éè
m
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva. — Poverjeništvo LJubljana,
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski TovariS Izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40 — K pol leta . . . 20-— rt četrt leta .... 10-— „ posamezna številka po 80 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativo« stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljsk. TovariSa v Ljubljani, Mestni trg št 17/ffl. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Ephemerae vulgatae.
Okrajnim šolskim nadzornikom na bivšem Kranjskem je potekla funkcijska doba 31. decembra 1918. Odtedaj imamo v tem vprašanju medvladje. Ne višjemu šolskemu svetu, ne poverjeništvu za uk in bogočastje se ni prav nič mudilo, da bi odpravil ta za šolstvo kvarni položaj in stavil ministrstvu predloge za novo imenovanje. Obe korporaciji sta čakali ugodnega trenutka. Ta je prišel, ko ie odšel vladni svetnik dr. Skaberne na Koroško, in ko ie bil znani France Lavtižar še član višjega šolskega sveta. Tedaj so za Ska-bernetovega naslednika hitro imenovali mladega klerikalnega petelina Velikonjo, in zanesljiva večina je bila gotova. Potem je šlo s hitrostjo parne sile. V enem tednu se je izvršilo, česar smo zaman pričakovali poldrugo leto. Na seji višjega šolskega sveta dne 19. avgusta t. 1. so se sestavljali tropredlogi. Tedaj smo se zamislili nazaj na Šušteršič-Lampetovo dobo pesti, na oni čas, ki se ga vsak napredni učitelj spominja z gnevom v srcu. Prav tako se je godilo. Brezobzirno, ne vpo-števajoč dejanski položaj, je stavil Ivan Štrukelj —- ki ga učiteljstvo nikdar ni volilo v to korporacijo. kamor je prišel nezakonitim potom — predloge, in 9 oz. 8 rok se je dvignilo; šli so za Štrukljem vsi od kanonika Nadraha in Franceta Gabr-ška doli do Franceta Lavtižarja kakor ovce za koštrunom. Prav nič niso pomislili, ali so učitelji, ki jih hoče Štrukelj narediti za nadzornike, sposobni za to važno službo, ali bodo kos svoii nalogi. ali stoje na vrhuncu pedagoške znanosti in metodike novejših časov, da bi lahko podajali podrejenemu učiteljstvu navodila pri izvrševanju njih službe. Ne, na vse to niso prav nič pomislili, zadostovalo jim je dejstvo, da so vsi Štrukljevi nadzorniki razven dveh eksponenti klerikalne stranke. Štrukelj je storil in izvršil svojo nalogo in tropredlogi so prišli na mizo mini-stra-samozvanca dr. Verstovška. Ta gospod je prihitel iz svojega mirnega Tuscu-luma, da izvrši še v zadnjem trenutku
sklepe svoje stranke. Na seji deželne vlade dne 25. avgusta:, ki sta H prisostvovala že razrešena poverjenika Fon in Gosar, torej na seji, ki je bila nezakonito sklicana ¡n obdržana. je minister - samozvanec dr. Verstovšek izposloval zaključek deželne vlade, da sme imenovati okrajne šolske nadzornike, akoravno so vsi član! deželne vlade vedeli, da ima to pravico edinole minister prosvete, a ne pokrajinski poverjenik. Verstovšek je hitel in še isti dan izvršil imenovanje, zaukazal spisati dekrete in jih razposlati. Naša organizacija je dobro vedela, kaj namerava Štruk-ijeva družba in oni, ki stojijo za njo. Zato ni držala rok križem. Napela je vse sile in storila vse korake, da prepreči uso-depolni atentat na narodno šolstvo in napredno učiteljstvo. Dr. Verstovšek se je uprl svoji nadrejeni oblasti in širi s tem anarhijo v šolstvu, ker je imenoval nadzornike, čeravno je ponovno imel v rokah brzojaven in pismen ukaz od ministrstva prosvete, da imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov spada v njegovo področje. Da, še več! Ministrski svet je soglasno Dritrdil in odobril ministrove ukreDe.Udru-/enie Jugoslov. učitelistva v Beogradu se je izreklo za centralistično naučno upravo. Temu sklepu je soglasno pritrdilo tudi slovensko učiteljstvo na svojem zadnjem zborovanju v Mariboru, zato se z vso odločnostjo izrekamo zoper imenovanje Štrukelj-Verstovškovih nadzornikov. Ministrstvo prosvete razveljavi v najkrajšem času to imenovanje in imenuje na ta mesta može. ki jim bo na srcu napredek šolstva in dobrobit učiteljskega stanu. Do tega časa pa. tovariši in tovarišice, mirno kri! Štrukelj-Verstovškovih okrajnih šolskih nadzornikov ne priznamo! Zginili bodo ko muhe enodnevnice. Na tem ima v prvi vrsti zasluge naša organizacija. Naši zastopniki v okrajnih šol. svetih naj se odstranijo od sej, če bi bil kateri Štrukelj - Verstovškovih nadzornikov toliko nepreviden, da bi prišel na sejo. Učiteljstvo in šolska vodstva nimajo naoram tem nadzornikom nobenih dolžnosti!
Delegaciisko zborovanje v Mariboru.
Seia uoravneira odbora in odseka.
Dne 27 aveusta ob pol 10. uri dopoldne po dohodu vlaka so se zbrali v posvetovalnici deške meščanske šole k seii člani upravnega odbora ln odsekov. — Navzoči: Jelene. Rus. Luznar. Mervič, Brinar Fr.. Raišp. Šumer, Dimnik. Gnus. Lapajne. Voglar. Flerè, Gangl, Dostal, Humek.
Predsednik tov Jelene oo konstati-raniu sklepčnosti takoi razdeli delo odsekom. s tem da izroči predsednikom posameznih odsekov došle vloge in dopise raznih okrajnih društev, posameznikov ter bratskih Savezov. Udruženja itd. — Kjer ;e bilo treba zavzeti načelno stališče, so takoi določile smejnioe. ki nai se oo niih nastooa. — Obširna debata se razvila plede eminentno važne narodjie in-stituciie »Jugoslovanske Matice« (poročevalec Fr. Brinar). Ugotovi se. da učitelistvo včlanieno v Zavezi, pridno prikopa h krajevnim društvom J. M. Dolžnost učit. ie pa. ne samo. da ie član te orga-nizaciie. ampak tudii. da 7. vso vnemo in navdušenostjo širi in tolmači narodu nien oomen in važnost. — Razpravlialo se ie nadalie o funkcijah likvidaciiskega ? d b o r a . ki ie s svoiimi pripravami za UJU pov Ljubljana, s tem da ie podal Udruženje osnutek pravil, ki tre bil na
kongresu tudi soreiet. S tem ie likvidacii-ski odbor svoio stavMeno mu nalogo tudi dovršil.
Čez dan so delali posamezni odseki.
Ob 18. uri se ie drugič sešel upravni odbor k skupni seiii z odseki. — Poročevalci so podali za posamezne odseke sklepe in nredloge. ki iih prinašamo na drugem mestu. — V zadevi Kozian-skega učiteliskega društva se fe ugotovilo. da sta dva člana imenovanega društva s svoiiim splošno znanim korakom že sama izstopila iz naše organizaciie in nima upravni odbor seda i nikakega povoda več kakorkoli nastopati napram mi i ni a. — V zadevi prekmurskih šolskih in učiteliskih razmer se nasvetuie okralnemm. učiteljskemu društvu za Prekmurie. da izdela o teh razmerah spomenico, ki se bo odposlala potom organizaciie na prlstoino mesto. — Pri proračunu, ki ga le predložil blagainiii tov. Luznar se ie ugotovilo, da ie cena Zavezinih listov za nečlane mnogo prenizka in se ie sklenilo predlagati delegaciji, da se zviša naročnina »Tovariša« na 60 K. »Popotnika« na 40 K in »Zvončka« na 30 K letno. — Glede prispevka »Osrednii Zvezi iavnih nameščencev« ie bil napravljen sklep, da ta prispevek (1 K mesečno) vplačuieio posamezna okrasna društva sama oziram a da vpla-
čuieio ta oolno članarino letnih 120 K v osrednjo Zavezino blagamo. !z katerih sredstev poravna potem Zaveza članarino »Osrednji Zvezi iavnih nameščencev«. — Odprto ostane vprašanje glede prispevkov UJU v Beogradu: določilo se >. da se pooblašča bodoči ožii sosvet UJU. poveri. Ljuliana. da o tem sklepa. —
Delegaciisko zborovanie
Dne 28. aveusta dopoldne M bila velika dvorana »Narodnega doma« polna zavezinih delegatov in drugega učitelistva. tako da ie imelo delegaciisko zborovanie popolen značai skupščine. Z ozirom na sokolsko. prireditev prihodnjega dneva ie prisostvovalo mnogo, udeležencev zborovanju v sokolskem kroiu. Opazili smo v dvorani staro generacijo, ki smo io vajeni srečavati na vseh zborovanjih in se ne straši nota in truda, kadar nride poziv za »staro pravdo«. Prihiteli so mlaiši ter oazno in vztraino sledili poteku zborovania in debat. Na zborovaniu samem se ie pokazalo, da živi v učiteli-stvu polno discipline stanovske la tovari-ške in da ni prišlo do naimanišega neljubega nrizora kot smo iih bili vajeni gledati drugod ... Pri naiburneiših debatah, naiostreiših filioikah se ni krenilo s pota tovariške dostojnosti ki ie predoogoii vsakemu parlamentarnemu postooanlu in ki edina vodi na not sm.otrenega dela na polhi naše stanovske organizaciie. Je pač slovensko učitelistvo že v obili meri pro-žeto s sokol sk i m duhom, ki nreoaia človeka z železno disciplino ln dosledno vztrainostio.
