BiniLO SOClALiSTiClE ZVEZE lELOVNEfiA LJUDSTVA CELJE, 7. OKTOBRA 1966 — LETO XX. ŠT. 39 — CENA 50 Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi in naročnllsi 21-27 (21-28) PO IV. PLENUMU CKZKJ OGRETI ZA REVOllICIONAMOST V DEJANJIH Pričakovanja od razprav o razvoju in reorganizaciji Zveze komunistov nas obvezujejo, da te razprave razvijemo na najbolj demokratičen, javen način, in sicer v vseh oblikah družbenega, ekonomskega in samoupravnega življenja. Če se bomo v razpravah posluževali starih metod in oblik, ki jih danes obsojamo, potem moramo že vnaprej vfcdeti, đa bodo prispevki k tej pomembni nalogi, s strani tistih, ki bi morali največ prispevati — delovnih ljudi — minimalni. Osnovno vsebinsko izhodišče nam mora biti jasno: refor- ma v ZK je nujna, saj si brez nje ne moremo zamišljati reforme in napredka naše družbe, če trdimo, da je ZK vodilna sila in udarna moč pri zagotavljanju napredka in boljšega življenja pri nas. Ob teh sočasnih, vsebinsko enotnih reformah ne smemo trpeti pasivnih ljudi, ki bodo čakali, kaj bodo rekli »zgoraj« in se kasneje pridružili tisti varianti, ki bo zanje osebno najbolj ugodna, ne, zahtevati moramo drug od drugega, da si čimbolj jasno in kon- kretno povemo, kako bomo reformirali samega sebe, svoja dejanja, kako bomo mi sami delali kvalitetno drugače, danes in jutri. Tak način nas bo tudi obvezal, da se bomo borili na konkretnih bojiščih in za tisto, kar vsi vemo, ker smo to prej sami povedali, da je najboljše, najbolj uspešna. Od družbeno-političnih in ■samoupravnih voditeljev v delovnih organizacijah in na terenu v mnogočem zavisi uspešnost delovanja v tem obdobju: ali bomo sposobni v tem procesu miselno in praktično angažirati ter organizirati za konkretne akcije čimveč delovnih ljudi. Razčiščevanje teh odnosov je posebno pomembno ravno v času razprav o reformi ZK, saj le-tej ne more biti, niti ji ne sme biti vseeno, kako bo mlada generacija sprostila svoje sile, ali znotraj pobud in orientacij, ki jih bo dala ZK ali izven njih. Praksa zadnjih nekaj let pove, da mlada generacija ni bila. dovolj vsebinsko povezana z ZK, kot je bilo to med vojno in nekaj let po vojni, čeprav so bile naloge in so še ravno tako zahtevne. Kje so vzro- ki? Zveza komunistov je delovala preveč zaprto, razprave ZK so bile preveč orientirane na ozke gospodarske probleme in notranja organizacijsko-kadrov- ska vprašanja; mladi ljudje so videli v ZK voditelja, ki je odgovoren za naš razvoj, ta razvoj pa je bil poln deformacij, ki jih ZK pogostokrat ni uspešno odpravljala; mladi ljudje so občutili razliko med načeli in prakso, ZK pa so ocenjevali po praksi, po vedenju in delu posameznih komunistov. Bolj na kratko povedano, velik del mladih je izgubil zaupanje v ZK, ZK sama pa ni ustvarjala pogojev, da bi mladi bolje razumeli težave v razvoju in da bi dinamičnost in pripravljenost mladih izkoristili za boj s starim in za nove kvalitete. Slabosti na tej relaciji, mladi — ZK, moramo malo dramatizirati, drugače se ne bomo zavedali resnosti situacije. Kot komunisti se moramo zavedati, da bomo najlažje navezovali mladino na ZK z revolucionarnostjo v dejanjih z vsakodnevnimi stiki in lastnim zgledom pri delu. Nujno je, da se v celjski občini, tako ZK, kot mladi orientiramo na nekaj konkretnih nalog, ki bodo odprle perspektive za urejevanje teh vpra- šanj. Skupno moramo obravnavati moralno-etična vprašanja, osnovne idejne odklone v naši politiki, nepravilnosti, ki jih počenjajo posamezniki, slabosti samoupravljanja itd., obenem pa konkretizirati vlogo ZK in mladih do teh pojavov. ZK mora preučiti osnovna idejna gibanja med mladimi, določen del komunistov se mora še posebej usposobiti za delo z mladimi. Komunisti se niorajo močneje angažirati v športnih društvih, kulturnih institucijah, orga- nizacijah ZM in ostalih oblikah, kjer mladi ljudje konkretno delajo; pokazati Več zaupanja do mladih ljudi, ko so možnosti da bi prevzeli različna delovna •nesta, funkcije v političnih organizacijah in samoupravnih organih, skrbeti demokratičnejše razprave o bistvenih določitvah, ki se sprejemajo v po- sameznih okoljih. ' Posebno pozornost pa moramo v prihodnje posvetiti vključevanju mladih v ZK. Skupno z njimi oblikujemo kriterije za sprejem in naloge, ki jih bodo ''ot člani ZK morali opravljati, tako da v ZK ne bodo izgubljeni ampak de- lovni člani. Podatek, da je v celjski občini število mladih (do 25 let) od 1. ^^61, ko jih je bilo 658, padlo v letu 1965 na 352 in da jih je bilo v letu 1964 1965 sprejetih le 106 v ZK, nam kaže na vso resnost tega vprašanja. V ^'^'ju pa dela in živi preko 10.000 mladih ljudi. Stane Seničar VAŽNA JE VSEBIIMA Osrednja točka dnevnega re- da zadnje seje občinskega ko- miteja ZKS v Celju je bila raz- prava O programu dela. Iz predloga programa je bilo predvsem razvidno, naj bi bila v ospredju delovanja Zveze ko- munistov vsebina, analiziranje in spoznanje idejno politične- ga bistva konkretnih proble- mov, kar je pomembno za vsa- kega člana posebej pri njego- vem delu v samoupravnih or- ganih in družbenih organizaci- jah. V sedanjem obdobju re- organizacije bo treba delo ob- činskega komiteja zastaviti ta- ko, da bo zagotovljena realiza- cija vseh važnejših političnih problemov, ki se jih bo lote- val. Pri tem bodo hkrati po- trebne take metode, ki