glnina plačana v gotovini LJUBLJANA, 14. FEBRUARJA 193* Leto 47 — štev. 1 OMOLJl/n bpise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnina »ne 3R Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka i Din. inserate in reklamacije sprejema uprava .Domoljuba«. - Telefon 29-92. V zadnji Številki »Domoljuba« smo opo-irili na važnost, ki jo ima tudi za kmeta go-darska politika naših mest, zlasti Ljublja-Za enkrat smo se dotaknili zadnjič le rašauja ljubljanske tržnice, ki jo obljublja-že kakih 30 let, a je še danes ni nikjer in katero menda tiidi nihče ne misli. Ob tej iliki smo tudi vprašali, zakaj mora potem :oliški kmet plačati tudi na mitnicah razme->ma visoko užitnino od vsakega litra uvože-a mleka in vsakega krompirja. Da, ta užitninal Ce pogledamo n. pr. Ijub-nski mestni proračun, vidimo, da znese sa-o užitnina nad eno tretjino vseh mestnih do-ikov torej težke milijone. Načelno je večina posrednih davkov kri-iena, prav posebno krivičen davek je pa še ižituina na nujne življenjske potrebščine, ker dene vse prebivalstvo, ne glede na njegovo pspodarsko moč enako močno. Torej bogat ovec ali tovarnar plača za krompir, solato, lleko in druge nujne potrebščine svojega go-dinjstva prav toliko davka, kakor njegov elavec, ki ima danes 20—30 Din plače na [an in mora preživljati 3 -6 člansko družino, lislimo, da je krivičnost tega sistema vsake-u očitna. Prav tako je ]«i pri užitninskem davku ako prizadet tudi kmet, saj se v praksi pre-ale slični neposredni davki na konsumenta, !o je na onega, ki kupuje, le lan, kjer je prodaja dobre organizirana, kar pa pri kmetu ;al ni. Tako tudi mestne užitnine ne občuti le evno mestno prebivalstvo, temveč tudi kmet, i mora ua ta način prispevati k stroškom meta. Vendai je gospodarski položaj našega iineta danes tak, da še svojih lastnih najuuj-ejših potrebščin ne more več zmagovati, kaj »Ie, da bi prispeval še k mestnim. Upravičena je zato vedno večja nevolja, ki se pojavlja med kmetiškim prebivalstvom proti davčni politiki naših mest in seveda tudi upravi-ičeua nevolja, da se tak način kritja mestnih Ipotreb čim prej odpravi. Najmanj kar moremo iu sinemo zahtevati je, da se takoj odpravi užitnina na vse nujne življenjske po-rebščine, zlasti torej na vse tiste kmetiške Ipndelke, ki služijo za prehrano širokih ljudskih slojev, torej na mleko, zelenjavo, sočivje, grompir m »lično. V tem pogledu se interesi ft-neta krijejo z interesi ogromne večine mest-ega prebivalstva, zato je seveda tudi dolž-ost vseh prizadetih, da jih upoštevajo. Toda e v ljubljanskem občinskem svetu in ne v •anoviuskem svetu, kt je ravno te dni zboro-al, nismo še slišali o tem važnem vprašanju »nobene besede. I Dobro vemo, da so potrebe mestne blagajne večje nego potrebe kmetiškiih Občin, topa zu njih r-apolnitev naj se poslužujejo mesta socijatoo pravičnejših sredstev. Kdor je prebral zadnje tedne neko časopisje, je uvide!, da je v Ljubljani in po drugih na-ših večjih mestih Se vedno precej ljudi, ki imajo dovolj denarja tudi za docela nepotrebne stvari, kakršno je n. pr. p red p ustno veseljaičenze. NaS kmet danes marsikje še za sol in za petrolej nima, zato naj 3e od njega tudi ne zahteva, da bo plačeval namesto onih, ki se v mestih veselo vrte do ranega jutra in ki so lahko zmetali tisočake samo za to, da so se za tak večer oblekli po modi. Ljubljana in druga mesta v predpustu milijone zaplešejo, milijone zapijejo čez mero, privoščijo si vse dobrote tega sveta, a ravno ti sloji plačajo najmanj. Ni dolgo tega, kar smo brali, da je n. pr. sko-ro ves — šampanjec, ki ga v Ljubljani popijejo, utihotapljen, dočiin ne more skozi gosto fronto budnih mitničarjev nobeno peresce so- late in noben liter mleka. Je pa Se sto in sto predmetov, ki niso za življenje nujno potrebni, sto in sto prilik luksuza in zabave, kamor naj gre mestna blagajna iskat svojih dohodkov, nima pa pravice zahtevati, da bi plačevala luksus in zabavo bogatih »lojev ljubljanski delavec in okoliški kmet. Menimo, da bi bila dolžnost okoliških občin prav gori do Kranja in doli do Grosuplja in še dlje, da bi se za to vprašani« zavzele In začele s primerno akcijo, da krene mestna davčna politika na druga in drugačna pota. Dokler je kmet vsaj za silo izhajal, tudi proti tem neupravičenim bremenom ni godrnjal preveč, toda v zadnjih letih se je njegov položaj tako zelo poslabšal, da še upravičenih bremen več ne zmaguje, kaj šele neupravičena Pozivamo zato novo izvoljene občinske odbore, da se za to zadevo zavzamejo in jo tudi primerno urede, kajti to je tudi ena izmed njih — dolžnosti. ifia w * a ® « a ® s a« **s • Občinski računski zaklmcm Ako primerjamo predpise starih občinskih zakonov z določbami novega zakona o občinah, ki se nanašajo na letne računske zaključke, vidimo, da je postopek, kolikor gre za kontrolo javnosti in za kompetenco občinskih odborov, zelo skrajšan. V tem pogledu j določa § 102 novega zakona: O izvršitvi prora- j čuna sestavi občinska uprava v teku prvega i polletja naslednjega leta zaključni račun in ga i razgrne za dobo osmih dni na občni vpogled, j nakar ga skupaj z vloženimi ugovori predloži občinskemu odboru, ki odloča o odobritvi in morebitnih povračilih. — A § 103. novega zakona o občinah se glasi: Zaključni račun z izvlečkom iz inventarja in z bilanco se dostavi oblastvu, ki je pristojno za pregled občinskih računov. Ker tudi novi občinski zakon daje javnosti pravico izvrševati nadzorstvo nad javnim občinskim gospodarstvom ter ima vsak občan tudi sedaj pravico zahtevali, da se mu dovoli opogled v občinske račune, hočemo dati v tem pogledu nekaj navodil. Predvsem opozarjamo, da je vpogled v občinske račune dopusten občanom samo v osemdnevni dobi razpoložitve. To je treba pomniti, da ne bodo občani zamujali postavno določenega roka! Samo v tej osemdnevni dobi imajo občani pravico vlagati ugovore zoper izdatke, ki se jim zde neopravičeni, posebno ako zanje ni dano kritje v proračunu. Ti ugovori so lahko pismeni ali pa ustno podani na zapisnik v občinskem uradu. Ugovori so kolka prosti, ako so podani v javnih zadevah občinskega gospodarstva. Kaj drugega je, ako ugovarja občan kakemu izdatku, ki zadeva njega osebno ali njegove zasebne koristi. V takem primeru mora seveda plačati kolek za 5 Din, najsi napravi pismeno vlogo ali poda ugovor na zapisnik. Kateri čas je določen za sestavo zaključnega računa in posebe za razgrnitev na vpogled? Po zmislu § 102. ni dvoma, da je v navedenih določilih mišljeno prvo polletje koledarskega proračunskega leta. Ker traja proračunsko leto do 31. marca, izhaja iz teh določil, da se mora v naslednjih treh mesecih: aprila, maja in junija, izvršiti ves zakonito predpisani postopek. V teh treh mesecih mora biti torej občinski račun zaključen in odobren po občinskem odboru. Proračun in zaključni račun sa morata reševati v javni seji. (Pripetilo se je, da je bila pri reševanju računov javnost izključena že v prejšnjih časih, ko so veljali še stari prožnejši občinski zakoni. — Izključitev javnosti je bila protipostavna prav teko prej kakor bi bila protipostavna sedaj tudi po novem zakonu o občinah.) Zakon določa dalje, da izvršuje državna uprava nadzorstvo nad samoupravnimi posli občinskih samoupravnih organov po okrajnem načelniku (§ 121.), in da je to nadzorno oblastvo dolžno pregledati občinsko blagajn® in račune vsaj enkrat na ieto. Občinske revizije, ki jih je prej izvrševal deželni odbor in potem oblastni odbor, nazadnje pa bauska uprava, so torej prešle na okrajna načelstva. Vendar ta oblastva s tem še niso pristojna za končni pregled in za odobravanje občinskih računov. Ta pravica je pridržana glavni kontroli po posebnem za njo veljavnem zakonu; izvršuje jo pod podrejenih takozvanih »mesnih« (= krajevnih) kontrolah. — Za območje dravske banovine obstoji taka krajevna kontrola pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. RAZGLED PO SVETU Narod ie vzel metlo v roke >-Wt »ius. kr i, ifiu&iu v. pnafigna n »uv^ekf. JjuduiH ctovt ,jc o-.< jiui. jaed diua-rjev 't d* p' iUfii Jww»ot»*-» J/VSil v-ž <1 ui- ofcUfV oJiVŠiViltIjT «Ul)KU tudi JJ/VGJ/V1V UUiliSKV) U 1'l.fcU/lit 11JJL UM»C-lliko) e* Cu »v UlUuMr it fAsrH&Ii'.- ahiit i: w*l< u.yiijc-»v lidiii (Ifiuiii »ousm -• i> -v<.. l»t HOfitv foiMUKt «t U. f-5tau!<;tf«}J|>o>* va«c» i/O-tUUSVUfHMT M« dfe^lK. .i! i<- ,v,<,< <*./.i'n .Or J/V«UiV;;8 f*J«! j'. -A * i«*! vC-aji' viaon kryj», pr<2*0' vali }<<■ « fftmVMH K f trna AH M pršutu, t Siufcv :><•}>, BifclAi «1. »v fi li<>i«- {/•«-- »vil, lit teh« x Afrika j«-. twm>6f uik*- a*'vC /t. ti gvsjulvti .t upii ut&iU''l.vrn: i it'- M ni lii p>V' 't /* :!: lii -I f J/atorO.Vfjfr** v<*3». Ui/' '»vi.is* ve pl«-4»'-J /• J/.»• 4> v.-i <■ m to^in' proti tiniiiv j f/j »oUii« *> * l/fli ' ,«-ii'.v ". j upi t >i HvC •!• pjAk-up V, ti vi: ."•>>' liifliiii m \tji itt*>t: mijfmih f. ftwuv'«l» t5* v OLvil«! |/fc<>£k«3g* p* rta .'/,<-." <4 BfcV <>-lv )»'X' t>»i*:* Mk» T« pr .1, v • .. i,L»t,i ki ji« {/"ihv) 4'//r.)V'. !>,uii>Aiy»'.uj4t Vf^ivAit >Wtt pi .i' p:«' ifc Ui UMlKlHfU w l UI- toJlfcUI- Lli. iibiM. ii jifc ja-j^«- /-iv''► ;<,,l,tj- I,' J/i i^USIlVj* >').- >■''' »• I; btt»: /.iijagaie « laOi!/- Ji*.. jjrllil' .................-)'J'|- I« .aOlfV' >.«»<3 • - bsit :|j ia. h uv,' iii»c» u-vifuii j/J^KlKetliJiki ;vj/ui.': t' Lnn-t: f,i IIM JjnC>:''• -i JH/l«1*-liJfc«.i "- ■ a,- f»'iOrfit'. .'.j: , ui'.:.i>raii-•.ji tttutiul!>><'.... «•• jit lutt ' ' • itn-' .• iiu ,Jc i'' t-' MV--11' K; i ; t L- - y 't i v*1 .i/ * (j^.iunr •-' ' i.yiiuif- 'i-: ^ipiiiUi.//': ,i piv'.'r*.' ; j/i« I),-. . ■■'. <■■'• r " « • I.,r !"•/!/• ••{/» Ai -i i- - r'- • -V i-jti-Ciilvi f f ti: t*:i p- t -i- -'*-■' ' O v KMii tnjf-p '- !>in - JL-; /it,.vi liiiiii ujeK^t iit^.,u ..'