Točno ob ool 10. uri ie pristopil k predsedniški mizi predsednik tov. Jelene, zadovolino premotril oolno dvorano Za-vezinega učitelistva in otvoril zadnve delegaciisko zborovanie Zaveze*
četrtič v dobi svoiega obstanka in zadniič v tei sestavi zbormie danes Zavezina delegac.iia.v leoem obdravskem mestu Mariboru. Liudie tuie govorice, tujih navad in običaiev so gospodarili ob naših' prihodih v tem lepem mestu in nfega divni okolici, mi Pa pravi lastniki te zemlie in domačini na domačih tleh smo prihajali tu sem ponižni in brezpravni tuici. Danes na smo se zbrali polni ponosa, v oriietni navesti v srcu. da smo svobodni držav-liani v svobodni državi, sami svoii gosoo-¿arii na domačih tleh. Zato veliai dane^ naš prvi pozdrav naši svobodni domovini, svobodni kralievini. nte oredstaviteliu osvoboditelju Petru I. in prestolonasledniku regentu Aleksandru. (Burno odobra-vanie).
Spominiati se moramo tudi onih svojih bratov in sester, ki žive v zasedenem ozemliu in ieče pod tuiim iarmom. Ti usmilienia vredni naši roiaki trne strašne muke: niih mučitelii iih zapiralo, trpinčilo. vlačiio oo iečah. uničuieio »iih imet-ie in ruši i o niih domove. Naše sočutie tem trpinom in zagotovilo, da ura rešitve pride ore; ali slei. Pride pa tudi strašna osveta za barbarske čine brezsrčnih zatiralcev! (Viharne aklamacije).
Pri Zavezinem delegacilskem zboro-vamu ie običaino. oa tudi potrebno, da premotrimo svoi ooložai.
Lepa sloga in medsebojno zauoanie ie vladalo do letos med Zavezo in njenimi člani, okrainimi učiteljskimi društvi. Z za-upaniem so se obračala društva na Zavezo ta oa ie skušala ugoditi vsaki izraženi želii in izvesti stavbene predloge in
nasvete. Načelnih nasprotstev ni bilo med niimi.
Žal. da so začela nekatera društva kršiti v zadniih dneh to lepo slogo brez vsakega pravega povoda, samo zato. 'ker ne po'/na;n dejanskih razmer.
Nato govori o znanih mariborsko-velikovških resoluciiah in izvaia nadalie:
Sloga in edinost nai vladata med nami. Le sloga nam bo dala moč v hudih bofih za bolišo in lepšo bodočnost našega stanu.
Velepomemben in zgodovinski dan ie bil 18. iuliii letos. Ta dan smo ustanovili v Beogradu UJU. v katerem le včlanieno blizu 16.000 učitelistva. Položili smo šele temeli tei mogočni stavbi. Treba bo še mnoco neumornega dela in truda in velikanskih naporov, da. iz.oolnimo to zgradbo in io postavimo na idealno višino. Po-udariam pa. da imamo v UJU že sedai veliko zaslotnbo in moč. Nobena vlada, noben minister prosvete ne bo mogel prezirati in omalovaževati besed, ki iih bo govoril v imenu 16.000 učiteliev ln učiteljic. ki so združeni v UJU, naš simpatični in neustrašni predsednik Čedomil Todo-rovič. V neprestanem stiku bomo morali biti z niim in ga informirati o vseh naših želiah i.n zahtevah. (Plo&anie).
K^ikor se ie zeiinilo in združilo vse učitelistvo naše lene države v enotno in edinstveno udruženie. tako nai se uvede enotna in edinstvena nančna uprava za vso državo. Gorie učiteljstvu ln slabo za šolstvo ako se izroči neomejena oblast nad šolstvom ¡n učitelistvom pokra,iin-sikim vladam. Le v centralizmu naučne uprave ie naš spas! Zato se soglasno in ponovno izrecimo zani na današnjem zborovanju !
Z radostnim srcem moram iziavitl. da se naše vrste neprestano množe. Vsa Zavezina društva kažek) v tem pogledu velik napredek. Imamo društvo, ki ie imelo pred par leti 7 članov, da niti popolnega odbora ni moglo več izvoliti, danes oa štete 96 članov: ori drugem društvu se ie število članov pomnožilo od 38 na 184. Pa tudi nova društva se ustanavljajo 'n pristopalo k Zavezi. Od zadnjega dele-.raciiskega zborovania sta se ustanovili 'n pristopil k Zavezi- Učitelisko društvo za Maribor in bližnio okolico s 111 In Učitelisko društvo za Prekmurie s 54 člani. Vrle delegate teh društev, ki se udieležuieio današnjega zborovania. pozdravljam prav iz srca ter iim kličem: dobrodošli v naše vrste! Ko se vrnete na svoie domove, ponesite svoiim tovarišem naše pozdrave!
Presrčno pozdravljam tudi vse druge delegate in delegatinie ter Vam kličem: zdravo!
Preden preidemo na dnevni red. mo-
iam izpolniti še eno dolžnost.
Od zadnjega delegacijskega zborovania ie kruto posegla nemila smrt v vrste naših naiboliših pedagoških pisateljev. Dne 19. decembra 1919 ie umrl učiteljiščih ravnateli Robert Bežek. dne 14. aprila 1920 pa učiteliiščni ravnatelj Henrik Schreioer. Oba neumorna delavca na šolskem ooliu, ki sta obogatila naše pedagoško slovstvo s krasnimi deli. Vabim Vas. da se v znak sožalia dvignete s sedežev ter zakličete našima velemožema: Večna slava! (Navzoči se pozivu odzovejo.)
Pozdrav Sokolstva
Po pozdravnem nagovoru se priglasi k besedi prof. dr. P i v k o (in pozdravlja
zborovanje v imenu starešinstva Sokol-skega Saveza SHS ter v imenu češkega Sokolstva. (Viharna tnanifestaciia za So-kolstvo. Navzoče učitelistvo burno ploska.) Odposlanec izvaia. da se delo uči-telistva in Sokolstva v svoiem bistvu stri-nia. in vršita oba činitelia v narodu isto nalogo, oba stremita za istim ciljem. dvigati narod telesno in duševno. Ntih nota ne gredo narazen, ampak tečejo vzporedno. Nai se razviia v tem plemenitem delu uspešno tekmovanje. (Burno odobra-vanie). —
Predsednik imenuie zapisnikarja tov. F u r s t a in tovarišico g. Waschteto-v o. ki zavzameta orostor pri poročevalski mizi. —
Izvrši se nato konštatiranle delegatov ozir. namestnikov, .ki so domala vsi navzoči. —
K besedi se oglasi tov. Drag. H u -mek. predsednik učit. društva za Maribor in bližnio okolico: Štele si v čast. da si ie Zaveza izvolila Maribor za svoie de-legaoiisko zborovanie v imenu društva to-variško in iskreno vse navzoče.
Nato sledi tajniško poročilo tov. Vilka Rusa. ki ie napravilo s svojimi točnimi, temeliitimi in zanimivimi izvalanii na vse navzoče globok utis. Zborovalci so ga vzeli z dolgotrajnim odobravanlem brez debate na znanie.
Srebrni iubilei tov. lelenca in Luznaria.
Podpredsednik tov. Anton Gnus povzame besedo: Pred 25 leti sta bila današnja jubilanta 1. 1895. na skupščini Zaveze v Novem mestu izvoljena, prvi kot predsednik, drugi kot blagajnik. Petindvajset let sta požrtvovalno in zvesto izvrševala poverieno jima funkeiio. Vso to dolgo dobo sta žrtvovala nesebično in tovariško ooleg uzorno izvrševanega svolega poklica v dobrobit svoii stanovski organizaciji. Nista vedno žela priznanja in zahvale, marsikako poleno i;ma ve padlo. Iz prejšnje vlade pod noge. toda neustrašeno sta se borila za čast in ugled učitelistva. Naša srca in hvaležnost so »ima zagotovljena (Ddgo traiaioče viharne aklamacije).
Tov Jelene in L u z n a r se v iskrenih besedah zahval/iuieta za Izraz simpatij in povdariata. da »ima ie bila nri ntih delu vedno vodilna misel: napredek uči-lelistva in šolstva.
Poročilo o računskih zakHučkih in o ororačunu za leto 1921
(Poročal Fr. Lu z n ar.)
Blagajnik Fr. Luznar poroča o računskih zaključkih o »Popotniku«. »Učit. Tovarišu«. »Zvončku« in Zavezi Ker ie objavil »Učit. Tovariš« že v celoti račun, se ne ba^i podrobneje z niim. ampak opozarja le na zadnjo točko bilance pri pasi-vih. V 1. 1918. ie imela Zaveza čistega premoženja 5363.32 K, koncem l. 1919. pa že 17.735.86 K. Prigospodarili smo tedaj 12.372.54 K. Nadalje ooozaria na nekatere nedostatke ki so se vrinili ori plačevanju članarine. V »Učit. Tovarišu« le bilo že večkrat obiavlieno navodilo društvenim odbornikom glede nriiave in plačevanja članarine. Vsak nai s pridom prečita dotič-ni oglas.