bodo zagotovile učinkovitost, to pa pomeni angažiranje komuni- stov v celoti in po osnovnih organizacijah še posebej. Ker je v celjski občini 137 osnov- nih organizacij ZKS, občinski komite ni mogel biti v pove- zavi z vsemi, zato naj bi neka- tere osnovne organizacije po- vezali (terenske, prosvetno pe- dagoške itd.). V okviru komi- teja bodo še naprej delovale tri komisije: komisija za orga- niziranje in vodenje ZK, za družbeno ekonomske in poli- tične odnose in komisija za idejno rast. Nadaljevanje na 2. strani ŽALSKI VZGOJxN[0 VARSTVENI ZAVOD, KI JE DO NEDAVNA ZDRUŽEVAL 9 OTROŠKIH VRT- CEV, JE MINULO NEDELJO, OB PRAZNOVANJU KRAJEVNEGA PRAZNIKA NA POLZELI, DOBIL SE EN VRTEC. S POMOČJO DE- LOVNIH ORGANIZACIJ SO NA POLZELI V STOLPNICI II NA- MESTO DVEH STANOVANJ SO- DOBNO UREDILI PROSTORE ZA DNEVNO BIVANJE MALČKOV. OTROCI IZ VRTCEV SO PRED OTVORITVIJO S SVOJIM PRO- GRAMOM NAVDUŠILI OBČIN- STVO. POSNETEK PRIKAZUJE OTROKE MED PLESANJEM NA DVORIŠČU PRED STOLPNICO, V KATERI JE POLZELSKI VRTEC. (Foto: J. Sever) TIRIZEM MI LAST GOSTINCEV KJE IN KATERE OBJEKTE BI BILO TREBA GRADITI? ZAKAJ TURIZEM V ŽALSKI OBČINI NE PRERASTE V MOČNO GOSPODARSKO VEJO? ALI SO RES SAMO DA- JATVE KRIVE, DA DRUŽBENO GOSTINSTVO NE ZMO- RE INVESTICIJ? TURIZEM NI DOMENA SAMO GOSTIN- CEV TEMVEČ TUDI OSTALIH GOSPODARSKIH PANOG, KI SE PA NE VKLJUČUJEJO V TO DONOSNO DEJAV- NOST. Pred dnevi je občinski od- bor SZDL v Žalcu sklical ple- num, na katerem so razprav- ljali o turizmu in o srednje- ročnem programu turistične- ga razvoja na področju obči- ne. Tokrat so ga sklicali že drugič, ker je prvi propadel zaradi slabe udeležbe, ki pa tu- di tokrat ni bila zelo številna. Morda je vzrok v sami politiki občinskega odbora, ki je ple- num namenil le družbenim gostinskim podjetjem in turi- stičnim društvom. Ob dejstvu, da je turizem zelo široka pa- noga ne bi bilo napak, če bi povabili tudi privatne gostin- ske delavce, predvsem pa predstavnike delovnih organi- zacij, ki bi se lahko že sedaj s svojimi proizvodi vključili v turistično dejavnost. Nadaljevanje na 2. strani O KOMIJMINIH ZADEVAH Občinska skupščina Šentjur bo v prvi polovici oktobra sklicala razgovore s predsed- niki krajevnih skupnosti o ne- katerih perečih komunalnih vprašanjih in o razvoju ko- munalne dejavnosti na ob- močju občine do leta 1970. Ta- ka oblika sodelovanja skup ščine s krajevnimi činitelji je vsekakor zelo dobra, saj so končno krajevne skupnosti najbolj zainteresirane za to, kako se bodo na njihovem ob- močju urejevali komunalni problemi. Sodelovanje obča- nov v teh razpravah pa bo po- membno, ker kaže, da bo v prihodnjem obdobju za ko- munalno dejavnost še manj denarja, kot ga je bilo doslej in da se bodo morali v kra- jevnih skupnostih še bolj za- našati le na svoje moči in iz- najdljivost. ^ Z IZLETNIKOM VGRAZ Kot vsako leto prireja celj- ski IZLETNIK tudi letos za dan mrtvih obisk graškega po- kopališča, kjer bodo lahko obi- skovalci prisostvovali kome- moraciji. Individualne in ko- lektivne prijave sprejemajo poslovalnice IZLETNIKA v Celju, Velenju, Mozirju, Hrast- niku in Krapini do 15. tega meseca. JUTRI, 8. OKTOBRA IN V NEDELJO, VSAKOKRAT OB 17. IN 20. URI, PRIREJA TR- GOVSKO PODJETJE »MODA« IZ CELJA VELIKO ELITNO MODNO REVIJO V DVORANI NARODNEGA DOMA. Z REVIJO BO POD- JETJE GOSTOVALO PRIHOD- NJO NEDELJO, 16. OKTO- BRA, TUDI V VELENJU. OGLEJTE SI, KAJ VAM JE PRIPRAVILA JUGOSLOVAN- SKA OBLAČILNA INDUSTRI- JA ZA JESEN, ZIMO IN PO- MLAD, KAJTI IZDELKE BO- STE LAHKO KUPOVALI V POSLOVALNICAH PRIZNA- NEGA PODJETJA »MODA« V CELJU. 1,000.000 STARIH DIN NAGRADE RAZPISUJE SPLOŠNA ZAVAROVALNICA CELJE za odkritje storilca aH storil- cev požigov, ki so bili povzro- čeni od 1. 8. 1966 dalje v ne- posredni bližini Celja in nje- gove bližnje okolice. Nagrada bo izplačana osebi, ki bo posredovala varnostnim uslužbencem Skupščine obči- ne Celje tako značilne oziroma bistvene podatke o storilcu, da bodo lahko na podlagi teh podatkov storilca izsledili. Podatke o storilcu lahko po- sredujejo tudi najbližji posta- ji milice ali pa neposredno stalni dežurni službi Uprave za notranje zadeve SO Celje, Gregorčičeva ul. 5, tel. 39-41 ali 32-01. O izplačilu nagrade odloča po- sebna komisija, ki je zato ime- novana pri Splošni zavaroval- nici Celje. Komisija posluje po posebnem pravilniku. Nagrade ne morejo prejeti osebe, ki so po uradni dolžno- sti zadolžene za odkrivanje storilcev. Nagrada bo izplača- na po sodni obravnavi. Razpis velja do 31. 12. 1966. VREME Okrog 8. oktobra močnejše, okrog 12. do 15. oktobra manjše padavi- ne z ohladitvijo. V ostalem lepo oziroma suho vreme. PREUSMERITEV V AKTIVE Ko je občniski komite Zveze komu- nistov v Šmarju pri Jelšah razpravljal o reorganizaciji Zveze komunistov in v zvezi s tem o spremembah, ki jih morali izvršiti za svoje občane, so sklenili, da bodo odslej več pozornosti posvetili grupiranju komunistov po dejavnostih. Izkazalo se je namreč, da majhne osnovne organizacije niso spo- sobne učinkovito izvrševati svojih na- log — to pa velja tudi za večino te- renskih, ki so sicer številčno močne, vendar zaradi raznolikosti kadrovske strukture manj uspešne. Zato bodo priporočil naj bi se komunisti ene panoge ali področja združili v aktiv in se sestajali po potrebi, torej takrat, ko bodo to narekovale družbene na- loge