lepo sadje, uaj prihodnjič poskuša. Pri tem pa naj ne rabi kalijeve soli,, ki jako miliva na kakovost. Našim kmetovalcem svetujemo, naj v bodoče v svoje vinograde in sadne vrtove ne sade pejso, krompir i. t. d. v obilni meri. Vinogradi in tudi sadovnjaki, ki so bili letos v preobilni meri s tako zelenjavo nasajeni, zgledajo žalostno, in s tem imajo kmetje velikansko škodo.
Pri nas, v dobro oskrbovanih vinogradih ima črnina 1SG sladkorja, kar je za tako leto, kakor je letos, veliko. Belo grozdje ima 1691 sladkorja, v bolj solnčnih legah pa 17' <. Preskušnja se je vršilo 3. oktobra t. I.
s Kaj je novega v Krepljah? (Iz
Krepelj.) Evharističnega kongresa na Dunaju se je udeležila deputaeija naše-šega »Gospodarskega društva«. Po kongresu je deputaeija obiskala Kloster-neuburško vinarsko šolo ter sadjarski zavod v Modlingu in več drugih tertnic, kjer je bila povsod gostoljubno sprejeta. Obiskala je na Dunaju tudi več večjih tovarn in trgovin, izposlovala je tudi, da se je na Dunaj poslalo iz občine Dutovlje veliko belega mošta po 38 K hektoliter ter nekaj namiznega grozdja in hrušk.
Mošt se je kupoval le od onih kmetov, ki so imeli lepo in zdravo grozdje, ki je raslo v vinogradih, kjer se je gnojilo s 'Tomaževo žlindro, kalijevo soljo, in dušikovim apnom, kateri gnoj je dalo tukajšnje »Gospodarsko društvo« za poskušajo. Vinogradi, pognojeni s takim gnojem, so tako obrodili, da sto trti je imelo sedem kvitalov grozdja. Kot namizno grozdje se je poslalo na Dunaj: Rdeča iu bela žlahtnimi. Hruške: dilov-na maslenka in vodenična maslenka najboljše vrste. Tudi na tržaškem trgu so te hruške najbolj cenjene. Cepiče za vinograde, kakor tudi cepiče za hruške in druge sadne vrste, katerih sad zdaj uživamo, smo svoječasno dobili od visoke c. kr. vlade, ko je bil v Sežani sedanji voditelj politične oblasti v Gorici Anton Rebek.
Naše »Vinogradsko in sadjarsko društvo« mu je zato jako hvaležno, ker nas je pri visoki vladi priporočil.
s Kreplje. »Gospodarsko društvo« sklicuje izredni občni zbor dne 27. oktobra t. I. v prostorih »Vinarskega društva« ob 4. uri popoldne. Dnevni red: Prememba pravil. Slučajnosti. Ako se ob določeni uri ne zbere dovolj članov, se bo vršil občni zbor eno uro kasneje pri vsakem Številu navzočih članov. —
ZA KRATEK CAS.
V hribovski vflsi pri poddružnici jo bil sejem ravno pred košnjo. Dva kovača neseta zjutraj zgodaj kose na prodaj in seveda hi bila rada mnogo razprodala ter sta se bala, da bi bilo gori preveč »konkurence«; zato pravi eden drugemu: »Bog daj, da bi bila gori sani a midva!« kes se je ulil dež, da ni nihče drug na semenj prišel, niti gospoda kaplana z mašo ni bilo in bila sta — s a m a — prav, kakor sta želela.
Koledar za duhovščino.
28. Ut iu Dir. — Off. 1. Cat. In 2. Vesp. nullii com. Compl. Dom.
29. Virid. Fer. 3. De ea, simpl, Ad Ma-tut., lnvit., Hymn., Ant., Ps. et V. fer. 3. iu Psalt, Absol. et Ben. a 2. n. II. Igitur ex Dom. praec., Rs. Rs. vero de liac fer. — Ad Laud. amil, ut in Psalt. fer. 3. Or. Dom praec. Luffr. — Ad Horas, otnu. ul in Psalt., in feri ali Officio per annum. Ad Prim. prec. (breviarii)'Miss. Dom. piaec.,' sine Gl. sine Cr., 2 or. Fi-delium, 3 or. Acuntp, in fin. Ben. Dno. — Vesp. de fer. 3. ut in Psalt,, or. Dom. praec. Luffr. Compl. fer. 3. cum precib.
30. Virid Fer. 4. De ea simpl. Off. II. Cat. — Off. ut herimutatis mutan-dis. Abs. A vinc., Ben. lile nos, Divin., Ad societ., II. Mortuus itaque cum Rs. Rs. fer. hui — Ad L. Suffr. et nd Prim. preres. — Miss. ut lieri, 2. Or. Acuncly 3. ad libit. — Vesp. fer. 4., ritu dup., a eap. de seq., sine com. Compl. fer. 4.