V imenu p r e g 1 e d o v a l c e v računov predlaga tov. P r i s t o v š e k blagajniku absolutorii — Računski zaključki in proračun za leto 1921. se sprejmejo brez debate.
Proračun za leto 1921.
Predlogi	Na starše ie treba vplivati s primernim
i k-.k V letu 19^0 tako bodo zna- I Poukom v govorici in tisku.
- , • r L ./ i T ; rl^i !; Pnv	Naj bi se več Pisalo o vzgoji nego o
šale tudi v letu 192 ooirebsCiiK f over- ,	^ de,u nego Q organiZacijab.
,en-sva 108 K od člana. V tem m n šteta ; J	n 0 zabavah _ brez oku-
člananua Zveze javnih nainescencev ki , y §o1e naj se uvede vse kar bi čisti.
znaša letno 12 K. To čiananno nai društva b estetski okus: risanje. modeliranje, ro-
radi lažjega poslovanja vplačalo Poverte-ništvu. V letu 1921. plačajo društva od vsacega člana Poverieništvu 120 K.
2.	Odbor Udruženia še ni sporočil svoie članarine. Učiteljska društva se pooblaščajo da ko zvedo za to članarino, vzdignejo celo članarino v toliko, da bo pokrita članarina Udruženia in še društvene potrebščine. Sprejeto.
3.	Vsled draginje oapiria' in delavcev stanejo Zavezani listi samo v tiskarni več kakor znaša naročnina neorganiziranih članov. Zato se naročnina listov za nečlane zviša za leto 1921. sledeče:
»Zvonček« 30 K. »Popotnik« 40 K. »Učit. Tovariš« 60 K.
Rezervni sklad Zaveze.
kotvorna opravila vsake vrste, zlasti izrezovanje. nega cvetic, šolskega vrta. Šolska poslopja naj bodo okrašena okusno; — iz šole pa nai gre vpliv v vas. v domačo hišo tia na ravnino ln visoko goro.
Nekoliko Dreustroiitve srednjih šol
(vpeljava obveznega pouka v risanju in drugih prilik za umetniško izobrazbo) bi tudi bilo treba in bi učinkovalo.
Stik z akademijo umetnosti v Ljubljani in obisk razstav, prireditev predavanj in izletov bi storilo drugo. Široka masa naroda ima vse druge potrebe nego izobraženec. Ta dobi itak svojo gotovo formalno izobrazbo v šoli.
V politiki ima prvo besedo politik, v kmetijstvu nai io ima kmet. v obči vzgoji Nato ie prebral tovariš poročevalec ; učitelj, v umetnosti pa umetnik. Vsak ima
račun o dohodkih in stroških prostovoljnega organizačnega davka za čas od 18. odktobna do 12. avgusta 1920. Dohodki po izkazih od I. do LX. K 23.201 Izdatki	K 14.803
Ostanek	K 8.398
Iv?u Petrič. t. č. blagainik. Delegacija ie račun odobrila.
Mariborsko - velikovške resoluciie.
svojo izobrazbo. Treba je le, da se mu ta izobrazba pripozna. Izobrazba, ki io mora imeti umetnik, ne more imeti vzgojitelj pedagog — in pedagog tudi ne more prepustiti vzgojnega polja le umetnostim. Vsak ima svoj delokrog, ki mu ga ne sme nihče kratiti.
Najbolje bi bilo, da bi bil obenem pedagog tudi umetnik ali umetnik tudi pedagog. Kajti le tisti pozna dušne potrebe učenčeve, kdor se z učenci in učenjem.
C) tel, 7naniti resolucijah ie podal tov i z vzgojnimi vprašanji in praktično vzgojo u teh znanih riseiuuidi ,e pooai tov. i	M momentov je na katere je
Anton Hren obširno poročilo. Podrobno
z !
razpravlja o posameznih točkah, niegovimi izvaianii se navzoči z rnalen- 1 kostnimi izjemami ne striniaio. — Ob pol 13. uri odredi predsednik odmor, ki trala j do pol 14. ure. -- Ko se zborovanie zopet | otvori. začne sie obširna ^debata, v katero j nosežejo tov.: Sivka, Šumer. Godčeva. : I.apaine. Jatnšek. Voglar. Šmaidek. Grčar. j Volavšek in drugi. — ftonštatira se dej- j stvo. da ie Zaveza že dosedai delovala v ( smislu stavljenih resolucij. S posebnim ! poudarkom se ugotovi, da so resolucije iti , vsa izvaiania že itak obsežena v § 2. pra- ' vil Udruženia — Poročevalec končno iz- I iavlia: Zaveza ie in bo vedno stremila ta : načela udaistvovati. (Odobravanje.)
Javna kvalifikacija.
O javili kvalifikaciji ie poročal tov.
treba učenca opozarjati, kadar se uči ri- i
sati, slikati ali modelirati. Sto in sto mo-| mentov bo, na katere se mora opozoriti učenca pri motrenju umetnin. In te momente najde lažje, kdor se dan na dan lju-beznjivo posveča razvoju učenčeve duše, nego pa, kdor ustvarja umetnine intuitivno brez posebnega truda. — tisti, komur teče barva v umotvor čez vse ovire, ki se jih zaveda samo diletant. umetnik jih je pa že zdavnaj pozabil, ker je že dolgo, ko je bil še na prvotni, osnovni stopnji svojega izobraževanja.
Vsaka guba na obleki, vsaka mišica na telesu, vsaka pegica barve v kompoziciji. vsaka črta v perspektivi, vsak prerez, vsak ton, vsaka lučea ali senca, vsaka oblika, ooraz čopičeva poteza, barvni materijal, vsaka snov. ki se mora izraziti, vsaka snov, s katero se izraža, vsi teh-
nadučitsli Iv. Bezeliak kot pro-govornik nični pripomočki — vse to so težkoče. na nrave_
umetniško premoženje, našo lepo naravo in naše duševne darove, pa tudi na pro-stitleneiše glave našega naroda in svetovne genije hočemo zidati in staviti, da dogradimo stavbo, ki bo vredna, da se dvigne in govori potomcem še dolgo o našem neunognienem duhu.
Nailažie nam bode snovati na podlagi narodne ornamentike. Ne bomo prerisovali že risanega, ne predlog, ampak tvorili bomo na novo. — Zlasti tudi tu je lahko kazati, da risanie ni ročnost brez duha. ampak izraz iasnib predstav duha. ki se m-rnio šele roditi — kakor iezik Le dokler stoii na stopnji napačnega pre-risovania in brezdušnega šablonlrania. le spretnost.
Mehanično prerisovanie na ie v ztni-slu modernega nazirania v metodi za risanie izključeno Pač študiramo narodne motive, da se vživimo v niihov duh a pri tem rie ostanemo, ampak snujemo dalje. Da ie temu treba idej. ie jasno, in iskati nove i dete ni mehanično delo. ni ročnost. amoak istotako naporno delovanje duše in njenih sil kakor koncipiranje originalnega '"Msn. kakor snovanje načrtov za --ve gradnie in sestavljanje strojev, ali komnoniranie glasbenega komada.
Zato ni v risanju časa sanjarjenju in počitku duha. dokler iščemo nov^ ideje, dokler iščemo način izrazovania. Počiva diuh šele tedai. ko ie prehodil te težkoče. kadar gre za samo mehanično izraževa-nie. Takega dela ie malo! Na stanu io orerisovania kakor pisar, ko prepisuje koncept, ne pride risar, ako mu ie do tega. da deluie pravilno in pošteno.
V šoli se bode otrok le tedaj nekoliko odpočil..bode prerisoval s table: a ta metoda je že zdavnaj nedopustljiva. Le v toliko risanie učenca mani utrudi, ker ga boli veseli, ker vidi kako mu rast ■ . h T>od roko. Tudi otrok se mora navajati, da iz samega sebe ustvarja. Predloge in zbirke so nazorna sredstva, ki oa~*e ne smelo nikdar kopirati. Prerisovati sme n. i>r. učenec okraske le naravnost s predmetov, ki iih okraski kitiio Zlasti nai se ne prerisuje malih in slabih <az?lednic.
Da ri^nie po naravi ni in ne sme biti mehanično delo. ie umliivo tistemu, ki ie kai poizkusil o tem. Če drugim ni nt"iiivo. nai se ne čudiio. ampak nai sami poizkušajo risati po naravi. Neveščaku to donovedati. pa bi trebalo nove raz-
■3
58.000 K 800 K 1080 K 2000 K 2000 K
133.000 K 1800 K 2400 K 4000 K 2000 K
»Popotnik«: Tiskarna Uredništvo Uprav, ekspedit Poštnina Naslovi
»Učiteljski Tovariš« Tiskarna Uredništvo Uprav, ekspedit Poštnina Naslovi
V zameno za »Popotnika« ali »Zvonček«:	i
»Učit. Tovariša« Poverieništvo:
Tiskarna	5000 K
Sotrudniki	3000 K
Poverjenik	3000 K
Strokovni tajnik	2400 K
Blagajnik	1800 K
Sere in potnine	6000 K
Poštnina	2000 K
Zveza javnih nameščencev: Članarina
63.880
143.200

5.000
23.200 26.000
261.280
Dohodki Troški
Prebitek
264.000 261.280
2.720
za kvalifikacijo v sedaniii obliki. O predmetu se razvite dolgotrajna debata, ki se ie udeležujejo tov.: Voglar. dr. Romih. Blaganie. Jamšek. Fr. Skrili. Volavšek-Šumer Stavljenih je glede stališča Zaveze napram javni kvalifikaciji 6 predlogov ki pa niso bili sprejeti. S tem rezultatom ostane vprašanje iavne kvalifikacije s stališča organizacije tudi za bodočnost odprto.