in problemi. Da bi izboljšali de- lo komiteja, se bodo morali njegovi člani tesneje povezati z osnovnimi organizacijami, pomožne organe ko- miteja pa so izpopolnili z nekaterimi mlajšimi ljudmi. Specifičnost dela šmarskih družbeno političnih organizacij in občinske skupščine je v dobri usklajenosti nji- hovih programov. V tej občini se namreč ne primeri, da bi o enem vprašanju najprej razpravljala na pri- mer občinska skupščina in nato še vse družbeno politične organizacije. Da bi preprečili takšno izgubo časa, in sil, so se odločili, da bodo različ- ne probleme obravnavali različni fo- rumi, seveda pa se bodo dogovorili za stališča, ki so najbolj koristna za nadaljnji razvoj občine in širše druž- bene skupnosti. STANE TERČAK » . . . Prvi trenutki v borbi so navadno odločilni. Prvi streli mo- rajo biti najtočnejši, morajo zade- ti ... « Živi zid, stran 45 Vsedel sc je na stol, zdelo se je kot da bi ga hotel okobaliti. V pro- storu je bil mir, kot v muzeju. »Torej?« — Rojen? »Da.« Preko mize je zrl vame in se mi nasmihal. Na oni strani nekakšne španske stene se je nekdo pre- maknil. Zatem je rezko zazvonil telefon. »Devetsto petega sem bil rojen v Radmirju. Trenutek,« z lahkoto se je dvignil in zavil k tovarišici pri telefonu. Po osnovni šoli je obiskoval uči- teljišče v Mariboru, zatem kot uči- telj služboval na Paškem Kozjaku, v Radljah in Selnici ob Dravi. Že kot mladenič je vihtel pero, nje- gove sestavke lahko zaslediš v predvojnih naprednih časopisih. Po okupaciji so ga izselili v Sr- bijo, bil je med na smrt obsoje- nimi v Kragujevcu, se rešil, tast mu je izposloval, da se je umak- nil v Ribnico, kjer je bil sekretar OF in nato prvi komandant Rib- nice po kapitulaciji Italije . . . Že 1938. leta je imel javko ko- munistov v Rušah ... »Torej tako. Pred petnajstimi le- ti sem nasledil prazno mizo in postal vodja oddelka NOB v mu- zeju. Začel sem s pripravami in zatem z zbiranjem materialov.« Nekdo je potrkal. Plaho, kot da bi se bal, da bo preveč odzvanja- lo. Vstopila je majhna punčka in dekle. Punčka je gledajoč nekam mimo naju šepetala: »Hvala, da ste nam omogočili ogled.« Stegnila je ročico. Dekle, verjetno je bila učiteljica, je raz- grnila knjigo z rdečimi platnicami in se zahvaljevala. Zrla je v pod- pis, mogoče je bilo posvetilo, in se znova zahvaljevala. Stisnil jima je roko in se robato prestopal. STANE TERCAK je kustos v muzeju NOB. V teh petnajstih le- tih je prehodil stotine kilometrov po nekdanjih partizanskih poteh, od partizanske domačije do nek- danjih borcev in zbiral, zapisoval. Tako so nastale knjige: Živi zid. Med Mrzlico in Dobrovljami, Stari pisker, Ukradeni otroci, za katero je prejel Kajuhovo in Slandrovo nagrado, zatem pa še knjigi Od vstaje do zmage in Pisma na smrt obsojenih, ki ju je uredil skupaj z Milanom Ževartom. »Ljudje ne razumejo, da, to ni samo . . . « Ni povedal do konca, niti ni po- vedal, kaj bi naj ljudje razumeli. »Torej? No, tako je to. Boriti se je bila naša dolžnost. Razumete. Sicer pa o tem nočem govoriti, ne morem i-azpravljati, ker je to hu- dič. Ne morem iznašati stvari, ki bi marsikoga prizadele . . . Danes pa sem že ravno toliko star, da se ne morem s temi stvarmi peča- ti, torej toliko star, da lahko grem preka tega.« — Cesa? »Spominov.« — Kako, če jih pa nosite v sebi in preko knjig presajujete v ljudi. Preko muzeja . . . »Ta muzej je večje politično de- lo, kot ga je pa ustvaril marsikdo. Tu se mladi izgrajujejo ... So pa stvari, o katerih res nočem in ne morem govoriti. To so težke stva- ri ... « Zakrknil se je in globoko vzdih- nih cigaretni dim. Včasih je tudi spraševati težko. Vragsigavedi za- kaj. Pride in si ne moreš pomaga- ti. Toda v naslednjem trenutku je sam navezal pogovor in začel spra- ševati. »Se spominjate, kako je bilo, ne, pa o tem ne bova razpravljala . . .« Znova sva trčila v okvir, ki je imel kot britev oster rob brezmej- nega prostora. Kot veter. » . . . Mnogokrat se naključje poigra s človekom. S starim juri- šačem Ronkom se je. Neštetokrat je jurišal v najbolj nemogočih si- tuacijah, toda ostal je živ. Danes pa je padel kar tako mimogrede, ko se je borba skoraj že konča- la ... « (Živi zid stran 117). Klen je njegov jezik, kot je kle- no življenje, ki ga je doživljal, in ki ga živi. Nekoč mi je nekdo iz- med obiskovalcev dejal: muzej je lahko simbol večnosti, tako kot so pisma na smrt obsojenih simbol rojstva ali pa obratno . . . P I S MA DESET! POŽIG Javnost je preko dnevnega ti- ska že obveščena o požigih v va- seh Trnovlje, Zadobrova, Lesko- vec, Ljubečna in Žepina. Za poži- galcem še ni sledu. Ljubljanski dnevnik je v svoji 255 številki z dne 20. 9. 