*• :'<■■'■■*.::. !;■« iiiUMiMU ItamviKMA g& n»*» /•* ••• j'-'--. i>»C. vr. »v •..,:• ' j- *'- ^ >'.'*■ 4i> ji. padp.iaii -.•i-tM-ifi /jjvjno t Hi - "ti t»t ;s j>">. 'Iti. ibkieh' it-1 j« v. ' : ■ ' H-. rs>/.: 'iujiVi dati Kraj /-a0. ijht&iii z.t-tMj* in j/Oš!'.-ii;e ««fK ako iiit-ia .{/rti Mj, po- * ta \ v. katoliška cerkev t fieti/nu BM.ioBjfintm fa m»VIaisik tfa»-I od*. !>«4»v»o |e »j/jrejei iujVIiimi\'j su mu )<; j^jdal zanimive i/.javc, 0 /« V«;»4lj»i j* položaj d»n«« tako rescri, bi biki ieUti m>p«hu pri«*4fcvsttj«m iu« mh. •iikdar i* «« mu« pite/.r«li, da vvjoa utvar-i»>*i ihlikv vodi v vojno, Gled« meddržavnih p« vojni j« »v. »t« mnenja, da «e m ru «* d« /.ujduiiUi h Muumt papirnatim) do^v-vuti hk 'uri mi, ki iim »voj ««d«ž v srcu, /minile, bit, trajen, Zato rabimo miru, ki bo prelil v ncu m i.lvveStvo vodil v odkrito, l»atu je tudi o nfitionaliziini; w*d vtcuii pretiravanji, bi jiii moremo dane:, r »vetu ugotovili, j« najbolj vznemirjajoč«; ono, ki pod pjaiUm i«*ni(5r»ega domoljubja, kateri j« vtvkako/ )>vfl|«vr«d«ri, draži narod dotlej, U- lnj iiio/aju predlagati zaključuj računi » prepisi lf)ve/j|flrj«v in bilanc. ««iiio toliko naj »i« povemo, du je ta kontrol« kIIiio m!rogu ter ne pozna fialf. po trdi l>r«(j|if«lli jaiiičl za pravilno go«podar»tvo, /.a vk«I< n«o(ir«vf^n ulj prekoračen lzdatelt pr<--kd firor/ičunii in ž ujltii odobrene potrebščine »»Oboo Odti, ki gosipoduri z javjiirn občlnidiini d«iiurjoi» In ki polni/n lučmi. ]•'. K m, | d* ne priztia vei iiikogt- nad teboj. Ta natje-na!iz«m je sovrainik retničnejža mira in č:o-bJžioeianja t ploh. Ljubezni do naroda ni nikakor obsojati, pač pa zajr zenost gotovih ljudi, ki za vedno bolj pretirano slav-; Ijenje sv/je dežele »egajo po vneh m gočih ' in tudi nedovoljenih ired»tvih. AVSTRIJA i Par političnih. Avstrijski kancler dr. Dolliuss je sprejel francoskega, italijanskega in anjjk-Jkega poslanika ter jim sporočil, da bo avstrij&ka vlada predložila svoj »por z nemško vlado Društvu narodov v rešitev. — Avstrijski kmetje so priredili na Svečnico na Dunaju mogočno manifestacijo za neodvisnost Avstrije in za ohranitev Dollfussove vlade. Manifestacije se je udeležilo nad 100.000 BANKA BARUCH 3$ fine i.«!«t;ienc, pans' Odpremlla denar v luooslavllo najhitreje 1» p0 naibolJISem dnevnem kurzu. Vrši v»c bančne posle najkuianiooje. PoStnl uradi v llnljjijt, Franciji. Ilolandiji In Luiiseni-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne računo: »«WIUA: M^nniril... nUMM.». 1117^4ll«|,A2i, IIIIA< Ko HM.MVU m«.»l l,ttKHWHnHn v»mi mnUmrs. 9m Ml»t«v» q«jje čefejjpkeznlce. tjumv* ■ — Sna tt wau «t%i,'.-!utei:i t ow.t « C«r Knrtehrta « * Ora-;-. t.« r.i « «.• usai^ Pjfcfcii ci tt r«i« mKiiii-ji. tun R^J, f/y»,:•• . p. j, v:.L m Oiuviit prtjrrtteui H. tifk;- ,t s .tt IV/. strudsS iu-iaiir-icn ztio^jj {.ust w DotPnsj ta feajirverm-si t .m;: »t preie: nakitmier i s•":■!«.: šj. šasti »is irp.-e n trn aatt pre-1: msa , rv*.t Lshkv Rgveb. di j)K.as- 3- ua. wojt popu: ii • — y . lucft Gradcti m p-e- 'jjmii at;i. :i_:- ,-(. fiištit )t r«en* ac: prišk. tt veikit :.tasr«. iHutiv i« »ider rrroiuaie Htt ■ at. ii rifesEv t- •. s t- > _ai:t ie su: es fa inr-v u .:. i;«,' lKi raujCTi.-. v C- d;a S srr:vir it 2*J'. ri-riienit; Velik; pol--, so ifi ;uc st Dcnau u. v B-a^n ob Mu-. Airr% »udt ar' c. t straiiit ^.edik i ;».ier b; ictraet "t-t Vratomumik ':>: . H*rm,r.r:p Biksr. •.-•?». rejt^. • < Mi Mi a: star. V/.' k-,}-.! .zi^.z &at jnese: Men, r-nn z Ti:rz:ičrr r.ariit" :>br>r<;žuH ITALIJA t Rano. V Opit „ je bil ob Tti:k; -it'ii-i b: poiivpar ar. Stusjer. nek£ui:: atie — pc-■ s-itneL v Istri St pogreb jt pnlia ai lzae-• aurjenja. ker it ilali-^stk« poHcsja f .«-..:• ad-tlraitui. in jtkjosk.v čiiske njLpisc z rescev a s tem pukazzda stojo dvttiMjč etao ku.tmo. — Tirolskim Nemcem, ki s.o p>d !taL,o, jc baje s Hitierjerim prjiaakoiu bilo ; no. aa se vsi L* e!;io v Nemčijo, č« pt 'jsts-cejo na iačsez Tirolskem, s« asoraj? spriiii-niti s tem. da bodo poiial-jacčeni. — O^rci-ni plazovi w> v siedcje-itaiijar-ski pakrajini Marcbe napravili ogromne- škodo. Pr: Pcran je plaz porušil več hiš, pri čemer jc bilo ubitih 9 oseb. Pri Macerati pa ie bilo 19 človečkih žrtev. — Znan: slovenski pisatelj France Bevk je pregnan na otoke za tri le'i. — Župnika Cirila Sedeja v Smartnem pri Brdih w okradli tatovi, ki so mu odnesli precej obleke. — Burja 120 km na uro je divjala te dni T Trstu. Vrgla je na tla mnego ljudi. .Med mnogimi si je pri padcu zlomil roko tudi 3S leto? Viktor Cuk 12 Dutovelj. — Lobanjo si je razbil 25 letni Franko Breščak iz Gorice. — Pri eksploziji cevi z želatino je bil ubit krnel Fj-bij Svili^oj v Ločniku pri Goricu. — V Vrtojbi se je razstrelila granata in ubila 47le!ne$a Ivana Devetaka. AMERIKA s Drobiž. V Leadville Colo jc umrl 73 letni Joe Vidmar iz Črne vasi pri Ljubljani. — V Clevelandu sta preminula 54 letna Margareta Špelko roj. Pucelj iz Savce pri D,;brnxu in Martin Berce iz Briganske vasi na Dolenjskem. — V Johnstovvn City III. je odšla v večnost 76 letna Terezija Burja iz Porebra pri Kamniku. — V Clevelandu so položili v grob G2 letno Marijo Bizjak omož. Murnik roj. Ar man z Brezij na Gorenjskem. — V Clevelandu so dalje umrli: 50 letni Ignac Finžgar z Brezij in Fran Kočevar iz Ružendola pri Dol"-niču. — V Sheboyganu Wis. je zapustila solzno dolino Ana Krašelt, iz Rečice v Savinjski mRolini. — V Denver Col. je zapel mrtva&ki mmvon Janezu Bohtč it Vrduna (ara Stopče na gRolenjskem. — Za jugoslovanskega izseljeni-Hutega komisarja v Združenih državah Ame-Hjike in Kanade je imenovan Slavoj Trošt, biv-uradnik v sedaj zaprti Kasperjevi banki v ■fchikagu. — Po dveletnem zaporu v Kanadi je Spil izgnan v Jugoslavijo jugoslovanski komu-jBfeist Tom Čačič. Angleški komunisti zahtevajo Hfed angleške vlade, •*•»'•»• tfaumiut n >>!(j»-,!<«ttt Si^ta * fijt vy* g«*tti* .11 ,« jimawv< '*>*#■< 1» »tnf.ii* w, te- 'ie «1 J«w'!R 1 tr«r- .t»ni(tt .»«»*-—. «w im}>t»u ** .«»«•'»«• tinte rtil' ftfc Nn^.v (HMM> ''^'JH^ W»V,.';» ' * ^ j;* t.ufh ttpuitiv. /t hUHvuki i«-;1' »•,. ter ,(!"..' MlL- »'*♦*<*.•*•• 5/4 >* «»;•> MUC >#. /i 'Jim-'.' M> •*)*)&> Vi. k*«ws/j» ♦»v»/trf«*il Z* S1"' ' <1* j* >»• 1 *j».k> «> 'm'" . p,'* Mt«*0-t > MUr* -;-».(<• ifjk^t'* M*** 'Ž* .>* fci! Vn *<*.« >. Htcijk.-5». v •/t ■ '/'i'*' .1 t.'. •-'iT«' it:,t>.;* ■ 'J .v- a -' "O ■i-tuc 't/ ttttun iie.vi t>; .nrfi :•«• ,i». r i mi •. ; i. 1. Ks" M tit' mitu ;*-•'- t.i ■ y i i/,. o.r.i Uit.'- 'r>< - Ji* t.iei^:- •• ir... 1*'-' ■ J rili ..1»-' M :iiT' S'J > .i-- t« Ji. iz- j" v. i i ■ /.'.i;.■•»•iti ».'r J* - y »-,* ,. r- .('• KitrSM P <>!».»* .14 ■ | }•-..« IKR- p V 'J t: -0 "i- ' vk:-i.fi F'.«" K- > J ;.-.«■. aauv* r« '.'-- n- • -J' t: rt :■' k- •■-;•,•- .j /J- >.«i . 1 iit j u<: ■ 1 /-<' J. • i". 1-A-. i, -V- v*. A'.- flj ŽS pl !*■*» v a' ■ ■-. V.".: J« i - ! C-.. a- ->- * ».'/t«/;'' /. V*1.*. V ' J. ^a < iz - , a- osebne vesti i/, tMMifU' ktnfiU' t/, (ht-ifrKS pr} Ktm&(Je J",'.v ; •r.iipt 'i)v/Vi 1/. ' ;>■.:•■/■•.":> pj V • , ../..: . .. j|J;. • i/; :il« >• ./ .<" /, !/■>','!<<■ j," t;*•<;p,' V*'". ••f-SlIHt /.luUltl ;•» j'/i, ti»i>yA ie ;ni>',y/i M*;;;« j'/', »j«-.« if •«•»: ,/. v ' ;*KM< J - '->/1, Mci. fini? Ur. Brat« Pin^r " i«, i/* -»»t '!»/. v' oi 10 I« III <1 '/,» na*>Wi Uuumlu v (>|«*t<-u j" itoi-no .;>/ -lov «-1,.-!-., pi-ati-lj A lilo/1 Novačili. domače novice <1 iMsimHlitni?« kronanja papeža Pi-X' •i«'« |»(iv.»wviili •> ,}w! 12. h" btuurlii, Oliniiii ira, o (io«[Mx) in »<• z|v miZ-Hetiim dvižni-kitM-UrnnUm, !<->Uo nuj dv)>nuen'j-i vi-nido--'kijfi dokaz/-, da jim zabita po urcdlji /, dnu •",', nov. i!/;i;i, sicer W l;i/<, trr-lt« pt-izivov Vi«j« mss!«»<'<', kj Id (KIVZIOtuli UHKIgO d<»- I«, /aiiiiido /a-/.« in »frakov lako dolžnikom kuk'.-i ilmmrnlm z«v«tom. Ker »o m- med U-m pojavili <«| ineiodfljn«! utrani dvomi o miHiHt-nvnll iiii-ili navodil v gori omenjenem razglasil, /.al'/ ponovno opozj.rjmno, da jo pred vnem v jiil/'ic«n knitdov.dolžnlkov uainlli, da se ravnaj// po njiii, V lumproliicm primeru l»i l/ili niiiitm /,,i vini i ptimoranl v »vrlio pravilnega lzvi««v(tlij;i uredbo /Jili;i'i so k viHjini obl/i- *tv'iili /n poino/', kar pa lil povziVilo fce večjo iicpilllke Iu Klrožke, Hazmiio ne, da jo ve ij/il nfiiciiji m pozi v solino uiihii dolžnikom, ki med i/-111 in /,/idevo »e ii1h, p/,vpi»;.'«)'< pa pla/n;" 100-kim p*> I)/«; ia'--j-/t/"'av!i<- j//>g'>ib'- w «k!'.-p.ij?i navad-«// s/a 12 Običaju«/ mora dehti e** v,;'ijv -i-, kra-a riairi<->-titve sam plačati, do-čiii) mu • ožfijb "za'povrateh pla^-a gr/sp-idar. M'--l--i p;/ -v le za pv-.'ini'-zn/ke i 11 ne za cele 'kupiti'- d Tnkih dahrotnikov nam manjka. Pred kratkim j«' umrl v D»-tiv/ru v Severni Ameriki bvgala* Vaw/ Cukovič. doma iz Ilisna v Criii g/.ri, ki je zapustil premoženje več milijonov dolarjev. T<: dni je bila objavljena nje-tt'i\a oporoka, v kateri je imenoval za izvršitelje r,poroke svojega tajnika in fe nekoea druy" ga. Svoji rodbini je zapustil Cukovič pol milijonu dolarjev, za spomenik županu v Den-veru 1'K). kg težkega divjega merjasca je ustrelil g. Perko v svojem lovišču na Sobru v žutiiiiji Sv. Križ nad Mariborom. «1 Pridelek vina v naši banovini je lani padel za polovico. I.eta 1982. smo pridelali na t ha hI, skupno 550.133hI: leta 1933 pa na 1 ha samo 11.1(1 lil, skupno je znašal pridelek 270,4711 hI. d Letalske proge hočejo razširiti. V naši državi nameravajo letos nekoliko razširiti letalski« proge. Vzdrževalo ne bodo zveze z Du najem in Prago preko Bratislave, preko Ljubljane pa ne namerava podaljšati pot v Avstrijo iu Italijo. Potrebna bo nabava novega letalu Zastopniki »Aeroputa< so proučili razmere lor se izjavili, da bi za nas najbolj od-govnrjal tip angleškega letala »Spartan«. Novi »»Spartau Cruiser« bo imel 0 sedežev za , p? -.Km tk jornlto š» ; r. \i, , ' • J» ajfnrfi2i « far-jtlivip. 