Volitve v ožji «osvet U.IU -— Poverieništvo Liubliana.
Sprejme se predlog, da pride na dnevni ned volitev novega odbora, do pravilih Udruženia. ožiega sosveta UJU. po-verierrištva Liubliana. V smislu pravil ie volila delegaciia do listkih. Predsednik pripomni, da odklanjata tov. Gangl in Luznar event. izvolitev. — Volitve so imele sledeči končni rezultat:
Poverjenik: Luka Jelene (Ljubljana).
Poverjenikov namestnik: Anton Gnus (Dol pri Hrastniku).
Blagajnik: Mirko Fegic (Ljubljana).
Blagajnikov namestnik: Fran Voglar (Celje).
1.	odbornik: Vilko Rus (Kranj).
Namestnica: lika Waschtetova
(Ljubljana).
2.	odbornik: Peter Močnik (Pliberk).
Namestnica: Vita Zupančičeva
(Ljubljana).
V nadzorstvo so bili izvoljeni: Luznar Fran, Pulko Val., Kovač Zdravko.
Navzoči vzamejo izvolitev z burnim odobravanjem na znanje.
Pasivna volilna pravica učitelistva.
(Poročal tov. Josip Lapajne.)
Poročevalec je podal o tej temi obširno in temeljito poročilo, ki so mu vsi navzoči sledili z veliko pozornostjo. Resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu. so bile takoi odposlane na pristojna mesta.	(Konec prih.)
Umetnost in vzgoja.
Piše prof. Fr. Suher.
(Konec.)
Naj bi umetniška vzgoja mirila duhove in ublažila vsa čustva! Vsi činitelji bi se morali združiti v ta namen. Narodu je treba pravega dela in zdravega okusa pri vsakem dejanju. Začetek se more zgraditi v ljudski šoli, da, celo v predšolski dobi.
katere manj misli, kdor z lahkoto ustvar- j ja, boli pa. kdor te težkoče dnevno čuti. Zato bi bilo dobro, če bi bil učitelj in pedagog tudi umetnik!
Kakšen nai bode naš risarski pouk?
Naslanja nai se v prvi vrsti na naravo! Zato na nio. ker ne more v niei zgrešiti pota v tujino in. če ie pot tudi blodna, ne zgreši cilia. Narava, ki nam da»e motive in vire našega sivarianja. mora biti naša. In to tudi hočemo. Poleg naše narave pa bomo upoštevali tudi našo domačo umetnost in sicer baš tisto najprimitivnejšo. narodno umetnost, ki nam ie naiboliši. najzanesljivejši porok, da ie naša. da ni po tujih vplivih potv>or-:ena.*) To umetnost boderno proučevali in na nio se opiraje hočemo snovati novo. Zato ooidemo s svinčnikom in čopičem v roki v vas. v gorovie. v narodno hišo. shrambo in bomo tam prerisovali s predmetov naravnost, kar ie ustvarila naivna, nrladostna domišljija našega narodnega umetnika ali obrtnika.
Na podlagi teh studii bomo snovali dalfe in tvorili novo. Naš duh mora napredovati. kaiti vedno mlada ostane fantazija. Od narodne umetnosti borno prešli na vlšio. ki ie sicer ori nas. na nI popolnoma --»šega duha, a ie kliub temu naša. ker ie že neposredno vzgajala cele generacije našega naroda.
Naš narod ie dal pogoie njeni eksi-sienci — in naš narod ii ie dal priliko, da ip zrasla na naših tleh do svole čislane veličine. Postala ie del naše narave, del našega,bit'a. ne da bi se bili niei žrtvovali. Še zanašaje se na to naše staro
*) Ločimo torej »našo« umetnost in »narodno«. Kar ie pri nas ustvarjeno — in če tudi po tuiih umetnikih, te naše. Kar ie ustvaril narodni duh. ie narodno. Malo ie tega: pa da bi bil.a pri nas narodna umetnost samo nekai fiktivnega, da bi ie ne bilo nikjer nič. ni res. Vsai narodne ornamentike še imamo nekai. imamo nekai narodnega stavbarstva, imamo umetnika. ki io pri nas to. kar ori Cehih Aleš. Drugi umetniki, če ne naši vsai jugoslovanski. iemlie o motive iz narodne zgodovine in iz narodnega živlienla. kakor to delajo Uprka in drugi o Čehih in drugi pri Poljakih. Rusih i. t. d. Vsako narodno umetnost pri nas zanikati, se pravi zatajiti samega sebe. Sicer pa: Ce bi ie ne bilo. nai oa šele bode!
Kakor važne so študiie narodne ornamentike. še boli važne bi bile študiie narodne arhitekture in narodnega pohištva To polie ie še do čista neobdelano. Kier more Itudska šola v tem ozlru kai storiti .ne sme se odtegniti delu. ki seveda sega čez nien navadni delokrog. Glavni del te naloge bodo prevzele naše strokovne šole. obrtna in umetniška, ko-'ilr važnost ie neprecenljiva. Z niitni v stiku naj bi bile ljudske šole.
Akademika bode ko nastane, najvišji forum umetniških teženi. Tia se bodo ozir^H na5e oči in tam bo žarišče vseli svetlobnih trakov naše narodne umetnosti in umetniške vzgoie.
V iavnih listih na bodo vzgolevale stvarne kritike, ki iih bodo pisali esteti-ško izobraženi, neodvisno zreli kritiki, ki so bili še k;e drugje nego v Ljubljani '¡n imaio širie obiektivno obzorle.
VIII. Gojimo talente!
Že leta 1908. se ie snoval na Dunaju •¡kciisiki komite za to. da se oživotvoriio na akademijah poljudni kurzi. ki bi daiali nadarjenim državljanom priliko za iz-obraženje v risanju, modeliranju in v grafiki.
Pri nas ni zasebnih šol v ta namen kakor drugod, n. pr. na Dunaju, v Mona-
Aovem in sličnih mestih. Akademija bi bila od potreb občinstva previsoko oddaljena če bi ne skrbela s poljudnimi kurzi za to. da bi se tudi širši sloii ljudstva mogli udeleževati pouka o umetnosti in v vseh strokah, ki so važne za umetniško vzgoio in vzgoio estetičnega okusa sploh, zlasti na v obrti in vsakdanjem živlieniu.
Ze sedai so se podpirali talenti, ki so vznikli iz naroda na sami nismo imel« moči da bi se odzvali tei dolžnosti. Kako pa so krmilarii oreišnie vlade to dolžnost umeli. io tem bi bili lahko pisali s solzami naši umetniki. Kdor si ni sam pomagal. in to ie bilo težko se ie predčasno zgrudil v grob. Najodličnejše individuali-tete so podlegle. Večina naših naiboliših talentov ie prišla do kruha daleč v tuiini-
Marsikdo na ni mogel uspeti, ker še v domovini ni bilo zanimanja za niegove 'ežnie in ne odietvlcev za njegovo pristno delo umetne obrti in za originale umetnin.
Nai bi se torei ustanovile denarne zaloge iz katerih bi se podpirali vsako-
vrstni talenti, in to v velikih občinah, pri j okrajnih zasto<nih. v deželnih zakladih. | pri denarnih zavodih. S temi ustanovami t bi se nai omogočil Studii pridnim talen-tom.
Ti Da nai bi upoštevali, da talent brez oridnostl ne doseže uspeha.
Glasbena Matica ie sredlišče umetniške vztfoie v glasbi. Koliko blagoslova izhaia v deželo iz tega zavoda!
Ali mislite, da ie tiDodabliaioča umetnost za narod mani važna? Za omiko, obrt in občo blaeost naroda bi bila važr neiša nego clasba. Nai se torei rudi socialna Dolitika za to zanima!
Talentov ie dovoli. Daite iitn delokrog! Ni dvoma da bodo novi časi rodili nove n<Mave v umetnosti. Dvignil se bode nov duh v umetnosti. Vzgoia ne sme iti mimo teli ooiavov.*)
IX. Duša naše umetnosti.
Vidov dan ie rodil svoio umetnost, kakršna ie bila primerna velikemu zgodovinskemu dogodku in tedaniemu času. Ovekovečila ga ie narodna pesem, narodna umetnost. Opeval ga ie guslar. opeval ga ie ves narod: — da.nes ga opeva umetna pesem.
Niti Vidov dan ni uklonil velikega duha jugoslovanskega naroda, kaj bo šele vzklilo iz naše zmage
Vstali nam bodo snomeniki kakor MeštroVičcv na Kosovem polhi in pričali bodo o bedi. naših boiih. oorazih in končno o naši zmagi. o zmagi velikega našega jugoslovanskega duha.
Gosposvetsko oolie še ni dosti proslavljene: čini naših iunakov so do sedai Disani samo šele s krvio in žive le v naših srcih, v srcih celega jugoslovanskega naroda.
Naša vzgoia bodi prešiniena tega sla"np<ra duha velikih	oreteklih in
sedaniih časov. Vznrkniti moralo nove smeri v niei Nastale bodo nove naloge.