1966 obja- vil, da objekti, ki so pogoreli, ve- činoma niso bili zavarovani. S tem v zvezi pojasnjujemo, da so bili prizadeti zavarovani, ven- dar ne za višino dejanske vred- nosti. Povsod tudi ni bila zavaro- vana zaloga pridelkov in gospo- darske premičnine, kajti zavaro- vanci se v teh krajih ne poslužu- jejo pavšalnega načina zavarova- nja premične in nepremične imo- vine, ki jiim za enako premijo nu- di popolnejšo zavarovalno zašči- to. Glede na to, da je bila ob škodi ugotovljena dejanska vrednost višja od zavarovalne vsote, jc ob- računana odškodnina v enakem sorazmerju s škodo. Cenitve za 10 požarov so zaključene in je ob- račun takle: zavarovalna vsota 20,150.000 S-din, dejanska vred- nost zavarovanih stvari 34,044lSl6 S-din, ugotovljena škoda na zava- rovani imovini 19,501.738 S-din, odškodnina za izpalčilo 12,832.439 S-din. Odškodnina za vse požare je že izplačana. Za enajsti požar višina škode še ni ugotpvljena. Zavarovalnica Celje MESTNO KOPALIŠČE ZAPRTO Kopališče na Šlandrovem trgu v Celju je že dolgo zaprto. V dru- ■ gi polovici junija je bilo objavlje- no, da je kopališče zaprto zaradi popravil. Mislili smo, da bo ta trajalo le kratek čas, toda od ta-f krat je preteklo že več mesecev, pa še ve^fj^ ne obratuje. ' V Celju je zelo veliko stano- vanj, ki nimajo kopalnic. V njih stanujejo večinoma starejši in ne preveč dobro situirani občani. Vsi ti so bili prisiljeni hoditi v to edino kopališče. Čeprav vemo, da je za denar stiska, bi ga vendarle morali naj- ti toliko, da bi edino celjsko to- plovodno javno kopališče osposo- bili za uporabo. Ni dovolj, da mo- ran^o dihati zastrupljen zrak in duhati zasmrajene potoke, pri tem pa se mnogi niti okopati ne morejo. Radoveden sem, kdo bo kaj ukrenil za izboljšanje zdrav- stvenih pogojev prebivalcev! B. B. Celje ALI MJ GOSPODARSTVO PROPADA? Od leta 1934 sem vdovec, se- daj star 82 let. Moja žena ml je ob smrti zapustila 3 mladoletne otroke v starosti od 4 do 10 let. Imel sem 3 ha 14 a obdelovalne zemlje in sem jo sam z otroki dobro gnojil in obdeloval. Mlajše hčerke sem pošiljal v šole, starejši pa sem prepustil posestvo. Njen mož nekaj bole- ha, ni sposoben za težka dela in je nastavljen kot vratar. Ker ni- sta imela delovne sile, sta dala zemljo kmetijski zadrugi v Lju- bečni brezplačno za dobo 10 let v najem v dobri veri, da jo bodo gnojili in obdelovali. Mene, ki sem na celo posestvo vknjižen, nihče ni vprašal. Takratna kmetijska zadruga Ljubečna je našo zemljo, dobro gnojeno in obdelano razdelila med 5 najemnikov (malih posest- nikov). Ti podnajemniki že 5 let vzamejo z zemlje, kar pač zraste, a nihče je ne gnoji. Vprašam, kakšna bo zemlja po preteku še preostalih 5 let? Kdo je meroda- jen da uredi take nepravilnosti? Martin Gorjanc, Trnovi je 86 ZBOROVANJE ŠTAJERSKIH TEHNIKOV V dneh 15. in 16. oktobra se bo- do zbrali v Ljubnem v Zgornji Savinjski dolini nekdanji parti- zanski tehniki, ki so delovali za časa NOB v tehnikah na področ- ju Štajerske. To bo prvi tak zbor tehiiiiiov iz štajerske in upamo, da ne zadnji. Po več ko dvajsetih letih si bodo segli v roke tovari- ši, ki so v najtežjih pogojih nem- ške okupacije skrbeli za partizan- ski tisk in s tem za redno obve- ščanje prebivalstva. Z najbolj primitivnimi sredstvi so kljub pasjemu zasledovanju gestapa razmnoževali na deset in deseti- soče letakov, radiovestnikov, ča- sopisov in brošur. Iz skromnih začetkov so se šta- jerske tehnike že zgodaj čvrsto zasidrale na posameznih področ- jih, zlasti pomemben razmah pa doživi leta 1944. Tehnike so bile poimenovane po velikih možeh: »Podlimbarski« na Moravškem, Tehnika »Cankar« v Savinjski do- lini, »France Prešeren« in »Anton Aškerc« na Kozjanskem, Tehnika »Kajuli« v Šaleški dolini, »Preži- hov Voranc« kasneje tehnika »Slavka šlandra« v Zgornji Sa- vinjski dolini, spet druge so no- sile imena junaških borcev: Teh- nika »Lojze Hochkraut« v revir- jih, »Krištof — Stane lic« na se- verni in »France Mernika« na vzhodni strani Pohorja. Delovalo pa je še lepo število drugih manj- ših tehnik, na primer tehnika »Netopir« na Koroškem, »Drava« na Pohorju, Ptujska tehnika, teh- nika »Robida«, ki je delala že le- ta 1942 in druge. V tem letu je bila tudi tehnika v štabu II. gru- De odredov na Dobrovljah. S pri- lodom XIV. divizije so bile usta- novljene še nekatere tehnike za potrebe vojske. Za nabavo papirja in drugega materiala je skrbel v ta namen ustanovljen nabavni sektor »Nestl«, ki je imel svoj sedež na šmohorju nad Celjem. Ta je raz- predel svoje mreže daleč v sam Reich in tudi od tam dobival ve- liko tega, kar so tehnike potre- bovale. ......... Potrebe po papirju so bile ve- like. Poleg tega, da smo ponati- skovali centralne liste: Poročeva- lec, Ljudsko pravico, Našo ženo in druge, smo leta 1944 tiskali »Slovenski vestnik«, glasilo PO OF za Štajersko v nakladi 10 iz- vodov in to vsak drugi dan! Ra- divovestnik je izdajala skoro vsa- ka večja tehnika in to dnevno. Za vse to so bili potrebni veliiki napori, žrtve in mnogo iznajdlji- vosti. Od vseh tehnik je uspelo okupatorju uničiti dve: Tehniko »Aškerc« pri Jurkloštru in tehni- ko »Krištof — Stane lic« na Po- horju. Toda slednja je spet zače- la znova in delovala uspešno vse do osvoboditve. Veliko je tega o čemer se bodo pogo- varjali nekdanji tehniki. Med drugim tu- di o knjigi »Partizanski tisk na Štajer- skem med okupacijo«, za katero bodo skupno prispevali gradivo. Zato je želeti, da bi se tega srečanja udeležilo čimveč tovarišev iz štajerskih tehnik. Da bomo lahko pripravili dovolj preno- čišč (in hrane) za vse udeležence, prosi- mo, prijavite svojo udeležbo do 10. oktob- ra na: Odbor za srečanje štajerskih partizan- skih tehnikov pri ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10. UGOlli^O USTVARJALNO 'MAČJE Po IV. plenumu CK ZKJ so se v Zvezi komunistov poglobili in seve- da tudi okrepili procesi večje demo- kratičnosti; nastaja ugodno ozračje, v katerem dobivata tako kritika ka- kor tudi