31. Ut iu Dir. Off. H. Cat. miss. ut iu Dir. — Vel. miss. de Vigitia C. Viol. sine Gl. sine Cr. 2. or. S. Wolfgangi, 3. om. — Vesp. ut in Dir. — Compl. Dom.
November.
1. Ut in Dir. — Off. I. Cat. Vesp. ut
Dir. — Post Vesp. Festi Vesperae Defunct., (Vide aduot in Dir.) deinde Complet. Defunctoruin, (ul in Ap-pendice Psalterii adnotatur) cum Ps. fer. 6.
2. Nig. Sab. Com., Omu. Fid. defto-
rum dup. Omnia ut in Appeudice Psalterii notantur. — miss. omn. de Requiem (vide adnotationes in dir.) — Vesp. de -segritu sem. com. S. Justi et Oct. Omn. Ss., ex I. Vesp. Compl. Sab.
3. f Virid. Dom. XXIII. post. Penter. et
1. Nov. de ca., Sem. (Off. II. Cit.) Off. ut in Psalt. et pp«. lor. — com. (sine lect.) S. Justi et Oct. in L. et M. ppr., Cr., Praef. ss. Trinit. — Iu 2 Vesp. com. seq., S. Justi, Oct.. ac Ss. Vitalis et Agricolae Mm„ Compl. Dom.
Trgovina z usnjem
Kapucinska ulloa št. 2 „prl Lizi".
Ker se za obutev mnogo denarja potrosi, priporočam podpisani slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nakupiti usnje, nadplate in podplate od najboljših strojarn, s katerimi ja* lahko po zmernih conah postrežem z vsemi črevljarskimi potrebščinami. — V zalogi imam tudi za uprego živali, vajeti, jermene (čelvestre goži, uzde in štrange.) — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen poset.
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
fljrtn motno, zavreto se popravi kakor ■ llltli tudi odvaame se prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ati vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
Majhna hiša
je na prodaj v Gorici.
Poizve se pri upravi »Primorskega Lista“.
Srečke v korist Slovenski Straži.
Niti turška vojska ne more vzeti 400.000 fTaukov katere bo dobil tisti, ki bo dne 1. decembra 1912 pri žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek I .Mesečni obrok samo 4 K 75 v.
Izvanredno ugodna ponudba!
Skupina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več 100000 kron in 11 žrebanji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po samo 5 K 50 v. Pojasnila daje iu naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Odlikovana mizarska dolavnloa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
i lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela,
spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev 16
(Via Trt Et 16) pri Imami Dopa
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjega, telečjega in govejega mesa in svinjine in na izvero usakovrste divjaščine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
Andrej Frandollč.
mesar
JOSIP CULOT
v Raštelju it. 2—25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih igrač, okraskov za božično drevesce in punčk za igračo.
Razpela iz kovine in lesa, ro2ni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moške in ienske no-govice, črevlje iu kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobnoin debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd. itd.
ODLIKOVANA fidKARNA
S AKIM
Gorica, vla Formlca
is priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejiega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem	E. Jakin
VABILO
na
izredni občni zbor
..Goriške zveze gospodarskih zadrug In društev, reglstro-vane zadruge z omejeno zavezo v Gorici*1, ki se vrši dne novembra 1912 (pondeljek) ob 10. uri zjutraj v posvetovalnici CENTRALNE POSOJILNICE1 v GORICI s sledečim
dnevDim redom :
1- \ erifikacija pooblastil zastopnikov zadrug.
2- Volitev nadzorstva.
3- SIučajnosti.	Načelstvo.
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje!
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otrok ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASUJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Kdor hoče imeli pristno angleško blago za obleke, naj se obrne nn krojaškega mojstra
Antona Kruši 6, Gorica
Tekaitšče Franoa Josipa St. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16.
Se priporočani velečastitim duhovnikom in drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne' obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in z.i vsak letni čas.
Uaorci na raapolago.
Domača tvrdka
Ivančič s Kurinčič
GORICA
Gosposka ul. 11. (sedaj O. Oarducci.) se priporoča pri nakupu
Jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke
Pozor!
Velika iabera vseh potrebščin aa Šolska in druga ročna dela, veaenje itd. Krasni okraski za damske obleke, kakor vse potrebščine za šivilje in krojače.
Dežniki v veliki izberi•
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na donui. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela tei kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Kruiic Novah, Gospodska ulica, št. 1.