Duh Faraonov ie ustvanil piramide, duh verskih Judov velikanske pacode. duh Grkov neumrljive kiparske in stavbne umotvore i. t. d. Kai pa ustvari naš duh? — Nai se utelesi v velikih delih naših umetnikov! Da oa bo to mogoče, moraio delovati v to svrho vsi činitelii v domovini. — • zlasti mora biti vzeoia Drava. Nai ne najdejo veliki momenti majhnega rodu'
Pri vsci umetniški vzeroil pa veliai aaivišie načelo: Razvijaimo se lz lastne moča na svoii rodni zerolii iz narodovih korenin!
Tui v oliv nai bode le kakor mladika, ki se vcepi drevesu, da ga oplemeni. oa nifgove vrste in niegovega notranjega zdraveea značaia ne izpremenl. ampak ?a oiači.
Narod ie šele mrtev, če se ubije njegov duh.
Tako se ie godilo (trkom, ko iim ie bila vzeta kultura. Rim so ubili tuii bogovi. Rušiti so naiorei izpodkopali temelje razni vplivni ljudi, ki niso upoštevali narodnega duha- izpriiena aristokraciia s pariškimi šegami, nemoralično činovniš-ivo. — potem pa pisatelji, ki niso pisali narodu in njegovim potrebam primerno.
Gosposvete nas oropa sovražnik le *edai. če ie že ubil duha narodu na teh tleh naše naisloviteiše zgodovine.
Grška oravliica pripoveduje: An-taios. sin morskega boga Pozeidona in Gaiie. vladar v Libiii. ie bil silovit velikan, nepremagljiv v boju, dokler se je dotikal matere zemlie. Vse tuice ie prisilil. da so se boievali z njim: premagance oa ie pomoril. — ileraklei ga le zadavil med tem, ko ga ie držal nad zemljo, da se ie ni dotikal.
Vse naše delo uspe (in tudi naša umetnost postane velikan), dokler se bomo držali svoie inatere zemlie!
Nai ne pride tuiec Heraklei. da nas zadavi ko bi nas mogel oddaljiti od naše rodne zemlie!
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za ormoški okraj Je
zborovalo dne 5. avgusta t. 1. pri Svetinjah. Udeležba je bila dobra, posebno od zunanjih žostov, ki so zastopali pet učiteljskih društev, in sicer ptujsko: okr. šol. nadzornik Pavel Flere, Ivan Žolnir, Roza Randl; ljutomersko: okr. šol. nadzornik Ivan Koropec, Fran Caherl s hčerko, Pran Cvetko; mariborsko: Ivan Tomažič, Veni-serholc; celjsko: Josip Culek; ljubljansko strokovni tajnik Zaveze Rudolf Dostal.
*) Vsak priden učiteli naide v svo-iftm razredu talente. Baš v tem oziiru ima narodno učitelistvo velike zasluge, ker ie inn~~o takih talentov odkrilo in iih podpiralo. Ni dvoma da bo na tei ooti napre-
d^-ilo
Društveni predsednik tov. Jos. Rajšp izraža veselje na mnogoštevilnih zborovalcih, katerih je bilo 57; od domačega društva 39, t. j. 81 %, gostov pa 18; omenja vzrok, zakaj tokrat zopet pri Svetinjah zborujemo; poslavljamo se namreč od domačega nadučitelja Ltidovik Šijanca in njegove soproge naše tovarišice Antonije Šijančeve, ki odideta v Razvanje pri Mariboru in sta bivala 16 let pri Svetinjah, se udeleževala vestno zborovanj, pogostila nas rada ko smo zborovali pri Svetinjah. Oba sta bila zavedna društvenika, tovariš Šijanec ves čas delaven odbornik in zadnja leta podpredsednik, ki je dostikrat merodajno odločil s svojimi dobro premišljenimi nasveti iii predlogi. Dobre dovtipe, šale in humor je imel vedno na razpolago in nas tako zabaval na zborovanjih in izletih, pa tudi v našem stanovskem j glasilu. Na predlog tovariša Porekarja ga je J društvo imenovalo častnim članom. Ginjen se je zahvaljeval za imenovanje, zagotavljajoč, da jem-ljeta s seboj on in njegova žena najboljše spomine iz ormoškega okraja.
Tovarišica Angela Porekarjeva in nadzornik Pavel Flere sta poročala o učiteljskem kongresu v Beogradu, ter je njuno podavanje, posebno subjektivni del, zelo ugajalo. Tovariš ravnatelj Anton Kosi je v svoji dobro in vestno sestavljeni psihološki razpravi o spanju in sanjah govoril; 1. o organih, ki sodelujejo pri spanju, 2. kako nastane spanje, 3. o važnosti spanja, 4. o skrbi za dobro spanje, 5. kaj so sanje in kako nastanejo. 6. o razlaganju sanj, 7. o mesečnosti in mori.
Po zborovanju so se zborovalci sestali v Za-vratnikovi gostilni, da se po izvršenem dnevnem redu malo porazgovore s svojimi gosti. Govorilo se je o neodrešeni domovini, o naših mejah, o plebiscitu, ter zadonelo iz veščih grl Jadransko morje. Pred zborovanjem že pa sta Šijančeva pogostila potrebne in od daleč došle zborovalce: hvala jima!
Prihodnje zborovanje se vrši po potrebi v novembru ali v decembru.
Iz Jugoslavije.
—	Za začasne okrajne šolske nadzornike na
bivšem Kranjskem so bili imenovani po poverje-ništvu za uk in bogočastje: za črnomaljski okraj Matko Kante, za novomeški okraj Janko Grad, za krški okraj Ljudevit Stiasny, za kočevski okraj Jos. Novak, za litijski okraj Karel Rostohar, za kranjski okraj Fortunat Lužar, za radovljiški okraj Karel Simon, za kamniški okraj Janko Po-lak, za ljubljansko okolico Avgust Pire in za ljubljansko mesto Makso Hočevar.
—	Verstovškova Imenovanja razveljavljena. Iz Beograda poročajo: Minister prosvete Je razveljavil od poverjenika Verstovška protizakonito izvršeno imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov.
—	Protest proti okr. šolskim nadzornikom.
Dne 2. septembra se je vršila seja deželne vlade za Slovenijo. V tej seji je poverjenik za pravosodje dr. Žerjav podal sledečo izjavo; Gospod poverjenik za uk in bogočastje, kakor ml je bilo priobčeno od g. predsednika dr. Brejca, Je sarno-lastno zvršil imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem. Tudi je odstavil okrajnega šolskega nadzornika Šijanca v Mariboru in tam namestil novega nadzornika Finka. Na podlagi obstoječega zakona, na podlagi sklepa ministrskega sveta in opetovanih izjav g. ministra prosvete, na podlagi vse prakse od marca 1919 more taka imenovanja veljavno zvršiti samo g. minister prosvete. Vsled tega v izogib posledic poživljam g. poverjenika za uk in bogočastje, naj eventuelne že napravljene dekrete prekliče. Osebe, imenovane od nekompetentnega činitelja, niso s tem pridobile nobenih pravic, in učiteljstvo napram njim nima nobenih dolžnosti. Državna blagajna, katera bi takim osebam izplačala prejemke, bi po svojih funkcijonarjih za ta izdatvk bila odgovorna. Ravno tako okrajni glavarji, ki bi pripustili od nekompetentne osebe imenovane nadzornike v poslovanje. Nikakor ni dopustno, da pod geslom avtonomije zavlada anarhija.
—	Uradniška pragmatlka in učiteljstvo. Iz Beograda poročajo: Minister za konstituanto le izjavil, da je uradniška pragmatika končana In da jo predloži te dni ministrskemu svetu. — Ljubljansko poverjeništvo Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva se je obrnilo na centralo v Beogradu s sledečo vlogo: Kakor razvidno iz časopisnih poročil, pride v kratkem uradniška pragmatlka pred ministrski svet. Z ozirom na to, si usoja: N. J. U. Poverjeništvo Ljubljana opozoriti na sledeče:
1.	Da se učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol unese v splošno uradniško pragmatiko;
2.	da se uvrsti učiteljstvo v tej pragmatiki v ono kategorijo, ki mu gre po predizobrazbi, to je s položeno srednješolsko maturo;
3.	da se uvrsti meščanskošolsko in strokovno učiteljstvo specijalnih šol za en razred višje;
4.	da se uvrsti tudi učiteljice ženskih ročnih del (na katere se je poprej pozabilo) in otroške vrtnarice v kategorijo, v katero so uvrščeni državni uradniki s 4 razredi srednje šole oziroma z dovršeno meščansko šolo.
- - Službena nragmatika. »Jutro« poroča.: Beograd. 7. septembra. Ministrstvo ustavotvorne skupščine pripravlja poobla-stilni nredlog da ¡.zda uredbo, s katero se iivaiia službena pragmatika in predpisi v prisilnem delu.
—	V našem poročilu o okr. šol. nadzornikih
se je v naglici poročalo, da je en sam neklerikalni nadzornik v listi poverjenika Vrstovška. Popravljamo, da sta dva, ker nočemo delati nikomur krivice.
—	Tako se govori! Pred kratkim je bilo imenovanih nekaj referentov iz vrst ljudskošolskega učiteljstva v ministrstvo prosvete. Pri nastopu službe nagovoril jih je minister Svetozar Pribi-čevič tako-le: »Gospodo, ne zaboravite nikada, da ste ponikli iz kola učiteljskog, i ne zaboravite na nade, koje vaši dojučerašnji drugovi na vas polažu. Poslove osnovne nastave ja predajem v ruke učitelja, jer verujem, da jih oni najbolje po-znaju i da za vodjenje istih imaju najviše smisla, ljubavi i razumevanja. U mnoge stvari osnovne nastave ja nišam posvečen i rešavaču ih onako, kako mi ih vi predložite. Čuvajte se, da vaši drugovi u vašem radu ne dožive razočarenja.« . . . Tako torej govori mož, ki mu je pri srcu blagor šolstva in učiteljstva. Kaj neki pravi k temu gospod predsednik našega višjega šolskega sveti, ki odriva kar celotno učiteljsko organizacijo od svojega vzvišenega predsedniškega mesta?