ustvarjalnost svoje pravo mesto. To se je najbolje pokazalo na nekaterih plenumih republiških centralnih komitejev, kjer se nam ni več zdelo, da je razprava preveč ab- straktna, nekako odtrgana od življe- nja. Mnogi razpravljavci kakor da so govorili naš jezik, jezik delovnih ljudi. Zdelo se nam je, kakor da be- remo svoje misli, kot da so nam vze- li z jezika tisto; kar smo tudi sami čutili in mislili. Kaj to pomeni? To samo izpričuje dejstvo, da so vodstva Zveze komu- nistov zaživela s članstvom. Na tri- bunah centralnih komitejev je spre- govorila živa misel prakse. Zato je tudi manj stereotipnih, suhoparnih, vnaprej pripravljenih razprav, ki so se nam včasih zdele, kakor da so druga od druge prepisane. Ljudje govorijo to, kar mislijo, da je treba povedati. In samo to lahko zagotav- lja tisto pravo ustvarjalnost, ki je potrebna, če hočemo, da bo Zveza komunistov nositeljica naprednih idej in pobud. Na plenumih se je tudi pokazalo, da izginjajo tabuji. Ljudje so govo- rili, četudi niso imeli vedno prav. Ost krii;iko je bila naperjena tudi proti stva cm, o katerih si nekdaj ne bi viall rovoriti. V Črni gori so posa;ne ;ni.a kritizirali delo izvršne- ga komiteja. Ne glede na to, ali je bila kritika upravičena ali ne, so s tem pokazali, da tudi izvršni komite ni nedolakljiiv. Nihče ni imun proti napakam in nikogar ne sme biti, ki bi bil tako svet, da njegovega dela ne bi smeli dati pod lupo poštene, dobronamjerne kritike. Razprava na plenumu srbskega centralnega komiteja se je odliicova- la po tem, da se niso ustrašili pogle- dati v oči še tako grozljivim resni- cam. Ko so obravnavali početje or- ganov državne varnosti na Kosmetu, so omenjali tudi primere grobih . kršitev človekovega dostojanstva. Pri tem niso šli na linijo najmanj- šega odpora, češ, bodimo raje tiho, da ne bo sovražnik izrabljal naših slabosti. Izbrali so drugo pot: doka- zati sovražniku, da je naša Zveza ko- munistov dovolj močna, da si upa odkrito in javno spregovoriti tudi o najbolj grobih napakah in zlorabah. Samo slabič si tega ne bi upal sto- riti. Vse to in še marsikaj drugega do- kazuje, da se je začel proces, ki že prinaša v Zvezo komunistov ugodno ustvarjalno ozračje, v katerem bo dovolj svobode za delovanje samo- stojnih, razmišljajočih osebnosti. K temu bo pripomogla tudi reorgani- zacija, ki je že v teku in ki naj spre- meni našo Zvezo komunistov v or- ganizacijo ljudi, ki mislijo s svojo glavo. Ta cilj zasleduje tudi predlog sklepa o reorganizaciji višjih vod- stev, ki ga je pripravila komisija za reorganizacijo in razvoj Zveze ko- munistov Jugoslavije in o katerem je pred dnevi razpravljal plenum CK ZKJ. Po tem sklepu dobi central- ni komite novo telo — predsedstvo, ki ne bo imelo več opera ti vno-izvr- šilnih funkcij, temveč bo njegova naloga pripravljati seje centralnega komiteja. Dosedanji izvršni komite dobi novo funkcijo — funkcijo res- ničnega izvršilnega organa. Zato je predvideno, da bi se člani izvršnega komiteja po potrebi menjavali, pač glede na naloge centralnega komite- ja in sposobnost vsakogar, da jih čim uspešneje izpolnjuje. Člani izvr- šnega komiteja po novem ne bodo mogli imeti kakršnihkoli funkcij v izvršilnih telesih predstavniških te- les. To je hkrati prvi korak pri do- končnem odpravljanju ostankov simbioze oblasti in Zveze komuni- stov. Reorganizacija vodilnih organov Zveze komunistov seveda ni začetek in konec vsega, kar je treba storiti. Ta ukrep je treba storiti, da bi na- redili vodstva prožnejša in da bi jih bolj povezali s članstvom. Zato taka naglica. Reorganizacija vodilnih te- les Zveze komunistov naj bi pripo- mogla k temu, da bi centralni komi- te lahko uspešnejše spodbujal in vo- dil nadaljnje procese k večji demo- kratičnosti Zveze komunistov. Tega stara struktura vodstev ne bi mogla tako uspešno opraviti. Predvideno je, da bi imel centralni komite večje število komisij, katerih delokrog ne bi bil razdeljen teritorialno, temveč po tematskih področjih. S komisija- mi naj bi dosegli to, da bi centralni komite deloval stalno in ne samo ob- časno kot doslej. Komisije bodo to- rej oblika dela centralnega komite- ja. F. Šetinc VAŽNA JE VSEBINA (Nadaljevanje s 1. strani) V prihodnjem obdobju bo občin- ski komite ZKS preučeval in obrav- naval predvsem organiziranost in delovanje Zveze komunistov v pogo- jih samoupravljanja, izobraževanje in idejno rast članov ZK, samo- upravljanje in nagrajevanje po ddhi in drugo. Izhodišče dela naj bi bila analiza družbeno ekonomskega raz- voja in pojavov kakor tudi odnosov med občani na terenu, v delovnih organizacijah, komimii in širši druž- bi sploh. Gre potemtakem za raz- reševanje problemov in težav, na- sprotij in protisilovij, ki jih poraja naš razvoj in ki pomenijo za Zve- zo komunistov še posebej pomemb- no obravnavo po III. in IV. plenu- mu. Socialistični odnosi in demo- kratizacija odnosov v okviru samo- upravnega sistema naj bi bila v se- danjem obdobju najodgovornejša naloga Zveze komunistov. Tudi v razpravi so se člani komi- teja zavzemali za takšne oblike de- lovanja, ki bi angažirale najširši krog članstva, pri čemer bi morali vedno izhajati in se prilagajati de- janski situaciji. Medtem ko struk- ture komiteja za zdaj ne bi kazalo spreminjati, bo nujno uveljaviti udejstvovanje članov ZK po interes- nih področjih; po