5CW prnnv * Wtti»>« ,«- ••-',;rf^!0 '•''-;' .. ..i •♦<< •. n-M 1,'. .i jim : f t'-stati*. "" >»' «» J*"""* fsp. '« j • ..■ j y-." '■. '■-'- . ;■«•».•.•r>4i :■ :;«>aa E ■•;•.«■'" ..i.«' v-i.'-i.«8-; ■--!?. is;,]. uikft 4:' as -^ia'-'*;«: pri Mari- ,::,!* ■ lik."' ; :n ek-rkatorji. Br« »4f»>jl B TtM^ib -t r.:.:rtika. a( 2» »žita Tnfct e »t« »fafc«-:: vm&nts.. ji r.oiarik«® 1 i-*vi«. ?t»t rsisMar; it; .'iieslim -.Vir.rf-.-i Paafiat šs-pii.i^ir-iie Ba^er■ med brati hrvati «] M»-lo kolfdarje-v ozuliBsk; Uaoiri Kupili 75f*> M<>rw>e. ki -o jc razd- lili raeil r"«.7i0 prebii alštvo. d Ihm »trspenili kar postaja 1: .-•• -ir ja--:■./.... za r'-.n.:. hercegf vsko prebi-.aiit.0. Že lansko ieto je pripravil upravnik zdra.^tve-n*-ga doma v Mostaru k»v ua strupene kače, ki >0 jih tudi kmetje poiovili na ti*očv. Za vtaH kačo -o dobili pe 25 Din. Večinoma -i liilc %7f mi m vao. nudi ceatrelKi W i Pil lisama ilaftltana. anBmmmmmmimmmmim v -voi« posodi r.a u^o-incje. kač«;- po-lan- v Nemčijo, kjer 90 njih strupe uporabljali v zdravshene sirhe. Kakor ?e sedaj poroča iz Pariza, so tam odkrili, da jc -trup nekaterih kač zelo dobro sredstvo proti raku. Poizkusi s kačjimi strupi so ^ baje cbriesii. Mostarski upravnik zdravstvenega doma je zato že pcnudil v Pariz naše strupene kače in pričakovati je zato. da bo izvoz strupenih kač še zelo narastel. d Nedeljski počitek za trgovine \ Ogulinu je odpravila banska uprava v Zagrebu. d Nagrado za poaecvanie verouka je določilo občinsko zastopstvo v Djakovu na 20 dinarjev za uro. Tu naj se zgledujejo nekatere slovenske občinske uprave, ki so hatehetom odrekle sploh vsako odškodnino. d Pol milijona dinarjev bo dala banska uprava savske banovine za popravo djakov-ske stolnice. d Zavratui tilus. Družina gostilničarja Kacuna v Cakovcu je bila preteklo jesen čisto zdrava in vesela. Decembra meseca preteklega leta je umrl oče Kacun. Za njim je uiik'1" hčerka Julka in par dni za njo njen mož, ki bil občinski blagajnik. Ni preteklo mesec dni in že je ležal na mrtvaškem odru Julkin ded- V tem času je bivala pri družini 18 letna bližnja sorodnica, ki je te dni tudi umrla. Zdravnik jc ugotovil, da so vsi unirli za tifusom. d Svoja nemška in »ladjarska imena hočejo zagrebški židi spremeniti v jugoslovanska. Volk dlako menja. — Shodi in razna predavanja so običajne a"' bro obiskani. Kjer se zbira mnogo ljudi, je ženje zelo lahko mogoče. Pred okuženjem vas zanesljivo obvarujejo Panflavin-pastilje, vsled tc«t» jih imeite vedno s seboj V. t •IUOEFA- t, t.. J.jrtb, Calt«« 32 0*1« ic «sls!r. pod S. br 11? od !0. I 1934. IZ /VASE prestouce d Balkanski sporazum je bil te dni svečano podpisan v grških Atenah in je tudi že stopil v veljavo. Člen 1. tega dogovora pravi, da si Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija vzajemno jamčijo varnost vseh svojih balkanskih mej. Člen 2. pa obvezuje te države, da ne bodo prevzele nobene obveznosti proti ka- Iteri drugi balkanski državi. Italijanski časopis »Giornale d' Italia« trdi, da je podpis balkanskega sporazuma zelo poslabšal odnošaje med Grčijo in Italijo. d Kongresa jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki je bil te dni v Belgradu, bo se m«d drugimi udeležili sledeči inozemski socialno-demokratični veljaki: bivši avstrijski zvezni kancler dr. Renner, bivši če-L škoslovaški minister dr. Winter, češkoslovaški narodni poslanec dr. Jirut, madjarski poslanec Payer, odposlanca socialistične mednarodne zveze Adler, poslanec Longner itd. V navzočnosti inozemskih socialno demokratskih prvakov je bil storjen sklep, da se stranka v Jugoslaviji nanovo ustanovi. — Vse prav in dobro. Človeku pa se vendarle usiljuje vprašanje, ali se bo morda v sedanjih razmerah ustanovila kaka stranka na drugi mednarodni osnovi. — Pri slabem počutja ie naravna »Frana: J osel' grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Fr«nz-Jos«f"» vode, ki ie posebno izbama sa nežni ustroj ženskega : telesa d Nazadovanje sanaoje trgovine je tudi ! ^elo zadelo našo trgovinsko mornarico, da je bilo vzetih iz prometa 20 ladij s skupno 89.620 brutto reg. ton, to je ena petina vse naše trgovinske mornarice. V decembru 1933 se je položaj nekoliko zboljžai, je bilo izven prometa ie 10 ladij z 38.970 reg. ton. To dejstvo pa se ne sme presojati preveč ugodno, ker nekaj ladij je bilo za vedno vzetih iz prometa, nekaj pa je bilo prodanih ali pa so se ponesrečile. d Vsled neke opijske afere se je pričela velika razprava v Skoplju. Pri tej nečedni zadevi je bila državna hipotekama banka oškodovana za sedem milijonov dinarjev. d Novi proračun moravske banovine znaša 48.2 milijona dinarjev. Banovinski svet se je izrekel proti uvedbi banoviuske trošarine na vino in žganje in se bo primanjkljaj kril s povečanjem banovinskih dok Sad d Krvav boj ia šupanski stolček. V Gro-bavih pri Valjevu v Srbiji so imeli te dni volitev župana. Za čast sta se potegovala dva kandidata. Že zgodaj dopoldne je pTišlo v občinski sobi med obema strankama do prepira in celo do pretepa. Nato pa so se nasprotniki izmirili. Okrog poldneva pa je priletel iz občinske hiše kmet Veselili Markovič z nožem v roki. Bil je nekoliko vinjen in je začel divje mahati z nožem okrog sebe po vseh, s katerimi je prišel v dotik«. Štirje vozovi 7. ranjenci so se čez pol ure odpeljali v valjevsko bolnišnico. Vsega skupaj je 10 ranjenih, od katerih se trije bore s smrtjo. - Pri •sgneniiii k aatčobi, protmu. »isdko-iečnosli izboljšuje naravna •Fraaz-.loiscicv«* gren-čica delovanj« želodca ia Črevesa ia trajno pospeši prtbavo. nesreče d Hlod se je podrl na družinskega očeta Franca Berleca iz Duplice pri Kamniku. Revež je v bolnišnici podlegel poškodbam. Pri vseh poškodbah, okvarah, opeklinah ter za zdravljenje vseh vrst ran, hrast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni, zamorete » polno sigurnostjo uporabiti preizkušena zdravilo »F I T O N I N«. S: Menica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. z. — Zagreb 1-78. d K® je veslal sa divjo raeo. V Dubočici pri Bosanskem Brodu je te dni utonil pri lovu na divje race 43 letni težak Božo Tadič. Tadič je zadel raco, ki je plavala po Savi. Skočil je nato v čoln in odveslal za njo. Kmalu je čoln priplul do race. Tadič se je sklonil iz čolna da bi raco prijel, pri tem pa je padel v vodo. Padel je tako nerodno, da je prevrnil še čoln. Ker ni znal plavati, je utonil. novi grobovi d Al' dneva ne pove nobena prat'ka. V Ormožu je umrla 67 letna posestnica Marija Gomzi. -— V Zalogu je odšla v večnost tovarniška delavka Fani Maru. — Pri Sv. Križu so pokopali soprogo železniškega uradnika Ka-rolino Stojkovič, roj. Jarec. — V Stražišču so položili v grob Hlebca Vencija, ravnatelja si-tarske in žimarske zadruge. -- V Splitu se je smrtno ponesrečil poročnik Bojan Ahlin. — V Rogaški Slatini je na veke zatisnila oči vzgojiteljica Matilda Fritsch. — V Kamniku je zapustil solzno dolino 67 letni Alojzij Benkovič. — V Mostah pri Ljubljani je izdihnila 71 letna Jedert Genussi,— V Mariboru je Gospod poklical k sebi soprogo uradnika Marijo Mavrič roj. Posch. — V Celju je umrla Hani Dielil, roj. Friedrich. — V Središču je odšel h Gospodu po večno plačilo biseromušnik 87 letni g. Jakob Cajnkar. — V Gorenjem Logatcu je preminul krojaški mojster Franc Verbie. — V Trstu je zapustil ta svet vladni svetnik Anton Rebek. — V Mostah pri Ljubljani je zapustila solzno dolino Jerca Dolar. -— V Mariboru so pokopali vdovo nadučitelja Eruestino Primožič, roj. Matlanovie. — V Št. Jerneju so pokopali Tončko Majzelj. — V Mariboru je odšel po večno plačilo Batie Anton, fin. nadpre- | glednilc v pokoju. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon Karolini Škerl, roj. Maver. — V Ljubljani so med drugimi umrli: bivši banč.rii uradnik Rudolf Šega in zobotehnik Alojzij Baje in strojevodja drž. železnic v pok, Lojze Gnezda. — Naj počivajo v miru! d Društvo »Dom slepih« v Ljubljani je kupilo v Škofji Loki grad, katerega bo v nekaj mesecih preuredilo v zavod za odrasle slepe obojega spola. Treba pa je najprvo ugotoviti število onih odraslih slepih, ki želijo biti sprejeti v ta zavod. Prosilci naj se javijo in pošljejo svoje prošnjo z navedbo rojstnih, družinskih in premoženjskih podatkov do 15. marca 1934 na naslov: Društvo »Dom slepih« v Ljubljani, Pred Škofijo St 12. Cas sprejema in pogoji bodo vsakemu prosilcu pravočasno naznanjeni. d Oproščen. Pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča v Ljubljani, g. Gorečanoni je bila končana obravnava proti župniku v Preserju pri Borovnici g. Mihaelu P e r č i č u , ki je bil obtožen po § 400 kaz. zak., češ da je kot verski predstvanik zlorabil svojo oblast v strankarske namene. Dogodek je bil v bistvu naslednji. Po občinskih volitvah, ki so bile lani 15. oktobra, je prišel drugo nedeljo 22. oktobra k spovedi 83 letni France Kira st. Ta kot priča zaslišan je povedal, da ga jc g. župnik vprašal, koga je volil. Odgovoril mu je da Koširja. Nato mu je g. župnik dejal: »Pa brezverce ste volili. Ali ne veste, da ste naredili greh?« G. župnik je odklonil vsak zagovor, sklicujoč se na določila kanonskega prava, da ga v tem veže stroga spovedna molčečnost. Državni tožilec je zahteval obsodbo v smislu obtožnice. Branilec g. Vladimir Pegan pa je utemeljeval oprostitev, ker obtoženec ni imel uikakega namena zlorabljati svojo oblast. Sodnik je obtoženega g, župnika oprostil. Državni tožilec je prijavil prizlv. d Na smrt s« bili obsojeni ▼ Belgradu trije napadalci, ki so položili lani peklenski stroj v beigrajski oficirski dom. — No$c£i» taaam to mladim materam pomor« naravno »Frasz Jtesefeva« grenčica Ar- urejenega želodca in črevssl« V vsako hišo Domoljuba! f» _felev. 