—	§ 15. vol. zakona sprejet. V 117. seji narodnega predstavništva dne 1. t. m. se je razpravljalo o § 15. vol. zakona, ki govori o pasivni volilni pravici državnih uradnikov ter so posamezni govorniki govorili za in proti. Vlada je zahtevala, da se sprejme člen kakor je predlagan, t. j. v obliki, da državni uradniki ne dobe volilne pravice, razven če se odrečejo svoji službi, češ, da ne gre, da bi kdo obenem vršil dve dolžnosti. Člen 15. je bil z vetrno sprejet, kakor je bil predlagan. V četi tek 2. t. m. se je glasovalo o volilnem zakonu, ki ie bil v celoti sprejet. Proti je glasovalo le 23 poslancev. Tako smo učitelji zgubili zaenkrat pasivno vo-iilno pravico, katere nam niti pokojna Avstrija ni nikoli odrekala.
—	Reaktfviranie ženskega učiteljišča v Maribora. Iz Beograda poročajo vče-raišniemu »Jutru-: Minister prosvete Pnl-bičevič ie odredil reaktiviranie državnega ženskega učiteliišča v Mariboru. Poverie-ništvo za uk in bocočastie ie pozvano, da nemudoma stavi oredloge. da se more žensko učiteljišče takoi otvoriti.
—	Skrb za prekmursko učiteljstvo. Vlada je poslala nekaj prekmurskih učiteljev na počitniški tečaj v Št. Vid nad Ljubljano, da se priuče knjižnemu slovenskemu jeziku. Bilo bi to zelo potrebno; zakaj prekmurski župnik Klekl baje dela z vso silo na to, da bi uvedel v šole prekmurski dialekt. Dokler so bili Madžari gospodarji, je bilo umljivo. da je Klekl pisal v tem narečju; a kaj hoče zdai v Jugoslaviji z njim? Morda hoče z njim doseči prekmursko „vogersko" kulturno avtonomijo? vprašuje prof. dr. Ilešič v sobotnem „Narodovem" članku „Ob Muri". — V nedelio. 5. t. m ie bil sokolski zlet v istem Št. Vidu nad Ljubljano. Da ne bi prišlo prekmursko učiteljstvo v kake stike s So-kolstvom, so priredili gospodje iz Škofovih zavodov z učitelji izlet na Bled ter se tako previdno izognili liberalni sokolski nevarnosti, ki je Prekmurcem pretila v Št. Vidu nad Ljubljano. To postopanje kaže, da se prekmurski tovariši ne vadijo ■~amo v knjižnem ieziku. temveč da se uriio tudi v iz vestni politiki, ki nai jo vpeljejo v Prekmurju v veliko veselje plivanuša Klekla. da bo potem še z večjo korajžo udrihal po „brutalno antikristjai1.-skem Učiteljskem Tovarišu". Seveda so vpok. plivanušu Kleklu ljubši „vervajoči židovi in protestanti", kakor pa pošteno in zavedno slovensko učiteljstvo.
—	Imenovanja. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec je imenoval na gluhonemnici sledeče učiteljske moči: Franca Grma, Rudolfa Dostala, Iv. Erbežnika, Ljubo Dermelja in Vito Zupančičevo.
—	Mariborski Nemci so naprosili našo vlado, da bi jim vpeljala v mariborski gimnaziji nemške paralelke. V seji deželne vlade, ki se je vršila dne 2. t. m., je bila prošnja mariborskih Nemcev odklonjena. ker za dijake nemške narodnosti v Sloveniji popolnoma zadostuje realna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. Ker se absolventi realne gimnazije brez vsakega nadaljnega izpita lahko vpišejo na tehniških visokih šolah, je potrebi nemškega prebivalstva po srednjih šolah v vsakem oziru zadoščeno.
—	Pričetek šolskega leta 1920 —21 na I. drž. gimnaziji in drž. realki v Ljubljani. Prijava učencev za I. razred in onih za drugi do osmi oz. drugi do sedmi razred, ki prihajajo z drugih zavodov, v sredo, 15. septembra od 8. do 12. ure v rav-natelievi pisarni. Zglasiti se ie v spremstvu staršev oz. ntihovih namestnikov. Jn prinesti s seboj zadnje letno izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za prvi razred se vtše v četrtek, 16. septembra ob 8. uri. oni za drugi do osmi oz. drugi do sedmi razred prično v četrtek, 16. septembra. Ponavljalni in dodatni izpiti se vrše 16. in 17. septembra. Vpisovanje učencev, ki so že doslej obiskovali zavod, in na novo sprejetih v soboto, 18. septembra točno
ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. 20. septembra ob 8. uri sveta maša, 21. septembra točno ob 8. uri se prične pouk. Natančnejša določila o pričetku šolskega leta so objavljena na uradni deski v avli.
Ravnateljstvo.
—	Pričetek šolskega leta 1920/21 na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih. Na javnl'.i mestnih meščanskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1920/21 v četrtek, dne 16. septembra 1920, s priporočanjem sv. Duha in v petek, dne 17. septembra 1920, z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode v torek, dne 14. in v sred.i, dne 15. septembra 1920, vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju Na prulah St. 13; za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem po slopju na Gasilski cesti št. 242. Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili(e) V. razred ljudske šole s splošno povoljnim uspehom. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri vsprejemu odklanjajo. Vse podrobnosti se polzvedo pri šolskih ravnateljstvih ob vpisavanju.
—	Na državnem učiteljišču v Ljubljani je za šolsko leto 1920/21 vpisovanje v deško m dekliško vadnico v četrtek dne 16. septembra, v otroški vrtec in v letnike obeh učiteljišč pa v petek 17. septembra vsakikrat od 8. do 10. ure. Podrobnosti so razvidne na razglasu v veži šolskega poslopja.	Ravnateljstvo.
—	Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje dne 15., 16. in 17. t. m. Zavod bo letos izpopolnjen v toliko, da bo imel tudi slovenski četrti razred. V celem bo 10 razredov.
—	Pouk na ljudskih in meščanskih šolah v Prekmurju se je pričel v sredo 1. septembra, iz-vzeinši one šole, katerih voditelji so na enomesečnem tečaju v Št. Vidu nad Ljubljano. Na teh šolah se začne pouk s 13. septembrom.
—	Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se vrši iesensko voisovanle v četrtek. dne 16. sentembra od 8.—12. ure. — Redni pouk se orične v oetek. dne 17. sen-iembra ob 9. uri s službo božio. Ravna-telistvo razDolaga še s oar stanovanji za deklice, kakor tudi za dečke. — Ravnateljstvo	, ,
—	Tov. M. Umberger nam je poslala za Jugoslovansko Matico znesek 207 K. kot dar učenk V. razreda ljudske šole v Hrastniku, katero svoto smo izročili tuk. pisarni za zasedeno ozemlje v Pražakovi ulici. S tem, da se zavedni tovarišici v imenu Jugoslov. Matice naiiskreneie zahvaljujemo, želimo, da bi našla v učiteljskih krogih obilo posnemanja. Pojdi in stori tudi ti tako!
—	Razstava otroških ročnih del jugoslovanske dece v Londonu. V Londonu se priredi izlož-
I ba otroških ročnih del jugoslovanske dece. V ta ' namen se rabijo najrazličnejši predmeti, ki so jih napravili otroci sami. V prvi vrsti spadajo sein razne igrače n. pr.: vozički, jarmi, klepetci, mlinčki, razne pletenine iz trave in slame, pastirske piščalke, košarice, lesene figurice itd. Kdor hoče sodelovati, naj pošlje predmete do 20. septembra poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani. Za tako važno zadevo bi bilo pač treba obvestiti potoni časopisja v prvi vrsti učiteljstvo, ki pač lahko sodeluje pri tako važni stvari.
—	Za našo deco. Po zahtevi francoske vlade bo ministrstvo za prosveto poslalo v jeseni v Francijo po 10 siromašnih dečkov in deklic, katerih očetje so padli v vojni na Francoskem, kjer bodo ob stroških francoske vlade hodili v šolo.
—	Odkritje Škrabčeveea spomenika. V nedlelio. 12. t. m. bo v Hrovači pri Ribnici slovesno odkritie soomiinske plošče pokojnemu našemu reziikoslovcu-učeniaku patru Stanislavu Škrabcu. Vzpored slav-nosti ie izšel že v lavnih glasilih, zato ne navaiam vzporeda. Kličem oač tem potom vsemu učitelistvu sirom Slovenije, posebno pa onemu našega okraja: Uporabite Driliko in Dohitite ob tei nrilikii na dom do-koinega slavlienca. Pridružite se kot kulturni delavci množicam, ki oohite tega dne v oritazno ribniško dolino. Počastite tako SDomin moža. ki so ga italijanske granate pregnale iz solnčne Gorice, ki! so Dognale z priliubliene Kostanjevice z črička cvetia in tihe Doeziie v svet Dretrgale mu r.lodonosno delovanje in ga ooložjle prav go+ovo v orezgodnii grob Slava njegovemu soominti! — Predsedstvo kočevskega okra I učiteli društva.