drugi plati pa onemogočiti delovanje tistih komu- nistov, ki so postali člani ZK zaradi ambicij in osebnih interesov, ne pa iz zavesti in idealizma. Razumljivo je, da takšni člani slabo vplivajo na svojo okolico in hkrati jemljejo ugled organizaciji. V sedanji fazi gre po mnenju diskutantov tudi za to, kako miselno preusmeriti komu- niste, da ZK ni več oblastni organ, ampak idejno politična sila. Mnogi komunisti prav zaradi tega ne ra- zumejo, da bi morali v skladu s tem spoznanjem tudi ustrezno delovati. Potem ko so člani komiteja spre- jeli program dela in sestavo vseh treh komisij so potrdili tudi usta- novitev stalnega aktiva komunistov prosvetnih delavcev in izvolitev se- kretariata, ki naj bi spremljal vse aktualne probleme na področju vzgoje in izobraževanja. Prav tako so bili soglasni o formiranju enot- ne organizacije, ki bi povezovala komuniste vseh gostinskih podjetij in organizacije ZK na področju kul- ture. Občinski komite ZKS je bil nada- lje obveščen, da je kontrolna komi- sija CK ZKS v zvezi s kaznovanjem odgovornih komtmistov spremeni- la ukor Staneta Kokalja ml. v opo min in črtala opomina Emilu Pe- pelnjaku in Adolfu Sedlarju. PO SVETU ® PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Proces »zapečatenih ust«, kakor je svet imejtoval sodno obravnavo v zvezi z ugrabitvijo Ben Barke v Pa- rizu, se je sicer razvlekel in spre- govorili so vrsto besed in obtožb, katerih velika večina leti proti fran- coski policiji in obveščevalni službi, a o Ben Barki zdaj skorajda še niso govorili. De Gaulle, ki je še pred procesom terjal, da morajo zadevo natanko razjasniti, bo zdaj vsekakor v zadregi, a hkrati mu bodo morda ugotovitve koristile, saj so že doslej mnogi policijski šefi tako rekoč stis- nili rep med noge. Kongo je še vedno v znamenju vrenja in nasprotij. Nekdanja na- sprotja, ki so jih pogojevala ple- menska nesoglasja, so ostala živa, ker je tako ustrezalo belgijskim ko- lonialistom. Ti so vselej podprli ti- stega nacionalnega vodjo, od katere- ga so si obljubljali največ koristi, vsak kongoški vodja pa — kakor hi- tro se je počutil varno na oblasti — je skušal uveljaviti bolj ko le mo- goče svoje načrte, kar Belgijcem ni bilo vedno všeč. Prav zaradi tega so se v Kongu tako pogosto vrstili dr- žavni udari s prelivanjem krvi in so se menjavale koncepcije o ure- ditrn dežele. Takšno je stanje tudi danes in verjetno še nekaj časa ne bo mogoče pričakovati določene umiritve. Ameriške razprave v zvezi z viet-_ namsko vojno so začele dobivati hkrati značaj predvolilne kampanje in kakor že običajno, so tu3t tokrat začeli spraševati za mnenja nekda- nje predsednike. Med vsemi je tre- nutno najbolj značilna izjava pred- sednika Eisenhowerja, ki je dejal, da bi uporabil vsa sredstva (torej tudi atomsko bombo za takojšnje dokončanje vojne v Vietnamu. Se- veda, vsi ugotavljajo, da velike vso- te in vse bolj številne žrtve ne mo- rejo navduševati sicer širokosrčnih Američanov in zato bodo morali vsaj odločno obljubiti, da bodo tako ali tako rešili vietnamsko krizo. To- da, le kako? Na Kitajskem so se zdaj razvedeti prvi »kulturni« rezultati tako im.e- novane kulturne revolucije, katere izvajalec je postala rdeča garda. Ugotovili so, da je rdeča garda kri- va vsaj dveh smrti višjih partijskih funkcionarjev, da o pobojih in pre- tepih v manj znanih krogih sploh ne govorimo. Tudi rdečegardisti si niso vselej povsem soglasni in prvi skup- ni krik se zdaj pogosto kaže v spo- padih in očitanjih med posameznimi skupinami rdeče garde. Morda je to eno izmed sredstev z.a zmanjšanje števila lačnih ust, ali pa je morda tiha tekma med posameznimi stru- jami za politično oblast na Kitaj- skem. Vsekakor je enotnost načeta, gre le za možnost, da se medseboj- no tmiči ali usmeri v napade nav- zven. TURIZEM NI \ LAST GOSTINCEV (Nadaljevanje s 1. strani) »Turizem ni domena samo gostincev,« je povdaril Adi Goršek iz Petrovč. »Kajti samo z gostinskimi objekti in turističnimi društvi ne bomo od turizma imeli to, kar pričakuje- mo in kaj bi naj imeli v bodoče, da bi postal dii. Predvsem bi taorali analizirati, kaj ima- mo in kaj bi na jimeli v bodoče, da bi postal turizem donosna gospodarska panOga. Tu mi- slim predvsem na trgovino in naša industrij- ska podjetja.« »Trgovina in nekatere industrijske panoge na našem področju bi morale imeti večji interes za vključevanje v turizem, tega pa ni, ker tudi sama turistična dejavnost šepa,« je dejal predsednik občinske skupščine Joško Rozman. »Ce ugotovimo, da je Slovenija na- ravni par Evrope, pri tem pa ugotavljamo, da so ekonomski efekti minimalni — nekaj ni v redu. Na področju občine bi morali najprej izkoristiti že te kapacitete, ki jih imamo. Vidimo pa, da še te niso izkoriščene. Šele potem bi morali razmišljati o novih investi- cijah, ki bi jih začeli le po ekonomskih ra- čunih.