7 RADIO oil 1®>. (K> 22. leiiruurju Vsak deluvuii: u,15 lJio&0i — ;_,4r t ; čiu J3 ' u, plufcct - Četrtek. IV Ifl.riurji" I ! It- 'J i'|ii i nji*! — lb.30 Vimn- _ .jI | PogtIVOt t pOhiui*lli:i — IV.>11 ] 'i,... , I — Ju l'reuo> i/ lielgrudu — 22 Čut uoniffl I HiKli-.-niz* Helek. 16. lebruerji s. , ' 1 u*ii Kaj otroik uiuleri iuiii.i iioiiiuu. — lk It* j ; prlrtlucirullii llli!'»dll«: (JlH-itni — it."m i ' ;(!i[l( i l/.leii u- uedeiji> — 2' " i ' I I Varšan — JJ.41 i m- poročila — Sobota.);! februarja: 1>- Iteprorluririini ,,»*>< ■■ ](..M. ^ ; lfr.50 Zabavno prede \ pji : I (?lixl — 22 buiuivl-trio — 2H.45 \oi.iiu. M,)0 _ | Ji.15 Radio orkt ilei - J-' Ctt- p,- ,■..„. |>,'.tI jaz/. — Nedcljt lefirunrjti: - v ;.rid«k ' \ f l:j u tuivnii 'fEi»-i — IV- .. _ . y i 1/niimi- iki — M \er*kc» predi; - anje - 1 ' pJt. i no,- cerkveni pianlie i/ fraii'. c km — vfl , HoSSe -- 10 frctiuvillijf /M delavne - ur« j Movt-iink. immdut — 11.15 Juei.sltu •,iio.i_ ! Hi luni |š> ugotovil\* in odkritn • i> it-ker-I -.ki ii-iimki — Iti."tli IV\-.ki zikit l rvv realne j piliua/iji t".t' TalllbliRt-(' O vi -vtvii' - _ | M-Mi Vuii-.il; Mli-llmlll - Jf iv. ■ | uu- opere 1/ BrlprtMlit ^ ikIiik ■ u* r, j pOMu i!u Torek. 2(1 februarji!: - .,, 1 — Otroški kotu'" k — t * p|(l; _ 15 F ru m-iiir1 m - | «».•*) Hoj /a kinu' i in - > i K«rk«'-:<-i — J0.4I Devo« veh t - 21.45 1 I 1I-. JiO-Oi lin — J J .(15 PiM0ljrB-. dne 14 februarja 1934 i j/>rok<. vi pcAZiKnaki nedavno \nK11 u it i režija K o r i- ■ ii 17 Orehovn.* d;- juiiiianiMini »e mnoge srečnih iei \ Ju/11, Ainki je neki jonker revež, ki je ie več let i»«a! diamame na»el diamant, ki iehu< 725 ka-raloi Seveda to st tako; ogjasib bo^auti. m mu tulili krasne ponudb« Končno ga je proda! za 30 milijonov dinarjev Liosle k bii diamant »cul-linac« se težji, lods i zadnjem času je razpkdei na več kosoi /.- rekel. d)iuml kajeiije-1« Ni /.«'jeiijr pač Jlu kosilo.* Na ties>iu: v h'rili£jai v Ljubljai^. ! -mu škot obenem z II njegovimi lovariši uu.. n*««- Bil ie najstarejši meči • j^n- mu daj večni m;r' Revolucija na pariških ulicah Ni-ka.i prizorov / veliki Ii demonstraci j v Parizu: Na levi: Ranjenega prajxirščaka spremljajo tovariši na varno. Na desni: Na cestah zažigati avtomobile in časopisne kioske Spodaj desno: RepubL Karda s« pripravlja k napadu. Spodaj ievo: Pa njene deinoimraute odnašajo »a varno Velike demonstracije so še vrSile |x;zno po noči. \\ O DOMOVINI Zahvala Župni urad Stari trg pri Ložu mi je dne 7. februarja izročil vaš dar 1000 Din (en soč dinarjev). Bog Vam povrni! — Pogorelec vscc Jožef, 1. r., Knežja njiva t5. Junaki noža (Primskovo pri Litiji) Predpustnih veselic pri nas ni bilo. Lc tu pa Jam jc prišel kdo na kozarec vinu. Pa so zadnje flni prišli fantje i/, sosednje fare in zaplesali i našimi dekleti. Pa glej jo zavisti! Pred go-Mtilno se je vnel pretep. Eden je dobil hudo Irano na obrazu, (la so ga-morali peljati v bolnišnico, kjer sedaj hladi svojo vročo kri. Ko .bi bili fantje trezni, gotovo ne bi prišlo do pre-Etepu. Pa še pravijo, da je kriza. Zapravljivci lin pijanci največ govore o krizi. Razno (Hotedršica) Hudo zimo imamo. Snega je na debelo, pa ikurju piska, da je življenje skoraj zamrlo. J®V("a.sili smo šli v Doni kaj pogledat, leto,s pa tam BBnič ne obetajo. Ne vemo, kdaj se bo kaj zga-||»nili>! Pa /a zimo vselej pride vesela spomlad! jjjg— Vodstvo Mlekarne se zelo trudi /a zboljša-|»njr. kar je po\.scni na mestu, ker le \ skup-|®Tin*ii je rešitev! V življenje in v smrt .,;>' (Srna rjcta) ŠO vsakovrstnih rekordih, ki se včasih tudi (ponesrečijo, piše časopisje; zakaj bi še šmar-iSjeta ne bila med njimi? Ni velik njen okoliš, Sla 17 oklicev naenkrat. B deklet iz Mar. družile naenkrat pred oltarjem s svojimi ženini, je že kritino, da se zabeleži! Po večini bodo novi pari ostali v fari ali vsaj v bližini. — V to miio-Siino poročnega \eselja je iki kanila tudi kaplja Hfžalosii — v Dolenjo vas. Od obče spoštovanega KBevčevega l^ijzeta, ki se je komaj pred enim Hletom iz št. Petra semkaj priženil, se je v to- rek zjutraj za vedno poslovila njegova blaga, mlada ženka, zapuščajoč mu poldrugi mesec staro hčerko. Kako je ljudstvo cenilo dobro Micko, je pokazal pogreb, kakršnega tu že zlepa nismo videli. Nekaj novic (Stari trg pri Rakeku) Letošnja zima je pri nas -es prav sibirska. Sneg in mcaz sta tako stanovitna, da nihče kaj takega ne pomni. Avto že 2 meseca ne vozi. Ker že nad sto dni leži sneg, se bojimo, da bo jesenska setev, zlasti ječmen, uničena. Čeprav leži na cestah izvrsten sanenee, v gozd po les ne moremo, ker je tam sneg po 2 m visok. 2gidtjen je ta zob, če ga takoj ne -zalijemo. Ostanek jedi se je zajede! med zobe, ustvarja se mlečni« kislina in razkraja zobno sktenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna liegu b Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in dela sjajne bete. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.-. Tako manjka vožnje, ki je sicer pri nas zelo slabo plačana, a vsaj za sol in petrolej vrže nekaj denarja. Kriza je pri na« hujša kakor v krajih bliže mest in železnice, poostruje pa i o še zastoj v lesni kupčiji in lansKe povodnji, ;i so nam uničile skoraj polovico živeža. — Mi smo sosedje Blok in imamo skoraj ravno tako pripraven teren za smučanje, kakor Blo-čani. Dolga zima je vzbudila splošno vnemo za smučanje. Ne samo otroci, tudi mnogo fantov in eelo mož se uči in vadi. Celo tekme že prirejajo. Tektnu možakov, je pa ugledu staršev gotovo le škodovala. Pravo naziranje je, da je več vreden in mora biti bolj spoštovan dober orač, kosec, delavec, kakor dober smučar, plesalec ali športnik. — Čudno je, da letos ni slišati o volkovih v naši okolici, niti o divjih prašičih. Sicer pa jeleni narede mnogo škode in kmetje po pravici tarnajo, ker težko dobe kakšno odškodnino. Zdi se, 'A. ^ .m; v x>«u *»•• wr-yftw-».i «» tr: jmn. nosrv.u- «K.«H Ji-Mit »l/l. :.»-< .I* >4-*« ; '-mM/I Mti ;«v «e4»-rt B«ii.*"»«w* * -~r.ua ; ■•rfiT-«:ijm mul a j^mtn" t-e v ''.ii". p js i en/—n jnme-in u >»■ v'vl». "»« jr»U-> »j« « Jtia •friB-t -ws ,44. <•» * ura isprr".; sr Ir. Oi -*r un vmjr.-ii t \Bf?i «.!■»■ -nutr; uoeiiL t vuv'—ai i.vim.ii 7 f.?ae • lisrak t »»^ fcfaifaa«'' liVr^fl j/n i 4 vjiu t nt n *#tlrt ^ vtrtV^r. - c' i >•>. . »mnc a«i >>'—,1-. muc. stri <« kaneon ti l'«»<5. Ifcfc IM« senat o-.' «* 4» pa' »r -• i«š»»art. h t.*£. f>rvrrtainfM 4rmtt' * » MaUr./i 'A U&." sims- ij-.tvt;. » i>MO-i rr . ,.<>»» t i < ' .v- a«vi<. r.v>»" M«n tnid«« % 5 »_•» :>.*. »a •ir/,'w. a *if. >• *.„ .KJ V. ~ '> a. ' jcr. unsft jw.t ?->:.> .» y*ecc — F u«« .i .'-"i'.' ktz^K« k. *».» »» y°\y. ">•:.*. fcrt/iv.. u 8' -t r t ».» M&w*. i«e*» — r» »ar !>-! ven'-."* »efeiro --- i - .'JT yr. i V iiff.iz* t*; » . u v/- ?t«a pmtrf^z Vvj»«*»ajs 4--. 4 /.i*??.. ' j. fi:%utriiS sav y ' za- &H!-;'. Si v/,'.'}', :.*brs* r • f '.v'j tU V/t', ti ko ".t 4l>c .s 22 ajfc . f/!. .vr.'j i» i ats^CO ; t«s4aA .- V >•» }» -.ifa rrn /Jrc- . ž,A* t /jr»issi«iii p-vrwle » »e . if^e .f>»"* j>-ii» 'a t m- i Hn. d«,rasi. Woor t* j» »»•<) dtor -,i ».tefkc «iMf)l is j'/ /1»! ia •.»»{»:- li/. trt 's-sprttiii Dra i rU kaat icMia-uia • -.ui^a -'»-i 1 -«.1--4 Zi ,.- F .ue ,..« jr- i-• « f "-.4-. < •• «« " .a ■'-.,..! as«-w >" •■ ut - t'- -j. je. » rif. ■• -!»M! jjiitii t. . .se i3 "rdU ^ V.t* i,-aajiiaiKa. :.-IM »e«* -" » ^^ --:« -K M. ' ''••'i i --" i.tr jjr-. (»aii;« .a>»»isa;i «*••**.' r tv uoeiiUt «. T '«5* 1.1 •>««- T •>. :i.- » T iu.i «t » A.t.Z'-.-■■ . - fy.fjr 3fi 31,?- ;nt f. »»-i^-v* t :.«•. wt«n i»«> < i--—., -ej-m:'M-JVAI^. .■••Ir-ui »a^rat ia**; ju/. - ,.-. >v H«.: «.-.»•• aan.ii!- — Ofetji«*; „• ai mji tr. s« 'rŠ4 i Mi --' i n-trni. i Zts--s-.. 41 M "i»»dk »» fc-me - *^t.:.^- sor"; i- r»rtii?'. »-i««tfc> j* Se -i «*» pr.^.n**' *♦'• •«} — s«, mlrifc' jt... 4c Vyj pri Lnloi mi £ •-•»•.»•a juurji fe utrl t si Vxi» PvztiiL 4aW - r»»s »t ia »»a« -rjai«. s^v '»c. .-.-»*»ii-«»»«tk *!se»r -s tu1«!! ;» t«-;-»v, k.:';' za >J"- ia iuMMVir z.* »'i' Zj^jjf aj«t>vo i ; *■■'■» J»ja««t.f» ' pO; ^-h^fs r»rlrTi s« 'ko-ijr laleata. ki r» »rezjp>ii; '/ikHeal do n5ačil■». Hi' fe ro '..}-, ' ■. »SbrfBcit. ttHa« ts - - -ij< -»r udsgaii Vzajeioste zii aroraSiiit*. '»aj r ajru* VHsaj ao*ie 'Pla-ivs škof.io loko) K';'(!» bod. kriri. ki »at t datti i rs--) »klf-sili. af'iriK< ii h:*e Vri mn bomo tod i !»!»» o-tan /i»-i*i. Zirr^ - n je orr-seiM-tiU po-nt-prtili*?*'. NajlsHje je. ker nimamo u i.»-ar. i.'-« * vtiojr. ;- w » " vfa. i ».-.U'» AM t> -.KJit f t . »a ,> £.'.-•» »a* , v«' i. Ji»ij fRifceieai ii.« n^r:?« je pršita T UIM^kikič a>wpcr»fai » rofe; Vi udi «-; s^r js« ranrsk ie« rit ki »ji t»S*.;»»aii4 iJc-Jej » i- pri prr- litji rože Pr«e*i» »efcp je ofečsi zbw a. drere * So-trarscj r*e (nn. aro ' v* je .»fet k»>res:: ;»-i':. bo u »I. PrM leti s« zidali fc;»e u »tan«««. nja. pa «> jih rsi^ecii! setiaj pr^iati tpreiainiati r »jie. SrT^ij w $t>-en!iiji z lailitahm ai*;i«i. F.as vc;j-;o. ^a j* treba hiie prodati - dnsri kntiio. kaj bo li drsžiaaraL ki imajo t teb fciUS. -mrkiranjt : Tako ne *e4o ustilai aMje. kaj b> In «1 »kV nili a porRa^f aiifniac. tako .1» « bo m-bralo kar tri laiiijone — 6e bodo rariin; držali da itn* r.lj-.i Ifrltj. Zasukal j2- meč »sd ?.*'•') in ». uvajim t ■ -A:irn močnim ■/"•h•'.>«) zakii/^l >arrj'/ eno irr^edo: bilo Je po- Kak m t,i tt*ttii. r>.- /<• !yjjni ki« raz!«^al mirni ritravi. Kopita »> grmela, meči »o bSinkali, možje »'> vpili in puičice «0 frčale f*/ v«flike3) laka prahu, ki je naenkrat »z/dijrr.ji. bi b'la ria>lala raz.-trefba Sa '*!«• r.t»{«»4»V«f% »Is }ezdi!a Italijan in 5orman p<»teg dnjvejfa; nedoumljive črne oči in mirni oiivkaurti ' brez jfde^ silne pf^ftave rnia d^a Honrt* na 7. bl*diro žareči m obraz/) m in kra!