—	Odredba glede šolnine. Odredba ministrstva prosvete, s katero se povišuje s prihodnjim šolskim letom šolnina, je izdana le za Srbijo. V drugih pokrajinah države, torej tudi v Slovenili, ostane dosedanja šolnina brez vsakega poviška.
—	Učiteljstvo obrtno nadaljevalnih
šol za Ljubljano ima 13. septembra (ponedeljek) ob 4. uri pop. na II. mestni deški lj šoli (na Grabnu) sestanek in važno posvetovanje. Udeležite se zanesljivo vsi!
—	Poziv koroškim tovarišem! Prigodom re-gentovega obiska v Mariboru dne 29. Junija t. 1. sem tik pred odhodom večernega vlaka, ki vozi proti Ptuju, našel v vestibulu glavne postaje na tleh usnjeno, že precej obrabljeno denarnico. Kli-
cal sem takoj na glas, naj se oglasi, kdor jo je zgubil, pa nikdo prisotnih se ni oglasil. — Ker je bil vlak že pripravljen na odhod, šel sem z denarnico v pisarno postajenačelnikovo. Tu sem v navzočnosti svojega sina in dveh uradnikov odprl denarnico in najpred vzel iz nje legimacijo ki se je glasila na neko tovaršico iz Koroške. Zapisal sem na zadnjo stran s svinčnikom svoj naslov ter prosil uradnika, naj pošlje najden denar do-tičnici na dom. •— Denarja pa nisem štel, ker ne reflektiram na odstotke, ki gredo najditelju — pri tovariših. Ker pa ne vem, je li dotičnica dobila svoi denar, jo tem potom pozivljem, naj se oglasi na označenem uradu! Imena njenega si i nisem zapomnil, a zabeležiti si ga nisem utegnil, i — Prosim jo obenem, naj me o vrnitvi izgubile- j nega denarja kratkim potoni obvesti. Franjo j Megla, nadučitelj, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji.
—	Slovenska Šolska Matica. Kakor smo že poročali, nam je zmankalo 150 izvodov „Skrbstvene vzgoje" in „Letopisa" XVII. zv. Kdor nam vrne ti dve knjigi, mu damo v nadomestilo „Flora slovenskih dežel" 1. in II. zvezek, ali pa „Ukoslovie" I zvezek ki ima posebno za mlajše uči-teljstvo ter za učiteljske kandidate in kandidatke gotovo večjo vrednost, kakor pa Letopis in Srbstvena vzgoja. Kdor reflek-tuje na zameno, naj pošlje knjigo na naslov Slovenske šolske Matice v Ljubljano, ali pa jih osebno prinese društvenemu blagajniku Jakobu Dimniku v pisarno I. mestne deške ljudske šole v Komenske-ga ulici. Poverjenike, ki za 1. 1919 še niso prejeli knjig, prosimo potrpljenja.
—	Himen. Tovarišica Klotilda Kunasz, učiteljica v Tržišču se je poročila z g. Cirilom Likarjem, uradnikom pri tvrdki »Balkan« v Ljubljani. Bilo srečno!
—	Razpisano je na enorazredni nemški ljudski šoli v Gotenici učiteljsko mesto. Pravilno opremljene prošnje je vlagati do 30. septembra 1920. po predpisani poti pri Kočevskem okrajnem šolskem svetu.
—	Umri je v St. Petru v Savinjski dolini dne
1. septembra gosp. Josip Klopčič, nadučitelj \ p.
—Umrla je na Vrhniki za legarjem dne 24. pret. meseca tovarišica Ana Pleš-kova. Dobri tovarišici bodi ohranjen blag spomin!
—	Preglejte šolarske knjižnice in odstranite iz njih vse knjige, ki ne odgovarjajo povsem našemu jugoslovenskemu duhu. Te knjige pa nadomestite z drugimi, boljšimi. V to vam priporočamo v prvi vrsti one, ki jih je založilo društvo za zgradbo učiteljskega konvikta in pa Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Na ta način si nabavite dobrega čtiva za našo mladino, obenem pa podpirate naša podjetja. Opozarjamo na današnji inserat Učiteljske knjigarne.
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt. Tov. Josip Verbič iz Dol. Kar-teljevega 200 K pokroviteljine iz hvaležnosti, da je po težki bolezni zopet okreval. — Anton Godec 10 K, Mara Godec 10 K. Slava Maučnik 10 K, Anica Turšič 10 K in Širno Vodenik 10 K, vsi iz Limbuša pri Mariboru. — Stanislava Jenko iz Trboj pri Smledniku 10 K. - - Hvala!
Neodrešena domovina.
—	r Jugoslovensko učiteljstvo v zasedenem ozemlju, združeno v »Zvezi jugoslovenskih učiteljskih društev«, je soglasno sklenilo, da pristopi Zveza k socijalno demokratski »Delavski zbornici«. Sedaj pa poroča tržaški »Lavoratore«, soci-jalistično glasilo, da Zveza ni bila sprejeta v zbornico, ker je nacijonalistična organizacija.
—r Velikodušnost laške justice. Učitelj v La-nišču pri Buzetu Josip Bušan je bal obtožen pre-greška proti razglasu z dne 29. marca 1918, ker da je na praznik sv. Cirila in Metoda napram nekim karabinjerjem rekel: Mi smo Slovani in Slovani hočemo ostati. Živela Jugoslavija! Dokler bo Italija imela nas, bo morala trepetati. Pri razpravi se je pokazalo, da je učitelj Bušan molčal in ni niti spregovoril nobene besede proti karabinjerjem, pač pa so neki mladeniči peli slovenske pesmi in nekateri med njimi vzklicali: Jugoslovani smo in Jugoslovani hočemo ostati. Zastopnik obtožbe je govoril o obnašanju jugoslovanskih učiteljev in o njihovi propagandi proti Italiji. Ne more pa se Bušanu ničesar dokazati, zato predlaga oprostitev. Njegov odvetnik dr. Vesel priporoča obtožencu, naj se ne udeležuje nikake kaznive akcije proti Italiji, ki se je izkazala danes z njegovo oprostitvijo zelo »velikodušno« !
—r Komisija za učiteljska imenovanja. Tržaški magistrat je ustanovil dve provizorični komisiji za učiteljska imenovanja, ki naj ocenita na podlagi statističnih podatkov vse prosilce za vo-diteljska, učiteljska in podučiteljska mesta, ki se bodo oddala letos na tržaških mestnih meščanskih in ljudskih šolah. Komisiji, ki štejeta po osem članov nimata ni jednega slovanskega učitelja za. člana, kar znači dovolj jasno, kako razvit je prt Italijanih čut pravičnosti. Slovansko učiteljstvo je sicer protestiralo proti takemu krivičnemu zapostavljanju; veliko vprašanje pa je, če bodo ti protesti tudi kaj dosegli pri ljudeh, pri katerih je zamrla vsaka sled krščanske pravičnosti.
—	r Šolsko leto 1920—1921 bo pričelo v zasedenem ozemlju z dnem 1. oktobra t. 1. Za one kraje, kjer še niso dani vsi pogoji za uspešen pouk, se sme podaljšati rok počitnic najkasneje do 20. dne istega meseca.
—	r Plače na obrtnih šolah so bile v mmo-lem šolskem letu tako urejene, da nista bila dva učitelja enako plačana. Plačevalo se je od 12 L do 23 L na mesec za tedensko uro. Zadeva radi poviška se sicer rešuje že osem mesecev v Rimu, a vse zastonj. Ne bilo bi prav nič nenavadnega, če bi obrtno nadaljevalne šole ostale za letošnje leto po zanikrnosti italijanskih šolskih oblasti — zaprte,.
—	r Laško nasilje. Iz tolminske učiteljske pripravnice je bila koncem preteklega šolskega leta izključena neka gojenka ker se je branila peti Mamellijevo himno. »Goriška Straža« piše o zadevi sledeče: »Nezaslišano je, da učitelj petja na tolminskem učiteljišču. Treleani zahteva kaj takega od svojih učenk. On nima za to, da zahteva od slovenskih otrok prepevanje imenovane himne, ki je izraz laškega nacijonalizma, niti legalnih niti moraličnih vzrokov. Predvsem smo tu v po entantnih četah zasedenem ozemlju, torej dolgo še ne v Italiji. Ali pa misli morda mož, da imamo Slovenci iz hvaležnosti prepevati slavo tisti državi za to, ker nam je vzela vse vzorne šole, in jih nadomestila s klavernimi karikaturami šolskih zavodov, kakoršna je n. pr. tolminsko učiteljišče!«
-- r Na Idrijski realki je bilo v preteklem šolskem letu 18 profesorjev; po narodnosti raz-ven enega so bili vsi Slovenci. Za tekoče šolsko leto bodo na vsej spodnji realki — do 4. razreda — paralelke. Oglašenih je že sedaj za 1. razred toliko učencev, da ,bo treba dva oddelka. Gimnazija bode do X šf Govori se, da premeste gimnazijo iz Idrije A.iovščino; gotovega se pa še nič ne ve.
—	r Slovenska pevska društva. V zadnjem času vstajajo okrog Gorice zopet naša slovenska pevska društva k svojemu delovanju, budeč narod iz mrtvila in izpodrivajoč grde laške pesmi, ki so se zadnji čas počele pojavljati med našo zapuščeno mladino.