Odlikovana pekarija ^ iu nladčtfarua
♦
^ iu sladčKarua ^
? K. Draščik 8
♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hiti)
lzvrouje naročila vnahovrAtnega peciva, torte, kolače zn birmance In poroke, pince Itd, Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča «e gl. občln«tvn. f.ene tnkc nl7>»
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Prave
C ebelno - v ošče n e sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED za pitanje čebel in za zdravilo
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Gorici.
O C»* D. (U
e ® © o g c-
o ca c
P4 o
<D
o> c
c?0
SC o
C. kr. priv.
*
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovtjSem boju. Naj večja zaloga blaga in gotovih oblek.
Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, <ia vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
5 * »S. (D
rD
® CA
5 ®
© K
o
o *t3
O M'
2F
O o.
So a O
!>r ^
Gorica — Travnik St. 6 — Gorica 2,°
IM**
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regifltrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodni k/vj 'J\sj kmetijskih pridelkov. ^
Zaloga ja v hiši ,.CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32.
i&s
M*
t ******
”«0GJ
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiSi,.GoriSke ljudske posojilnice4* (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Fostrelba točna, domača in cene konkurenčne.
■ Foetri
L.
Prosimo cahtevati listke blagajne radi kontrole.
Dslaunice cerhuenih posod in CEPhvtnigo orodju
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulico šteu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja li prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Očala vsake vrsle natančno po zdravniških predpisih in brci, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mero za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih cenah pri trvdki
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti.
GORICA, GOSPOSKA DLIOA št. 16. (Prej Korso Verdi 26.)
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
t Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje niriiberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga zn kra-
|| marje, krošnjarje, prodajalce po sej-
Imih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
P'.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX:
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trftklno (Itokflšcro Jetrno oljf. Poučimo nreditro proti pranim bo« ler.nlm In N|iloAnl tclomil nImIiomU.
Irvrna nteklonloR teprn olju nn rArnomem« ItnrTe iio K 140, bel p barve K 2.
Trnklun lolcniAto Jetrno oljp.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino Jetrno olje Ne železnim Jodeuem.
S tem oljem b* otdratijo v kratkem dasu i gotovostjo tso kostne boletnl, Eletni otroki, tfolle, malokrvnost itd.
==••• — Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katere^ narofam direktno iz NorTctHJo, prelije ne redno t mojem kpm. laboratorju prodno ne napolnijo Nteklcnlie. Zato /.aniorein Jamčiti htoJIiii M. odjpmairem glede dlutote in Mt ul ne ■ poMobnoatl tu zdravljenje.
OiHtofoleftijeva pijača iz kine In železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.  -_
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxi;
Gamaše, Galoše
ms
„CENTRALNA POSOJILNICA**
REGISCF50VAT1A ZADRUGA Z OlHEJenO ZflVCZO
^ + + V GORICI ~^PnFlHF
obrestuje hranilne vloge po 4' Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘|4%, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GlliS. Verdi Uradne ure vsak dan razu n nedelj S. ure zjutraj do 1. popoludne.
št. 32, I. nad. — in praznikov od
ODBOR.
J.
J. DRUFOVKA
Mt*
nasproti Monta.
nftnarisa*- -M-«. mm
VIKTOR TOFFOLI -■ (SORICA
prva zaloga oljkOVega Olja --Hi
Via Teatro 16. --Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Hizza, Oneglia,
Cene so sledeče:
Jedilno olje......................l|2	litra	vinarjev
Namizno olje Istrsko-oljkino olje Valona . . . .
Bari................
Oneglia
Lucca, Nizza........................................‘I,
52
56
60
64
70
80
1-—
I
1.04
1.12
1.20
1.28
1.40
1.60
2.—
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele In Izven država.
MEDVED
GORICA
priporoča najtoplejše svoje obširno podjetje
zgolovljenih oblekah, čevljih in klobukih. — Princip trgovine: Sfroga solidnosl, stalne cene.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.
ANTON BREŠČAK.
Za mnogobrojna naročila le toplo priporočam
Učenca poštenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo sprejme prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici Gosposka ulica štev. 2.
7
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
lugoslofl. razpoiiljalna
H. Stermechi v Celju št. 3011
„Vzorci in cenik čez 1 000 stvari — z slikami poštnine prosto". —
<Tukn
Nagrobne križe in svetilke
v veliki izberi kupite le pri naši tvrdki
t PINTER & LENARD
v Gorici Raštelj 7--9. jednako tudi štedilnike, peči, vlite kotle itd.
po najnižji ceni.
„Ljnbljanske kreditne banke"
v MRI
_   gg bavi > vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.
Ologt na kniižlce obrestuje po lv.%, iloi«» Močem računu po doflouoru.
glavnica k 8.000.000.	Centrala	v	Ljubljani.	“kl*d	K	800	C0°-
= PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Izdajatelj tn odgovorni urednik J. VtapoiSek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L Luk .Žit