«ir/ii ki v/ -ubrali v zraku, Širokimi {fteboki*«; očmi. podobnimi modremu jeklu, ter nr^rakaitii. k; vztrepetavale kakor pri mvžaku. ki je rojen za "r/oj. Kratek in !j»it je bil boj, ko mj Fkiren-tiiM;i razproitrli na desni in levi tirani ffvo-voditelja in po4i»kali sovražnika proti utrm^Tr-ti ^riču nazaj. Buondelmonte je »ufcal troj me& varno in gotovo ter po itaiijanukem i nuč-ica; smrtna rana je prikazala s ofmmi, v vratu, mnogokrat pa tudi v prsib tsk'jzi oklep in ko*ti Gilberlovi -ilni ttdarci pa bo »e blinkali kakor istfla izza govih gil^čriih členkov, in za členki je bila normanska roku, vn roko pa trdi bledi obraz in r£vn@ ustnice, ki so i^e pri vsakem udarcu , Se bolj «tl«ka)» drn^a ob drugo. Italijan Je pobijal apretno In orno, kakor d* bi mu v>a etvar prav ne ugajala. Kormatiee pa je poniji! h'A »vitel uničujoč angel, ki molče razširja fezo božjo nad človeštvom. ' nr l.'direc je sledi! udarcu, sunek sunks: mrtvi «0 ietaii kar v kupih, konjska kopita «0 porw-iala kri in travo v nekake zelenordeče pene. in navsezadnje je ostal visoko v zraku in se počasi zopet nagnil, ker ni bilo nikogar več. ki bi ea rnotrel udariti: njegova »pita je počivala na oklepu Buondelmontovih no? in ';zki r?;rki krvi so mimo kapljali po ostrini > Gospod je rekel RBondelmonte, > čudovit borilec stte. akoravno se ne borite po na- načinu. Vaj dolžnik sem. saj sem bil zavarovan na levici, .sle ranjeni?" >N'isem,< w je nas-nehnii Gilbert ter obrisal široki meč ob konjev! grivi, ker ni imel boljšega pri roki. Tedajei ga je BuondelmonSe i znova pogleda.1. &e nasmebnil ter rekel; > !>-po perjanieo ste si pridobili v boju. < >Perjani«>?< Gilbert je vzdignil roko proti glavi in naelas vzkliknil, ko je zadela ob ostro jekleno ipiro Puščica mu je i.ila prodrla rdečo siiknje-Ko i>pico in tičala lam koi dolga ženska lasna igia. Ako bi bila z-adela vsaj dva palca nižje in bila izstreljena z nekoliko večjo inočjo. je bil prepričan, da bi bil videti kakor oni stražnik v nozdu. ki ga je bil Alrik ustreli! Izvlekel jo je in vrgel proč. skoraj ne da bi pogleda!. Mali Alrik pa. ki je pustil gonjača, da »krbi za mule, tt-r peš sledil Florentincem. je p'»bral puščico, y> zaznamoval z n ržem ter jo vtaknil skrbno v svoj usnja t i tulec, ki ga je bil napolnil s uui^-ievni, ki jih je nabral po travi. da je bil dodobra poln. Dssnstan pa. ki se j« 1 ostalimi odeleril napada, je hodil med mrtveci in iskal dobrega meča. ker »e mu je bil nje-1 gov zlomil. »Florenca vam mnogo dolguje.c je rekel Buondelmonte čez nekoliko časa, ko so se vtiča! i od zasledovanja. Ako bi nas vi ne b® opozorili, bi mnogo naših ležalo mrtvih v uo-Z/d 11. Prosim vas. vzemite izmed zma«ovalne»i plena karkoli poželite. In ako vam moril ugaja, da ostanete pri nas. vas bo naš nadškof naredil vitezom, zakaj danes s!e si pridobili viteštvo.c Gilbert pa je resno zroajal 1 glavo in nasmehni!. »Hvala Bogu, ne potrebujem ničesar. 20-spod,t je odgovoril. »Zahvaljujem vas na vasi prijazni gostoljubnosti, toda ostati ne more« pri vas. ker potujem na ukaz visoke 20?PP Kar se pa dolga tiče, ki ga omenjate, uioraffl reči. da mi ga je Klorenca vsega poplačala i tem. da me je seznanila z vami. >Sprijateljila. gospod.« je odvrnil Bu'«; delnionte, ki glede poklona ni hotel znosi*" za viteškim mladeničem. Iu jedli in pili so skupaj ter se nato trčili. Buondelmonte je dal Danstami majlm« denarnico /bitov, malemu Alriku in goni^J' mul pa nekoliko srebrnikov. Gilbert je ^ jezdil s svojimi spremljevalci dalje in vsi f bili zadovoljni Ko pa je bil OHlverl »večer sam. fr» f obšla velika žalost in grvzavoljo njegov'" deianj: tisti dan je namreč jemal ljudem \\\ Teta Nikolaja« jc pogorela. Ona teta Ni-olttja, o kateri je že bilo ob priliki govora, ilovenku in zagrebška pošta rica, ki oblači nnj-ij zanemarjene zagrebške otroke in do poke pripravi, in obleče take, ki se sami do „ga ne bi odločili, najbolj apostolska oseba opuščenega in zavrženega Zagreba; ta »teta 'ikolaja« je imela nesrečo. Ko je bolna ležala rugje, ji je doma zgorelo pet poročnih oblek, omenjenih za njene »pare«. In še druge škode e napravil ogenj njenim varovancem, ki jih lina kakih 40» in njej sami, ki ji ni imelo zgodi drugega kaj, kot nekateri spomini. Sama e za nesrečo zvedela šele tedaj, ko se je vrnila bolniške postelje — da svojo bolezen nada-Bjuje v svoji sobici —, ki se nima tam s čim Vzdrževati — a v tej sobici 1)0 zanjo poskrbel in pa dobri ljudje, na katere se ona bruca s prošnjo za darove, da bo mogla nadomestiti nastalo škodo in nadaljevati svoje lako zelo koristno delo. Kdor kaj more, naj ji ošljc na naslov: Nikolaja Mali, Palmotičeva \ ^ngreb. — V nedeljo 18. febr. ob 11 nc vrši v prostorih zagrebškega velescjma velika katol. manifestacija kot izraz zvestobe Cerkvi za obletnico papeževega kronanja. Za zborovanje jo idiko zanimanje, fsti dan popoldne ob 4- pa jonovi Slomškovo prosvetno društvo narodno gro: Pri kapelici«. Morda ne veš, da naj bi normalno razvit otrok, star eno leto izuat govoriti seaem, do osem besed, «ia je v tierlmu 30 cest, ki so imenujejo pa Bi.--larcku, ui 20 jih nosi ime po NVilhelmn, da so tudi do 15 kg težke ščtute ujeti, na celo v teti tprosvitljenih- časih živi še dandanes v raznih delih sveta okoli štiri milijone sužnjev, dn so Angleži imeli otroške bolnišnice že pred več kot sio leti, da ima največ podmornic Amerika, namreč 82, ?rancija 80. Japonska 60, Italija 40, Angleži pa, da jih imajo r>3■ samo tega jim nihče nc verjame, da je Kitajska prva država na svetu po številu rebivalstva, ki šteje 414 milijonov. Sledi ji Indija 8&3 milijoni, Rusija 147 milijoni in Amerika s 123 jniiljoni, Ia so Nemci izvozili na Angleško še leta 1930 i«i 400 milijonov dinarjev otroških igrač, iani pa 'samo šo za okroglo 100 milijonov, Z ljubljanskega trga V Ljubljani, dne 13. februarja. Živinske cene: Voli I vrste 4 do 4.50 Din, voli II. vrste 3 do 3.50 Din, voli 111. vrste 2 do 2.50 Din; telice I. vrste 4 do 4.50 Din, telice II. vrste 3 do 3.50 Din, telice III. vrste 2 do 2.50 Din; krave I. vrste 3 do 3.50 Din, krave II. vrste 2 do 2.50 Din, krave UI. vrste 1.50 do 1.75 Din; teleta I. vrste 6 Din. teleta II. vrste 5 Din; domači prašiči 9 do 10.26 Din, hrvaški prašiči 10 do 11 Din, pršutarji 7 do 8 50 Din. Cen: mesa: Goveje meso 1. vrste: prednji del 8 do 9 Din, zadnji del 10 do 11 Din; goveje meso H-vrste: prednji del 7 do 8 Din, zadnji del 8 do 0 Din; goveje meso UI. vrste: prednji del 5 do 0 Din, zadnji del 7 do S Din; telečje meso 1, vrste: prednji del 12 Din, zadnji del 14 Din; telečje meso II. vrste: prednji del 10 do 12 Din, zadnji del 12 do 14 Din; svinjina: domača 11 do 18 Din. hrvaških prašičev 10 do 16 Din; prekajena svinjina 16 do 22 Din; svinjska mast 18 Din; slanina: domača 14 do 15 Din, hrvaških prašičev 15 do 16 Din; konjsko meso 4 do (i Din, ovčje me;o o do 10 Din. Cene živinskim kožam: Volovske 9 Din, kravje 7 do 8 Din, bikove 0 do 7 Din. Telečje so se podražile od 13 na 14 Din, hrvaških prašičev 4 Din. domačih prašičev 8.50 Din. Žitne cen.-?: Na domačem trgu se prodaja, pšenica 160 do 170 Din, ječmen 130 do 135 Din, rž 115 do 120 Din, oves 115 do 125 Din, koruza 115 do 130' Din, ližol 325 Din. Na borzi pa nudijo: Sremsko pšenico 142.50 do 145 Din. baranjsko pšenico 142.50 do 145 Din, bačko pšenico 145 do 1-17.50 Din, koruzo' 105 do 107.50 Din, umetno sušeno 117.50 do 120 Din, i umetno sušeno, dobavljeno v februarju 125 do 127.50 i Din. — vse cene veljajo za 100 kg franko slovenska i postaja. — Gospodarska Zveza v Ljubljani prodaja | koruzo, za mlc-tev sposobno, umetno sušeno, po 115 j Din za ICO kg. Krmila: fceno 45 do 60 Din. slama 40 do 45 Din, i lucerna 75 Din. Pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani i se dobe: lanene tropine v vrečah po 50 kg 200 Din ! za 100 kg, kokosove tropine po 155 Din, bučne tropine 145 Din, repične tropine 105 Din, tropine od solnčnih rož 85 Din. riževa krmilna moka 90 Din. riževi otrobi 70 Din. oves 100 Din, pšenični otrobi 95 Din — vse za 100 kg. Klajno apno na drobilo 3.50 Din kitojfratn. ribja ttK>ka 'na drobno 5 Din kilogram. -r Nekateri ljudje mislijo, da vedo dovolj, če vedo, kje se denar izposoji!je. Lahkomiselnost Dnevno čifamo, kako je nasedel ta temu, oni drugemu sleparju. Cc ni ob taki priliki denarja, si ga pa izposodi. Marsikdo je prodal zadnje živinče iz hleva, samo da je plačal pri-spevke raznim vzajemnim pomočem in si kupil upanja na koše. Kako drugače ravnamo, kadar gre za požarno, življenjsko ali kako drugo zavarovanje. Za to se nam zdi škoda vsakega dinarja in vendar nam daje dobro zavarovanje zanesljivo jamstvo ter nas varuje gospodarske škode v slučaju požara, ob smrti ali nesreči očeta hranilca ter ob nastopit zavarovanega dogodka sploh. Krčiti pri zavarovanju se pravi izpostavljati obstoj sebe in svoje družine negotovi usodi. Zato zavarujte sebe in svoje imetje pri naši VZAJEMNI ZAVAROVALNICI v Ljubljani. Pri posestniku Lončarju % Horjulu imajo 3 leta starega merjasca, ki telita nad 350 kil. Nad 3000 mladičev Ima že v fiorjulski okolici. ALI STE: 2E PORAVNALI NAROČNINO? ljenje kakor kosec kosi travo, vendar si ni mogel reči, čemu je moril, saj niti ui poznal možakov nobene stranke niti njihovih sporov. Napadal je, ker je druge videl napadati, sukal meč iz ljubezni do njega in pobijal, ker jc bilo v njegovi naravi, da jc pobijal. Sedaj pa, ko je bila kri prelita, ko je solnce, ki je vzšlo nad življenjem, zašlo* nad smrtjo, je Gilbert Warde obžaloval vse, kar je bil storil; njegovo Lrabro obnašanje se mu je videlo samo kot brezpomembno pobijanje, za katero bi moral delati pokoro, ne pa dobiti viteštvo. Nisem boljši od divje zveri,« je rekel, ko je Dunstanu povedal, kaj je čutil. »Pojdi in poišči duhovnika, ki naj moli za vse, ki sem jih danes usmrtil.