—	r Kaj je z goriškimi šolami? — tako se vprašujejo danes goriški Slovenci. Šolsko leto je pred durmi, a od oblasti ni nobenega glasu, kljub neprestanim in odločnim zahtevam goriških Slovencev. Jasno je, da je naobrazba Slovencev Italijanom deveta briga in da bi Italijani veliko bolj ljubili Slovenca - analfabeta, nego naobra-ženega sodržavljana. Tudi v poglavju goriških šol bi imela naša delegacija pri obnovi pogajanj dovolj prilike, da pokaže, v koliko zna zastopati naše interese!
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine Itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne* 'v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
B. Gojkovič: Opšte napomene. Pod tem naslovom je izšla v Skoplju drobna brošura, namenjena srbskemu narodnemu učitelju za »rad u školi i van nje, s obzirom na sadašnjost«. Cena ji je 1.50 din. Dobi se v knjigarni »Učiteljske tiskarne«.
Sokolič. List za sokolsk? naraščaj Ima v svoji šesti letošnji številki sledečo vsebino: 1. Naraščaj na VII. vsesokolskem zletu v Pragi. — 2. VII. vsesokolski zlet v Pragi. — 3. SakoJiči z dežele. AH greš telovadit? — 4. Plavanle. — 3. Glasnik. — Širite list med našim naraščajem!
Telovadne igre. Marljivi dr. Ljudevit Pivko je sestavil ljudsko zbirko telovadnih iger kot III. knjgo Sokolske knjižnice, ki obseza: 1. Odbijalne igre z majhno žogo, 2. Igralni načrt za ljudske in meščanske šole in 3. Sokolsko literaturo. Naročila na telovadne igre sprejema pisarna Sokolskega Saveza SHS v Ljubljani, Narodni dom; prodaja jih pa tudi Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—■ Jugoslovenski Piemont. Zgodovina Srbije od Črnega Jurija do kralja Petra . . . Prvi del. Spisal dr. Leopold Lenard, Maribor 1920. Cirilo-va tiskarna. Str. 152, cena 14 kron brez poštnine. Poštnina znaša 1 K 60 v za komad. — Cirilova tiskarna se je odločila izdajati knjižnico, ki naj odpomore zelo perečim potrebam. Poznati moramo naš narod, našo državo, našo preteklost in sedanjost. Stara avstrijska šola nam nI o tem nudila skoraj ničesar, v našem jeziku nimamo o našem domovinoznanstvu nobenih preglednih priročnih spisov. Izšel je torej pred meseci prvi zvezek Cirilove knjižnice, ki obravnava »Našo državo«. Sedaj je izšel drugi pod zgoraj navedenim naslovom, ki obravnava prvi del zgodovine novejše Srbije, to je one jugoslovenske zemlje, ki Je kot na Laškem Piemont, bila izvor ujedinjenja in oslobojenja našega naroda. Knjižica je pisana kolikor mogoče poljudno, da bo zanimala tudi širše sloje, a vendar tudi znanstveno in kritično, ker ne pripoveduje samo, ampak tudi dokazuje in utemeljuje. V prvem poglavju pojasnjuje kulturne in socijalne razmare srbskega naroda ob prehodu pod turško robstvo, v drugem opisuje srbske vstaje do Črnega Jurja, deda našega sedanjega vladarja, a v tretjem vstajo Črnega Jurja do prve osvoboditve Srbije. Knjižica je torej v sebi zaokrožena celota, ker opisuje srbske boje za neodvisnost od časa, ko je izginila srbska država, pa do dne, ko srbski narod zopet stopi na pozorišče evropske zgodovine kot državen čini-telj. V drugem delu bo sledila nadaljna zgodovi-
na Srbije Karadjordjevičev. Knjižica je zelo lično izdelana, tiskana na zelo finem močnem papirju, kakor je redkost pri sedanjih razmerah.
Po sklepu lista.
Izjava.
Ožil sosvet pokrajinskega ooverieni-štva Ltubliana ie na svoii seli dne 9. seo-tembra t 1. soglasno sklenil nastoono Iziavo:
Udruženle Jugoslovanskega Učiteli-stva v Beogradu — Doverieništvo Liublla-na ne orizna okrajnih šolskih nadzornikov. ki iih ie imenovalo ooverieništvo nrosvete za Sloveniio v Llubllani. Uči-telistvo včlanjeno v U.JU nima n a o r a m niim nobenih dolžnosti, ker niso imenovani zakonitim Dotom. Imeno-vanle o k rahlih šolskih nadzornikov soada oo bivšem avstrliskem in sedai veliav-nem srbskem zakonu v komoetenco ministrstva nrosvete. Temu naziraniu ie soglasno pritrdil tudi ministrski svet. Na podlagi teh dejstev ie minister orosvete r a z v e 11 a v 11 Imenovanle okrajnih šolskih nadzornikov za bivšo Kranlsko. Zato Doživljamo uči-tellstvo. včlanieno v U.TU v Beogradu ooverieništvo Liubliana. da se ne ookori naredham teh nezakonito imenovanih nadzornikov in zanuste šolsko sobo ako bi orišli nadzorovat. Zastopniki učitellstva v okrajnih šolskih svetih nai ne nriso-stvtiielo seiam. na katerih bi bili navzoči ti nadzorniki, in iziaviio. da smatralo, vse sklene ki bi se izvršili v nUh nenavzoč-nosti za nevelfavne
Poverienlštvo U.TU Liubliana. ki šteie danes 2300 članov, zahteva od goso. ministra orosvete. da ne ousti nekaznieno vedoma kršeme zakona
Ministrstvo Drosvete se tudi orosi da izvrši čimprei imenovanje vseh okr. Sol. nadzornikov, ki iih ie predlagalo Udruženle jugoslovanskega Učitellstva.
Nruženje jugoslovanskega Učitellstva v Beogradu — Poverjenih Ljubljana.
dne 9. septembra 1920.
ZA REZERVNI SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA.
Prostovoljni orgaalzačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
LXI. izkaz.
Po 280 K: Hofbauer Lojze — Hrastnik. Vrli tovariš je nabral po 10 K pri sledečih osemindvajsetih tovariših ozir. tovarišicah: Vitko in Miroslava Jurko; Kristina Kešetova — Dol pri Hrastniku; Grogl Srečko — Henina, Lebar Franc — Hrastnik; Kavčič Matija — Jurklošter; Cim-peršek Leopold, Terezija Fabijanova — Loka pri Zidanem mostu; Jakob, Josipina in Gabriela Puk-meister — Sv. Jedert; Kalan Rudolf — Sv. Katarina: Majer Drago in Eleonora Korošceva — Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah; Kern Ivan, Vole Emil, Velkavrh Josip, Tori Josip, Mol Oskar, Ida Mazijeva, Pavla Feštajnova in Vladimira Vrstov-škova — Trbovlje - Vode; Franc in lika Me-ško, Bučar Alojz, Justa Hofbauerjeva in Marija Kropejeva — Zidan most; Roš Josip — Turje. —. Po 47 K: 5% mes. drag. doklade sta poslala m sicer Marica Drobničeva 25 K in Klemenčič Vlado 22 K — oba na Bregu pri Ptuju. — Po 30 K: Gantar Ivan — Orehovica pri Št. Jerneju. — Pa 10 K: Valerija Jerajeva — Ljubljana. — Današnji izkaz 367 K. Prej izkazanih 23.201 K. Skupa) 23.568 K.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172.
Listnica uredništva. Tov. Karlu D. na Suhi: Odprto pismo na dr. K. pošljite uredništvu »Mira« oziroma »Korošca« v priobčenje. Tam bi imelo poslano svoj uspeh, nikakor pa ne v našem listu, katerega dr. K. niti ne bere.
Štev. 1143/P.
Razpis službe
okrajnega pomožnega učitelja.
Za šolske okraje Ptuj-Ormož-Rogatec se razpisuje služba začasnega okrajnega pomožnega učitelja s sedežem v Ptuju. Ker Je to mesto Izključno pisarniško mesto, Je pripravno tudi za
učitelje-invalide, Usposobljenostmi Izpit se zahteva.
Pravilno opremljene prošnje Je vlagati po predpisanem potu na okrajni šolski svet v Ptuju do 28. septembra 1920.
Ptuj, 1. septembra 1920.
Predsednikov namestnik: Flere, s. r.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega ueiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
in
Naš iskreno ljubljeni sinček bratec
Zdravko
je danes po kratki, mukapolni bolezni v 12. letu starosti bogu-vdano umrl.
Studenec p. Sevnici, 6. septembra 1920.
Žalujoča rodbina
Gatirlel Grilc.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina,
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
Efesin
srnilni ekstrakt
tovarna Franc Schüller, Amstetten. pravkar dospel.
Cena za 1 kg za 40 litrov I a črnila 308 kron — franko.
Rudolf Cotii,
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje knjige:
Spisi Mišjakovega Julčka. I.—VI. zv. — A. Rape: Mladini. I.—VI. zv. — E. G a n g 1: Zbrani spisi. I.-VI. zv. — J. Ribičič: Vsem dobrim. -J. Trost: Moja setev. — F. Palnakovi spisi. I. in II. zv. — Zvezek tu
navedenih knjig stane vezan a 14 kron, elegantno vezan 16 kron. J. Bučar: Metuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. I. in II. zv. vezan a 7 kron. — Jan Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron.
I.	stop., 1. štev. 3 krone, I. stop., 2. štev. 5 kron. —
II.	„ 1. * pošla, II. „ 2. „ 8 „ —
III.	„ 1. „ 6 kron, III. „ 2. „ 14 „
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
Šolski list.
Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze"!