« Na področju občine obstaja 40 gostišč in troje gostinskih podjetij, ki imajo poleg tega še svoja gostišča. Doslej so načrtno razvijali predvsem turizem v Preboldu, kjer so tudi največ investirali, zatem na Vranskem in Braslovčah ter v Šempetru. Ti kraji bi naj bili tudi v bodoče temelji turističnega razvoja. Ostaja pa odprto vprašanje turističnega ob- jekta na Gori Oljki, ki zaradi slabe ceste ne more zaživeti. Nesmiselno je, da bi veliko investirali v objekte, ki potem niso izkoriščeni. Poleg te- ga je vprašanje, če bodo gostinska podjetja sposobna ob teh dajatvah sama reševati do- ločene probleme, ki se ob turizmu porajajo. O dajatvah v gostinstvu so mnogo govorili. Udeleženci menijo, da bi morali te dajatve sprostiti. Toda ob tem izstopa vprašanje, ali so res samo dajatve cokla razvoju, ko pa ve- mo, da je na primer na območju občine tričetrtine gostinskih delavcev brez ustrezne izobrazbe, da so usluge v lokalih gostinskih podjetij znatno slabše in da je organizacija dela v nekaterih gostinskih podjetjih nekva- litetna, zato pa so stroški toliko večji. Vsekakor bi bilo čimprej treba razčistiti tudi vprašanje raznih vinotočev, ki delujejo na področju občine. Če so registrirali celo vrsto šušmarjev in jih obdavčili, bi morali tudi te vinotoče, ki prodajajo sumljivo kvali- teto vin in zastrupljajo ljudi. Poleg tega pa bi morali urediti še vprašanje menjalnic na področju občine. Ker je ta služba neorganizi- rana posamezniki menjujejo devizna sredstva nekontrolirano in se z njimi okoriščajo. Ob vprašanju razvoja turizma na področju občine ne smemo mimo dejstva, da turisti ne iščejo samo gostinskih uslug, temveč tudi kulturno razvedrilo. Tega pa ni. V razpravi so se udeleženci plenuma dotak- nili tudi vprašanj reklamne dejavnosti, ki še- pa. Mnenja so bili, da bi morali del sred- stev nameniti prav za reklamo ne samo glav- ne sezone, temveč za celotno obdobje in za vsa področja. O srednjerončem programu je razpravljal le predsednik iz Braslovč, tovariš Drnač in po' -dal, da so Braslovčani že pri- pravili načrt za razvoj turistične dejavnosti v prihodnjih letih. IZVRŠNI ODBOR SZDL - O URBANIZACIJI IN SAMSKEM DOMU rpoštevajmo mnenje občanov Zadnja seja izvršnega odbora ob- činskega odbora Socialistične zveze v Celju je bila posvečena urbanistič- ni politiki na območju občine in enem najbolj razburljivih vprašanj zadnjega obdobja — lokaciji in grad- nji samskega doma v Zgornji Hudi- nji. Za tak dnevni red se je izvršni odbor odločil zato, ker prihaja na področju urbanizma do vse večjih konfliktov, ki pa bi jih z malo dob- re volje in večjo mero razumevanja lahko rešili brez hude krvi. čeprav drži, da izvršni odbor ne more biti razsodnik o tem, če so odločitve strokovnih služb pravilne ali ne, pa so vendarle v stališčih, ki so jih te dni sestavili, nekatere zanimive ugo- tovitve. Občinska organizacija Socialistič- ne zveze se bo zavzemala za to, da bo tudi o urbanizaciji razpravljala širša javnost, prav tako pa tudi o vseh spremembah, ureditvenih in za- zidalnih načrtih itd. še večjega po- mena pa je zahteva, da je treba pri- pombe občanov upoštevati — seve- da ne velja to za mnenje vsakega posameznika, temveč za tista stali- šča, ki se izoblikujejo na skupnih razgovorih in sestankih. Bilo bi nam- reč skrajno škodljivo, če bi kdo pod- piral ozke, osebne in včasih tudi močno sebične želje. Občinska or- ganizacija Socialistične zveze se bo pri občinski skupščini zavzemala tu- di za to, da se ustrezne službe, za- vodi in institucije organizacijsko in kadrovsko usposabljajo tako, da bodo lahko tekoče in dovolj strokov- no obravnavale problematiko na tem tako zahtvenem in občutljivem pod- ročju. Le tako bodo te institucije pred javnostjo lahko nosile polno odgovornost za svoje delo, hkrati pa tudi argumentirano obrazložile svo- ja stališča. Urediti bo treba tudi raz- merje pristojnosti med krajevnimi skupnostmi in strokovnimi služba- mi, da ne bi prihajalo do nepotreb- nih nesporazumov. Za celjske občane in še posebej za tiste, ki stanujejo v Zgornji Hu- dinji, bodo prav gotovo zanimiva stališča, ki jih je izvršni odbor So- cialistične zveze zavzel do gradnje samskega doma. Občinski odbor je namreč že pred časom podprl obča- ne v njihovi zahtevi, da svet za ur- banizem, gradbene in komunalne za- deve ponovno razpravlja o odobreni lokaciji. To naj bi storil ne glede na to, če je bila odobritev — z uprav- no-pravnega stalšiča v redu ali ne. Izvršni odbor se namreč strinja z ugotovitvami, da je samski dom ob- jekt, ki bi o nejgovi lokaciji urba- nisti morali razpravljati z občani in ostalimi zainteresiranimi činitelji. Ker lokacija na Zgornji Hudinji ne ustreza vsem zahtevam, prav gotovo ni idealna. Žal pa tisti, ki so o tem govorili, niso upoštevali tega, da za- radi še ne dokončno urejenih načr- tov v bližini tudi ni lokacij, ki bi v veliko večji meri izpolnjevala te po- goje. Zaradi vsega tega izvršni odbor meni, da je skupščina občine storila prav, ko se je odločila, da ponovno razpravlja o sporni lokaciji. Upra- vičene pa so pripombe, d^ se je po- stopek predolgo zavlačeval in da bi bilo take pomembne zadeve treba hitreje urejati. Dolžnost pristojnih »organov skupščine pa je tudi v tem, da po dokončnih odločitvah občane o njih čimprej informirajo ter svo- je sklepe tudi utemeljijo s potreb- nimi argumenti. V zadnjem času so se v občini po- rajale govorice, da je javno obvešča- nje tako brez vsakega smisla, saj želja občanov tako nihče ne upošte- va. In konflikti tudi v resnici so: bencinska črpalka, Golovec, gradnja garaž, urbanistični program Fran- kolovega in tako dalje. Vseh teh sporov pa prav gotovo ne bi bilo, če bi bilo več dobre volje in razume- vanja za potrebe širše skupnosti na strani občanov in manj spodrsljajev pri strokovnih