« In ko je sedel tam za mizo, si je zakril z roko oči. Grem, je odgovoril Dunstan. .Reči pa moram, da je res krasno videti leva, ki joka iz usmiljenja do teleta, ki ga je usmrtil.« »Lev mori, da je in živi,« je odgovoril Gilbert. s-Ti možje, ki so se danes borili, so se borili za svojo stvar. Jaz som pa udarjal s svojim mečem zgolj iz prešerne ljubezni do udarjanja, ki je v krvi nas vseh, in mene je močno sram. Naroči duhovniku, da moli tudi zame! XI. p o g l u v j e. Francoski dvor se je nahajal v Vezelayu. Tam so bili. kralj, kraljica, veliki kraljevi vazali in oni iz Akvitanije, Gitienore in Poidon, ki so bili v spremstvu kraljice, ki je s svojim dvorom prekašala kraljevega. Tam je bil tudi Bernard, sveti mož iz C'lairvauxa, da oznanja križarsko vojsko, kjer so se stari ljudje spominjali puščavnika Petra in vzklikanja mož, ki so že davno pomrli v Palestini in ki so klicali: :>Bog hoče! Bog hoče!- Ker je bila cerkev sv. Marije Magdalene vse premajhna za toliko množico, so se zbrali v široki kotlinasti dolini zunaj majhnega mesta, Za kralja, kraljico in velike plemiče so postavili lesen oder, ostali vitezi in kraljičine spremljevalke pa so stale na malo vzvi-i šenetn. s travo poraščenem prostoru sredi ' velikanske množice ljudstva, i Solnce je že zatoililo za gorami in vroči i julijski zrak se je bil nekoliko ohladil, vendar i je bilo še vedno precej toplo in v splošni tišini je bilo slišati dihanje množice. Gilbert je prišel baš o pravem času; svojim spremljevalcem je prepustil nalogo, da mu poiščejo stanovanje, ako je mogoče; sani p:: je pohitel na prostor, kjer se je zbiralo ljudstvo, da bi videl in slišal, kaj se je imelo goditi, pred vsem pu, da najde med tremi stotinami kraljičinih spremljevalk obraz Beatrike. Tam je sedela kraljica, vsa v zlatu in škrlalu in s krono na glavi, in poleg nje kralj s svojim poštenim, resnim in bledim obrazom. Ko je Gilbert zaman pregledoval one tri stotine lepili mladih obrazov, so se. mu oči venomer vračale k najlepši izmed vseh žensk na svetu. Spoznal je, da je krasnejša nego si je predstavljal in bil je ponosen, ker gii je nazivala svojim prijateljem. Zdajci je nastalo med vitezi, ki so stali za prestolom, gibanje; dasi pa so stali tesno drug poleg drugega, so se vseeno nekoliko umaknili, da narede pot velikemu propoved-niku. Prišel je sam; oči so mu bile mirne in pokojne. Na levo iu desno se je zahvaljeval vitezom, ker so mu delali pot, in stopal je v njihovi sredini dalje kakor bela senca. Tako misel prodira v tvarino in duh v pozemsko lelo ter ostane neizpremenjen. Ko pa je Bernard stopil na beli leseni oder ter stal v bližini kralja in kraljice, je nastala popolna tišina kakor v grobu in oči vse množice so se uprle v njegov obraz in njegovo poslanstvo. Sapa je zastala za trenutek vsem navzočim, kakor bi bil prišel angel z nebes, ter prinesel besedo božjo na svojih ustnicah in v svojih očeh pričo večne svetlobe. Bil je svetnik na zemlji celo za časa svojega življenja iti človeštvo ni izza dni apostolov, ni niti preje niti pozneje, tako častilo nobenega človeka kakor njega. Začel je govorili z milim glasom, ne da bi se trudil, da bi ga slišali, a vendar tako razločno in jasno kakor bi bil govoril vsakemu ušesu. Govoril je za Kristusov križ in o trpljenju onih, ki so branili z vedno šibkejšimi svete kraje na Jutrovem, toda še vedno z neupogljivim, obupnim pogumom. »Ali je kdo med vami, ki jo ljubil svojo mater, ki je prejel ž njenim smrtnim dihom njen poslednji blagoslov, jo položil v grob, da počiva v miru na kraju, ki mu je svet zavoljo nje, ki pa bi pripustil, da bi njeni sovražniki 'rar»,r> N«uhnner Berač in krčmttr SaroHI « je vina, p/v»i<:i»ii je kopito prostak, razMjfa:! ;n *fianil je >sra, zaitirt je *N'aj pije »Tajft« In //»pet je a vino » txttrg»n it vtival je žep iSCaj deiaA,* oStir i* zadere. viw> za /ep je potep?!« »Nič hudega msem vam storit,« oglasi berač v mirnr> ptačal lem, kar wiri oarofif » vino j* ps^ — presladM' K>r imU mi »kopaj je zvlčklo, p» *mil mi v glavo j* up mordži »e raztrgane žepe U priskavee zvleče mi vkup'« drobtine lediM ži* z razpataaim *rrrm. V nekom «l/okf/»ne«o Iktn por«f-<• 'bmajvki //travnik ')r. F'e1fowyrh o irm/n, ki je n /Ini. !<>fj »koraj <(?» te»ln». živel * ra/.počen >ffin. Sff* /e utripalo v tem ča»u / n«-verjetr»o /iv-e/crrijo. Pri dvisr/injti tlekeea bremena je iuLsoi rnof. hipom« zatulil bolečino r levi sirarn pr«l in dih rnn je /aet-ajal Spravili t», ti v bolnKnko. /namenja kazal«, 'lo mri je počilo «ree. Ko Vi ga po vnrli ra/-lelnuiii. r.o »Heli, 'la je re< lako pa |<- o«ta! toliko fana le zaradi tega, ker je kri lahko uhajala v prano duplino In ni ovirala lUMi (tek/vanj* »rta. čeprav ure le m izjemen, l/reslrio r«*lek primer. »enet m govorila v sanjah o nekom Krnentu.« — >lla, ha, ne boš me ujel!« Ha J mu ni ime grne-iIU I/iv na rib* z elektriko. Cžcesnogralski zavod v Mo«kvi sporoča, da v> m izvrstno obnesli njegovi , ribolovi , pomočjo defctrike Po^jao na- pravili » l**v4V«m jmru, ki trf; ob F^Vrm «^ i K,r: fribi/i ^ delali 4 tokom vivrt« napeloVi, ki |« ! nxet:l r.be mkir v» jih potegnili r>a suho faaiag*. - >0(Mpod »teli. kaj pa I« «o. pro-um, dflifo:lc-.'c - »l*.ltoik i-- «ovek, ki ro<*» »■.ti ierur« - »Kaj je p* upnik?« - »To J* P» iti sviali, '!» le. denar dobil « Nora a*«ta v Pumji. Po ivetovni vojni v> « Z«nl,et>tin« kane iemeljiio »jwemenile. Nekatere dr-i»Me v> te «trčiSe, druge narasle; pa tudi nove držaja a»u!e V D-t.»ip t* v, pod vplivom petletke zrasia n in inestt Pedkokomu w ta mesta znana ker M ie ne učt in zemljepune karte iin M ; aiso zaiaamciiKb |T«oa norijo večjidel pr, vodilnih j rasinh kommusnk. V biiiini zr,ant-.fi l>njeprostroja ! ie T'»la milo-tiva. k j n.i; p<>h>em z vizitkami, ki sem *i jih dala natipkati z vašim naslovom?« (.metm čtovfk Bi aovott. Zadnja ieta večkrat be-renv, o poskusih, napraviti stro|. ki bi bi! po zunanji napravi podoben človeškemu telesu in ki bi lahko izvrievaf nekatera dela kakor pravi človek t>4ki pisatelj Capek je napisal o tem umetnem človeku. ti ga nazivlja robot, celo dramo. Vendar moramo ugotoviti, da ti poskusi, ki so bolj podobni igračltanju. niso niti novi Robote so poznali že stari rgipčani V zgodovini beremo, da so . Egiptu že ieta 1285 pred Kristusom ptjznali stroi ki je bil po zurian|os!i podoben človeku in ki ga je bilo treba samo sprožiti, pa je izvrSeval določeni posel. Kralj Ptolomei Phikidolpbos je napravil takega umetnega •,užnja, ki je nad njim vihtel pahljačo iz nojevih peres iri ga hladil. Slavni učenjak Albertus .Vfagnus je iznašel stroj, ki je bil tudi podoben človeku in ki mu je odpiral vrata. I.eta 1770 ie iznašel Švicar Peter Alojzij Drog umetnega človeka, ki je bil tako umetno sestavljen, da je mogel celo avtomatično kopirati njegove risbe. Kakor vidimo, ni na našem ljubem svetu nobena stvar nova. oriečantlil njen grob, dokler se pretaka v njegovih, njenega kina žilah njena lastna kri, da Jo zanjo prelije? Ali je kdo med vami, ki se ne bi bolel bojevati do poslednjega dihljaja, da obvaruje koali nvojega očeta pred oneča-tčenjem? Ali *>• ne ponašate vsak dan, da radi dante svoji: življenje v borbi za dobro ime va-Slh ž,eti*k, kakor bi to storili za dobri glas »vojn hčere, zvestobo svoje žene?< »Mar ni Cerkev božja vaša mati in aH riino njen« svetišča vaši najsvetejši kraji? Po-iiiiSiile h«, tla ste pripravljeni umreti za častno nlv»r: KriHtim pa je dal za nas svoje življenje ri" zaradi naše časti, marveč zavoljo naše ne-čnstl iu naših grehov, ki ho mnogobrojni in tožkl. In potem ko se je na svojem križevem potu za na h pokoril in žrtvoval, so (Ja položili v grob po načinu ljudi. In kraj, kjer Je po-člvn!, jo svet kraj, saj Je sam Bog z nebes ležal tam, potom ko je s Svojo sveto krvjo Izbrisal naše grehe, potem ko nas je ozdravil s .Svojimi ranami, potem ko jo dal Svoje življenj« za miš, da bi mi Živeli, potem ko je pretrpel suženjstvo tega umrjočega mesa, da bi ml postali neumrjočl v duhu, po Njemu, skozi NJega in v NJemu.< »Ali naj bo zemlja, ki je pila to kri, prav lako kakor druga zemlja? Ali naj bo kraj, kjor J« odmevalo sedmero besedi Njegovega smrtnega boja, tak kakor drugI kraji? AH naj »o grob, v katerem jo On počival, izroči po-»abljlvostl In onačaMenJu? In daljo, aH smo ml brez groba, dn no potrobnjomo niti spo- I mina tu lo žrlov, in lako čisti, da ne potro- I bujemo očiščenja? Želel bi, da bi bili taki. Svet je zloben, ura je pozna, Sodnik je blizu, in mi smo potrebni dobrega ter siti slabega, tako da v nas ni nobenega od slabega nedotaknjenega, zdravega dela.c In vendar se ne ganemo, da bi se rešili, dasi je Kristus dal Svoje življenje, da nas odreši, samo ako bi se le malo zganili, ako bi samo iztegnili svoje roke proti oni roki, ki čaka naše. On nam ne veleva biti križanim, kakor je bil On za na: križan. Veli nam samo, da vzamemo svoj križ in gremo za Njim, kakor ga je bil On sam vzel na Svoje rame ter ga nesel na prostor smrti.< Tako je začel govoriti Bernard; izpočetka milo, kakor človek, ki zbudi prijatelja iz spanja, da bi ga ojKizoril na pretečo nevarnost, pa se boji, da bi bil surov, a vseeno ne more molčati. Polagoma pa je mili glas v grobni tišini postal krepkejši in je donel kot prva trobenta raneija jutra pred bojem, iz daljave in razločno, prepričevalno in do srca segajoče. In z naraščajočim glasom je tudi prišla čvr-stejša beseda in končno duh, ki gane bolj kakor beseda ali glas. »Položite križ, ki ga nosite na svojih prsih, v svoja srca. Nosite ga seboj na dolgih potih po dnevu in pri nočnih stražah se priklonile pred njim in molite, da bi vas doletela milost, da bi ga nosili do konca. Tako bodo vaše stopinje vam koristne in vaša pot bo pot Križa, dokler ne boste stali na svetem I kraju. In ako bi se zgodilo, da bi Bog za-I hleval vaše krvi, blagoslovljeni bodo oni iz- naznanila n Drv Mar v Polja. Proiveta -Polje« vabi \ prov.elnemu večera, ki « bo vriil v ponedeljek d„ 19 februarji ob 8 zvečer. Predi. i g. dr. V. Fajij« o Londonu, po predavanju igra m godba Ob ta priliki člani lahko r^klajo letno članarino. „ Gleddlitko društvo » Preddvoru uprizori v nedeljo, dne 13. t. m. ob 5 popoldne v i.jU(j. a k t: m domn i*ro s (letjein »Ankleti _ Vabimo! ri Blatna Brezovica. \a»i gaiilci uprizori v nedeljo, dne IS. febr. ob p«l s zvečer pretrP. jljivo dramo »Izza štirib »ten«. Vjudno vabimo! n Borovnic«. V nedeljo IS. febr. ob 1 po! poldne ponovijo petri »Carskega jela« na rrostete. Pred igro vcnček narodnih. Pridite| dobro ctivo k Vsi versiki smo poklicani, da se okoristim) z velikimi blagoslovi svetega leta in da dobimo sveto-letne odpustke Onim, ki r.e morejo potovati v ti namen v Rim. in imajo ugodnosti, da v Jomatoj kraju dobe svetoletne odpustke Din ii se uaroča pri Bratovščini sv. Rešnjega Telesj i Ljubljani. Pred škofijo 9 Sveto leto traja le še do velikonočnega jvonedtljka; zato je treba hiteti, di : dobimo milosti, ki jih v tttn času deli sv. Cerkev. n Brazda. Izila je drajc itevillu lista >Brt. zda«, glasila absolventov kmetiiafcih šoi Razposlali smo jo vsem. ki so »Brazdo, naročili m plačatL Vse druge, ki bi hoteli list naročiti, prosimo, di tako; pošl;eio naročnino, to ie vsai Din 10 nakir jim bomo takoj poklali drugo številko, oz. novim naročnikom tudi prvo. katero imamo še v taloiji Upirava radevohe pošlje vsakemu prvo in druf» številko na ogled, ako spioroči to na naslov Upre va lista »Brazda«. Liubliaoa. Tvršcva cesta M, ! k »Ljudxki oder<. mesečnik Založbe ljud»kih iger v Kranju, izide hkrati s prvo knjigo redni« * izdanj, »Slovenskim pasijonoinc. dne 15. b-bruarji Do nedelje, dne IS. t. m., bodo imeli vsi naročniki I oboje v rokah. Kdorkoli želi dobiti knjigo in revijo že do tedaj, naj ne odlaši z naročilom. Letna naročnina Din 00 (mesečnik in štiri duhovne igrel. Zadostuje dopisnica na gornji naslov. med vas, ki bodo prostovoljno dali svoje življenje, da umrjejo za križ našega Gospoda Kristusa, in oni bodo stali na kraju, ki je v resnici svet. namreč pred božjim prestolom. »Toda ene stvari se izogibajte. Nočem, da bi vi šli tja in se bojevali za božji grob, kakor nekateri vaših očetov, da bi se ponašali s križem, v srcu pa radi svoje duše in ne radi Kristusa preštevali napore in rane in kapljice krvi kot nekak gotov račun, ki se vam izplača v nebesih, kakor da bi bili vi posodili Bor« denarja, ki vam ga mora zopet povrniti. .!ezu» ni dal Svojega življenja na račun ali Svoje krvi na oderuške obresti. On ni štel bolečin in njegovo trpljenje ni bilo napisano v knjigo, marveč On je da! vse prostovoljno, iz Svoje ljubezni do ljudi. Ali naj kdaj ljudje zahtevajo od Boga povračila rekoč: »Dali smo ti toliko, kakor je n. pr. rana, ali morda življenje, molitev ali dan posta; glej torej, da nam plačaš, kar je pošteno?« To bi se ne reklo dajati Bogu, kar je last ljudi, marveč to bi se reklo prodajati ali posojati Bogu, kar je Njegovega. Glejte, da ne bosle tako storili, marveč dajte prostovoljno, ako imate kaj dati, ali pa n« dajte sploh ničesar; kajti pisano je, da bodo onemu, ki nima vere, odvzele celo take stvari, ki jih ima. (Nadaljevanje.) Izpolnjena ielja. Sodnik: »Obtoženi sle, da ponoči vlomili v banko. Je to reti?v »Res je, gospo« sodnik. Toda pomisliti morate, da sem izpolnil samo željo svojega pokojnega očeta.« _ »Kako to?< — »MoJ ranjkl oče je Imel samo eno isti"1 namreč, da bi njegov sin vstopil v banko.« RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) V Avstriji se je zanesla komunistična misel jprej v tiskarska druživa, ki so se začela ustanavljati 1. 18Cnt. dalje, ko je pa zavladala 1. 1867. društvena oboda, so se pa začela rasti iz tal zlasti komunistična Delavska izobraževalna društva«, v katerih so imeli icigo časa vodilno vlogo rokodelci. Pod vplivom Mostove ilacije so pa začeli v njih kmalu prevladovali anarhisti, beralne vlade so jih ostro preganjale (1 1886. je bil tudi Avstriji uveljavljen poseben protisoc. zakon) in med jimi samimi so izbruhnili hudi notranji spori. Čeprav je 1. 1873. ustanovil voditelj radikalne smeri, A. Scheu, lo posebno ^Avstrijsko s o c i j a 1 n o demo-r a t i č n o stranko« na načelih eisenaškegn pro-ama, so navedene okoliščine vendarle povzročile skoro ipolen propad komunističnega delavskega gibanja v vslriji. Tedaj je nastopil med njimi dunajski židovski ravnik d r. V. A d 1 e r, ki je zopet spravil in združil zbite vrste ter jim začrtal enotno, strogo marksistično (mer. L. 1888. so na zborovanju vseh avstirjskih marksi-ičnili organizacij v Heinfeldu (tega zborovanj sta udeležila tudi dva Slovenca) »prejeli nov program, irecej sličen poznejšemu nemškemu erfurtskemu iu odtlej jo napredoval marksizem tudi med avstrijskim de-jvstvom jako hitro (zlasti med nemškim in češkim). Poleg nemških so igrali jako važno vlogo vedno tudi rancoski marksisti. Ob revoluciji 1. 1848. so bili •ancoski komunisti krvavo tepeni, tako da je bilo njih ibanje potem na zunaj za dolgo let zatrto. Zbirali so se [e so v skrivnih krožkih in vnelo sodelovali pri us'ano-itvi prve Marxove internaeijonale, v katero so stavili ajvečje nade. Ker jih je vlada hudo preganjala, so tlela ijih nengnana revolucionarna stremljenja pod pepelom lalje. Izbruhnila so 1. 1871. po nesrečni vojni a Nemčijo. tedanji splošni zjnedi na Francoskem so se polastili lomunisti pariške občine in hoteli preosnovati vso Fran-ti.jo na poseben komunističen način. Narodna skupščina njih načrti seveda ni soglašala, zato so komunisti s k lili izvesti svoje zahteve s silo. Kdor se ni brezpogojno ttdal, so ga umerili in napolu;i; so vse ječe. Tedaj je oslala vlada nadnje redno a lo, ki se je po osemdnevnem krvavem lioju pola.- Pariza in se strašno liušfevaiu za komunistična nas. ,i. Vojaki so poiltlali na isoce komunistov, na stotine je bilo pa potein še obso-enili na smrt in v pregnanstvo. S tem je bila tri mesece rajajoča >p a r i š k a ko in u n at in z njo seveda tudi ■ploh vse francosko revolucionarno komunistično gibanje topet za več let zatrto, pač so se pn vzdržale nekatere ielavske strokovne in gospodarske organizacije. Komunistično politično gibanje jo šele 1. 1879. obnovil zopet narksistični komunist J. G u e s d e, seveda v mnogo mirnejši obliki, toda še pri volitvah 1. 1887. so dobili komaj 47.000 glasov, kajti njih številčni napredek so Dneinogočevali stalni spori med posameznimi skupinami. O Rusiji lionio obširnejše govorili še pozneje, dr u-ih narodov in držav pa ne bomo navajali. Glede Anglije smo že povedali, da so nastale tam že zgodaj zorne delavske organizacije, ki pa o komunizmu niso Hitele nikoli, hiti slišati, a po manjših deželah, kakor v tuliji. na španskem, v Belgiji, v skandinavskih državah td. je sledil razvoj v daljšem presledku francoskemu in teniškemu zgledu. tako vidimo, da je marksistična smer komunizma ugnala okoli 1. 1885. večje ali manjše koreuine že skoro rav po v s e h evropskih dr ž a v a h. Ker je «rx sam vedno iii povsod naglušni potrebo po medna-odnem značaju in mednarodni združitvi vsega kornuni-tičnega gibanja, je jasno, da ni moglo ostati trajno tudi rez trdnejše mednarodne zveze in organizacije. Prva ntemaeijonala se je 1. 1876. sicer razšla, kakor smo sli-li> toda 1. 1887. se je vršilo v Parizu vnovič posveto-anjo marksističnih zastopnikov raznih narodov, na- slednjo leto so sklicali Angleži v London mednarodno »bon/vanje vseh delavskih strokovnih organizacij, a leta 1889. so v Parizu zopet osnovali novo, drugo i n t e r -nacijonalo, ki je sklicevala odslej redna mednarodna aborovanja marksistov. Ta obstoja še danes, čeprav je njen nekdanji ugled po odcepu skrajnih komunistov (boljševikov) in po polomu marksistov po večini velikih držav v zadnjih letih skoro izginil. Že na prvem kongresu je sklenila povsod zahtevati zakoniti o s e m u r n i delavnik in je proglasila 1. maj za mednarodni praznik vseh marksistov. (1. Erlurtski program in socialna demokracija. Bismarkov protisocialističen zakon nemških marksistov torej ni stri, temveč jih je na znotraj še okrepil in tudi njih število je nevzdržno naraščalo. Ustvarili so si mogočne politične, strokovne in gospodarske organizacije in postali so prevažen činitelj v nemški javnosti, s katerim je moral računati vsak. Glede na to so si morali ustvariti tiidi jasen program, ki l)i izražal ves njih miselnost, obsegal vse panoge njili udejstvovanja in dajal smer njih zahtevam. To se je zgodilo 1. 1801. na njih strankinem kongresu v Erfurtu. Tam sprejeti program nosi izrazito markšistično-kdmjunislično obeležje iu je postal nekak vzorec za programe večine evropskih marksističnih strank. Glavna načela in zahteve, ki jih — čisto v Marxovem zmislu — izraža, so: Kapitalistični gospodarski razvoj bo polagoma Uničil malo obrt, delavca pa i/spremenil v proletarca-nemanjča, Tudi kapitalistov bo vedno manj (koncentracija kapitala), ker bodo veliki polagoma uničili male. število prolclarcev bo pa vedno večje in vzporedno s tem bosta naraščali tudi beda ter brezposelnost. Medsebojna nasprotja (razredni ali si o j ni boj) kapitalistov in proletarcev bodo vedno ostrejša, kapitalistično gospodarstvo samo bodo pa nesmotrenega proizvajanja in pomanjkanja novih trgov pretresale tudi vedno hujše krize. Te je mogoče*preprečiti le, če preidejo vsa proizvajalna sredstva (zemlja, rudniki, podjetja itd.) v skupno last vse družbe (komunizem). Taka preureditev vse človeške družbe bi človeštvo zopet osvobodila in mu vrnila srečo ter blagostanje. Izbojevati pa more to preuredbo le zavedno delavstvo s pomočjo neizprosnega razrednega boja in lastne politične stranke, katero so krstili za s o -cialno-demokratično stranko. Po svojem programu so bile torej socialno demokratične stranke izrazito marksistično komunistične, kakršne so dejansko povsod še danes in se torej vsaj v glavnih načelih ne razlikujejo mnogo od tistih današnjih strank, ki se tudi po imenu nazivljajo komunistične. Glavna razlika med prvimi iu drugimi je prav za prav le v tem, da skušajo priti socialni demokratje do istega cilja z mirnejšimi sredstvi in vsaj deloma po demokratični poti. V tem pogledu so se pa precej oddaljili od svojega učitelja Marxn, kar jim zato' komunisti tudi upravičeno očitajo. Krvavi poraz francoskih komunistov 1. 1871. in razne druge izkušnje so namreč jako omilile pol, po kateri so skušali socialni demokratje — mi jih liomo odslej kratko nazivali socialiste — dospeti do svojih ciljev. Polegla se je njih vera v skorajšnjo svetovno revolucijo, ki bi čez noč izpolnila njih nade, zato so skušali priti post o p o m a do svojih končnih ciljev. V to svrho so zahtevali v ei-furl-skem programu uvedbo splošne, enake,, direktne iu tajne volivne pravice, čim najširšo samoupravo (avtonomijo) raznih upravnih teles (dežel, občin itd.), volitev uradnikov, ljudsko brambo (milico) namesto stalnih armad, neomejeno svobodo misli, tiska in združevanja, popolno enakopravnost žene z možeui, popolno ločitev cerkve od države, brezplačne in obvezne brezverske osnovne šole, brezplačno pravno varstvo in zdravniško oskrbo ter odpravo vseh posrednih davkov in uvedbo naglo se stopnjujočih neposrednih davkov. Za varstvo delavcev so še posebej zahtevali osemuini delavnik, prepoved otroškega dela, omejitev ponočnega deln, zadostni tedenski počitek, prepoved plačevanja mezde v blagu, strogo nadzorstvo podjetij, odpravo poselskega reda in uvedbo šitnkogn državnega delavskega zavarovanja. RAZNO Volitve obratnih zaupnikov. Tozadevne volitve pri mariborskem mestnem gradbenem uradu so prinesle zmago »rdečim«, v tekstilni tovarni »Teksta« so dobili večino »plavi«. Nad 450.000 Din so šc dolžni delavci na kuluku v mariborski občini. Osemurni delavnik in z njim združene zakonite ugodnosti veljajo za vsako delavnico, ki zaposluje vsa] 15 delavcev. Tako je odločilo mariborsko okr. sodišče. Novo tovarno za blago hočeta ustanoviti v Jugoslaviji družba Cosnianos v Joseisthalu na Češkem in jugoslovanska Maut-nerjeva družba. Stroji pridejo iz dveh čeških tovarn, ki doma ne obratujeta več. Češkoslovaške zadruge. V razpravi v državnem proračunu je neki češkoslovaški poslanec dol -zal, da je plačal v z-njem letu vsak trgo\ povprečno 29 čeških kron davka na dobiček, dočim je plačala vsaka zadružna prodajalna 36 kron. Zakon o detu je te dni proglasil nemški Hitler. Delavci bodo popolnoma odvisni od gospodarja in od hiilerjevske dobre volje. Mnogo delavcev je odšlo pred leti v tujino za kruhom. Kriza jih sili, da se vračajo domov. V prvem četrtletju lanskega leta se je vrnilo k nam 71, v drugem 93, v tretjem 62. pričetkom .zime 240 oseb. Med izseljenci jih je mnogo brez vsakih sredstev. Posebne naselbine za brezposelne ustanavlja slovaško glavno mesto Bratislava. Z novim jugoslovanskim proračunom nameravajo uvesti nov enoodstoten davek na zaslužke. Dohodke te nove obremenitve delavcev in nameščencev hoče porabljati vlada kot iond za razne socialne potrebe. Kongres socialnodettto-kraških učiteljev in profesorjev se vrši 1. februarja v Pragi. Brivski pomočniki in pomočnice so zborovali sredi januarja v Zagrebu. Došli so odposlanci iz raznih krajev Jugoslavije. Zveza šteje 15 po-druži.ic s 510 člani, od teh je več kot pol v Zagrebu. Tri stokrat slajši od sladkorja. Trije francoski tiče niaki; Bridel, Laville in Magin, so sporočili Akademiji znanosti, da so odkrili v neki rastlini, ki raste v Paragvaju iti se imenuje kaabbe, trisfokrat več sladkorja v gramu kakor daje gram sladkornega trsa. Preden pa se za&ie rastlina predelovati v sladkor, so svetovali, tlaj se preišče učinek tega sladkorja na človeški organizem. ZA&Aj KAVKO „ELSAM? ivW pravi -1 UMI- udetK pj*daUi> ifcji-UlOVUa Ml pl»VlUlt) u«>j!l lepUtt p« pr- l«U) 11«- S r. udi rti Klr»»ju. 1-"' <" jioeiuieAi ueoieiaaki podl»t:i leier-jeva navitim kisa-poautcbi tt varnim t,br«w m ki** it K«!kirje't n-utiu* Kii*-(.i.uitiot u .»► 'i Kniti.* f!* pMtmtr tli pi 1 i >u'jei V!*-! ptiaisc tracr.i) «1 pn J enerjei* fcimi tu -.1 »t»'Jt • * 4** t ii raonii, En* »t franke 52 bit ;Hiiif«v 7 v«!; l jiot. mkretu milii. giite-riiiHKv rumeujei.ovu. bornimi"« it Latm- utivv Ulit. Uv ELI lit U »r-ttif O) lttf' lr "nit .BUit iu. KiMOiml-trem, £ ti £.tw>-'id«Jl.i arii.vo.1« t»iot»tt»)jiii I«iot tudi v tu ' 2jnt''taiM V1 »»«» ' v» »» „ w ikc« 1 Feller, iekanu,- stutut* Eist t.rj> St> (Savska banov t.i * Nrrerjjnv - Foyoliuk i-ci- 06 jot«/. Ko »t- »p-»uje i liolelsK« knjigo. opazi m u,i «l«w«t>. — .-Ž* 1«! potujeui. zajjudruje ogorfcemi, lod« t!.e t> ste-liion pri}Aiw.-dov«la v k«te>" »ob mmii »p«' h: »e UD <* tli pf^ipli'iiO.' mmm m nusim 5. m»Ok fotijit« »eniudt/Oi« blajro c« ua*!«)*: ULBLJASA,.»DAJA KOŽA VKLKSKJKM f rskiifm potnik — j-Hboo je bil eijajesi. Vy. lisce.! »v bili .ako HBvdušoo.. ix> metah klobuk« v srak. — ,K*j p« tiv< - .J«v K« je bilt. d* *eoi do lepega oo»« g» klobuki - Zalivala. P-i te ■ievi mirt* mi je »KAK1TA8« tak' j izplačaln i>flavaiovano vsote Kdor se z*va-/U/e pri »KAKUAS-.. t« moram. Ha j* izgubil moj ]*-t»«) oz/irur^j, '< ut? • i» iu- ihVf«itjo u^-yr»ti«<, is (aH frfX vit i » ' £at ie vzrok vsake bolezni? O* i* lil i« ii j« ).jn*(, iiuiriMi. itKuli« 'lolirli trl)«UIJtv a!i avo.lii tilliullli. tlrah (ir««j ImImuij« »|»i, n«zib ti»lj«a}a la iawut* ilra^i h ravAoigttv Zadovoljstvo )a naibiill«! «ira»«lk! IVi [K,ti, ki T« morajo dodali do ufdt»lji"..>»* pi»;n)i sariit poKu itX/ »Ke k up ujeie ktuetijaKi po 'jebščio^ »i1 prodajaj! *»oje prioeil;» al' p'»io> otirotna obrtuil' poii.of.rilv hii »ateueei iii nr.rvtie Setele leiatitj pcaičiik iii vajeutit. (lOSlenitl utarifcev se t n«uneUi tako., i/ ia'- oskrbo). hvjie V Eiiiiiau kovaf iyi>!j<-ai- > • • g« . »preinj« i-rauc Kutler. iz/ielo-'»teli harmonik. i)re-»t»»Kri< u Vrhnika. 'lot/nj obra-iien. y(vCij -.rviaiii Oman S;-. Piro-te *J8. Jy Medvoie Milit« »SlSiftfi v jI i k»'n a|i novo-ffie k -n okra u, Ii er iie reiii .o labito 2 kiaie ia 2 piai f-a kupim Ha-lato t erairi. knjižieo »Ljudske o-vojiln ee v LuViam-. Po-udbe po l .Lilija- U 1024 na u.raiu Uoiniiiutia ssžfcsriliiier7^' iei, v a,ena goapodinj-istva in vin-fit eoijikega dela rte nlužt« Naj raje v ljubljansko okolico Dopise je pialali na Julko IV:;ak, Medved e« 33, m. Tržišče pri Mokrono u Dolenjsko Obeljeno in neobeljeno iibje, fcaltHFM vrbe atnerikauskeler sadike proda jos Zupane. Pluj Len pceesm prontti tati! jKiloviai el tU'! Mtka.l Ul> I op-iice v tttHnl V eJiiiib /'uI v c mer; Zaoral. ► li ilio. blev m in Kkeijj! (eni ler er. z orodjem it ž.uino. -pi-pi dte ie po-: šitru-*>i. 1328 '^a u|jrovi/ D tn«M'jutm PiarensiiiR Nt: or-j; f: i iy-.ii ho ea*na Sl»ii- a se firo-18 s li da v oa e*n -ei<' o-sesiv K«r « trinobrr h -fi. i e r a d 1 o. yofcpo-iar-fi.im :ioilot'j«B! hlevi m ;i"', 1-ii'j kii I- ob i i-fi - a ii. D v -|K>gf!«danja i-ve toea obrt — N * - o. v upravi I vta pod Si hlev n Deta; 1 tem j iz pro-rol:^ na-irridaj v Zg Ka-hu Pozvi- se pri la.Men-ina K- i4rna i Z(I Kaši m p. De v. Mar. v Polju - Na pismena vprašanja se pro?i znamka /a odgovor. idajšt posntiB ku itn. Pla.-arn takoj v uotov ni - Ponudbe ie po^ ali na Franr Kon. Peračica p Brezie. Gorenjsko. saienca za so arsko obrt pri vsej oskrbi sprejme Repič Prane, sodar. Ljubljana, Trnovo \ejt< lote i m 6>r ; gitoji ilefti 7t» je lit rtst iti u. n/ ^JJ ; ie,iie bu. m. n:iual« ciuu.«gt «rauu t»aw it ^ j uiuf '».ko arvje prei~»it pt. aj»'t«- _ s^vojjj, j iHian M>; orni i uit imam* ta»;i. fri'*-il. Ii t iirjir. i.; , c : .(i-* -lan uttaaort r '..iiiif j ut j#t»p'.,)li(rnia »-ari po- t.( oajlvp itjt pr purii'*ni. Kelt*, dot m. i,na'jI 1)1-^ Orni* J»t»ti. i r _ virmrint JBM uf-beiaR, j, j, !ii(«jen, uiaehjh spor! J«n gt go.uo i-- 2 :-■ -Kei;š>-a s- -r: -u I ItKEsji-t « t 1 tiršei« (' t en^priM: »iIs mi Hn zdrormkv — »Ali -.ti popwt(> pr.mt* -• Vas k iti dese! n.jiut gempod d.-tt-:« — »K«1j i'jtf pa !raja>o bolečine?; — »Približno tri nn vsakokrat.' Manutakturo (io lik' ""■etii id t veliki izb n Vam nudi Oblačilna ze Sicven jo (v hiši Gosto taroke zvermi Prodaja tudi na hranilne knflžice elanir Zadrofne zveee LjnbljRis« 0 zdrnri pom^u nj porom. — jRudi. a!: [»■ rotiš z m'-noj iz tjubeuii »li j« z-lravj pameli?! • — > Dušica, o tlravi fiameti tu ne more biti l \on.< Zahvala. Za izplačilo cele zavarovane vn te pi ma lerini oziroma tet-ni smrt' se zavarovanju iKARITAS.- nsjtoplje Labvaljii em Tržič, dne 10 februarja 1034 čttetr Apolnmj« i. r. fitef« Karol, I. r Moderna doma. — >Pustitn vas v gleialiJfc izjemoma, čeprav se je predstava že začela 1'roei« vas samo, da vstopite čim tiše.i — >Zakaj pa? K»i v gledališču že vsi spe?< Za Vas imamo Vialiaf 01» ' l.iurt 1' i-}' HuMll II *:• Haraiaalkr ti " Tanbiirf li 6X | i.nwlw »*> Zaktavaita bmi>l»m UlalM. MEISEL & HI ROLO latama Kltubii. prvdajnii padratnlra MAIUROK it. 1»T. Dobra kava. — »No, prijatelj, kako si P» __________ _..„. „. k»( zadovoljen pri svoji gospodinji s kavo? — »Že gre-Mleko dam mački, sladkor psu, kar pa ostane, imam za britje.« Nov jetnik. — Nov gosi v jetnišnici se obrn« k pazniku, rekoč: »Povejte mi. kje je izhod za silo, če bi gorela« Koiljivo vprašanje. — »Katero izmed najt" smatrate za starejšo, g. doktor? — »Skoro bi dejal, da sta dvojčki.* Uda j* Mj: Dr. Gregor!) Pečjak V Urednik: Jož« Koittek za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čet