službah. Zavedati bi se namreč morali, da bo mogoče Celje hitreje razvijati le, če bodo vsi občani pri teh nalogah sodelovali. Skupnemu interesu pa bi se morali osebni razlogi podredi- ti. In prav tako kot mnenje nekega posameznika še ni stališče skupine, prav tako tudi želje neke skupine še niso prepričanje večine. Samski dom je drastičen primer, kako lahko nek dogodek, ki je sicer stvar zakonitega postopka, počasi prerašča v politični problem in kako zaradi tega, ker »sprti stranki«, če jih lahko tako imenujemo, trmasto vztrajata na nasprotujočih si stali- ščih, resnični argumenti pa vse bolj izgubljajo svojo veljavo. V GORNJEM GRADU V TEH DNE H GRADI CELJSKO CESTNO POD- JETJE NOV MOST PREKO DRETE. DOSEDANJI MOST NI VEC USTRE ZAL ZA TRANZITNI PROMET, KI SE ODVIJA PO CESTI II. REDA IN POVEZUJE ZGORNJE SAVINJSKO DOLINO Z LJUBLJANO. NOV , MOST BO LESEN Z JEKLENIMI NOSILCI. POSNETEK PRIKAZUJE DELAVCE, KI PRIPRAVLJAJO VOZIŠČE IN OGRAJO MOSTU. (Foto: J. Sever) »MESNINE« NE MOREJO ZADOSTITI POTREB 8000 kg MESNIN MESECNO v mesnicah in prodajalnah na našem območju so zelo šte\ ilul mes- ni izdelki podjetij Petrinja (Gavrilović) 20. november (Novi sad), Sljeme in Emona. Hoteli smo zvedeti, zakaj ni več izdelkov iz obrata »Mesnine« Kmetijskega kombinata Žalec. V razgovoru z direktorjem obrata »Mesnine« tovarišem Strucom smo zvedeli, da v podjetju ne štejejo po- jav mesnih izdelkov iz drugih kra- jev za konkurenco, kajti zmogljivo- sti celjskega obrata so tako majh- ne, da nikakor ne morejo zadovo- ljiti povpraševanja potrošnikov. Za primerjtvo in dokaz je direk- tor navedel dosežke obrata v prede- lavi mesa, ki je bil januarja in fe- bruarja sicer za en do dva odstotka pod planom (kar je običajen pri- mer), medtem ko je v drugih mes- cih svoj proizvodni plan presegalo: marca za 23 %, aprila za 8 %, maja za 28, junija 6, julija 37 in avgusta kar za 72 odstotkov. Kapacitete za mesečno proizvod- njo so predvidene za 1500 kg, a pla- nirali so jih kar 2500, kljub temu pa dosezajo po tri do štiri tisoč ki- logramov mesečno v predelavi mer sa. Ti podatki dokazujejo, da je obrat mesnine storil vse, kar je mo- gel. V predelovalni proizvodnji so sicer surovine zagotovljene, a pre- delovalni, stroji komaj zmorejo to- liko proizvodnost, medtem ko so iz- razito oziko grlo sušilnice. V podjet- ju računajo, da bodo mogU v pri- hodnjem letu z jnvesticijo sto do sto dvajset milijonov rekonstruirati obrat mesne predelave, ki bi potem zagotovilo okoli 8000 kg predelanih mesnin mesečno. Takšna količina bi tudi zadoščala v glavnem za krit- je potreb na ožjem območju. (Nadaljevanje na 4. strani) POSLEDICE OMEJITVE ZDRAVUENJA VN.^RAVNIH ZDRAVILIŠČIH Več škode kot koristi PREUSMERITEV NA TUJE GOSTE Slovenska naravna zdravilišča so stopila v posezono z zelo klavrnimi obeti. Omejitve v socialnem zavarovanju — izločitev zdravljenja z naravnimi zdravilnimi sredstvi iz osnovne- ga zdravstvenega varstva — so jih prizadela tako močno, da tega — razen njih samih ni nihče pričakoval. Medtem ko so bila v prvih jesenskih dneh zdravilišča še po navadi raz- meroma polna, pa imajo letos skoraj povsod prostih več kot 70 odstotkov svojih kapaci- tet. V zdraviliščih so v glavnem tujci in tisti redki zavarovanci, ki so se odločili, da za iz- boljšanje svojega zdravja porabijo redni letni dopust in prihranke. Ker ne morejo pričako- vati, da bodo prihodnji tedni prinesli kakšno bistveno izboljšanje, v zdraviliščih krčevito iščejo drugačne rešitve. Bremenijo jih velike anuitete, skrbi, številen personal in letošnjo zimo pričakujejo z veliko negotovostjo. \ Ua Prvi ukrep, ki so ga izvedli povsod, kjer zdravijo z naravnimi zdravilnimi sredstvi, je bil, da so odpustili vso sezonsko delovno silo. Prejšnja leta so jih sicer obdržali do konca oktobra, toda letos še za stalno zaposlene ne bo dovolj dela. Zanje bo treba drugačnih od- ločitev. V zdravilišču v Rogaški Slatini se te dni, na primer resno pogovarjajo s tovarno nogavic v Polzeli in celo nekaterimi ljubljan- skimi delovnimi organizacijami, da bi za zim- sko obdobje odprli v zdravilišču nekakšne oddelke teh podjetij. Tako bi lahko zaposlili z »dodatno dejavnostjo« tiste delavce, ki jih bodo poleti verjetno potrebovali, v zimskem času pa jih ne bi mogli rentabilno uporabiti. Preusmeritev na inozemske turiste v Ro- gaški Slatini ne bo preveč težavna, saj so do; slej velik del interesentov iz tujine morali odklanjati zaradi domačih zavarovancev. Problem pa je v tem, da v rogaškem zdravi- lišču nimajo takih hotelskih kapacitet, ki bi zadovoljile zahtevnejše goste. Le-ti pa so se- veda najbolj zanimivi. Zato resno razmišlja- jo o gradnji novega hotela, pa čeprav bi to morali storiti z inozemskimi krediti. V Dobrni pa je položaj veliko težji. Tu so odpustili tudi že nekaj stalno zaposlenih lju- di; v zdravilišču je trenutno samo še okrog 80 gostov — osebja pe je 128! Mnogi od teh si bodo morali zaposlitev poiskati drugje. V teh dneh se sicer pogovarjajo o tem, da bi 70 ležišč rezervirali za nadaljevanje bolnišnič- nega zdravljenja. To nekaj je, vendar za ka- pacitete dobrnskega zdravilišča še vedno zelo malo. Ker bo v Dobrni preusmeritev na ino- zemske obiskovalce veliko težja kot v Roga- ški Slatini, ki je tudi doslej imela nekaj aranžmajev s tujimi agencijami, se bodo za- enkrat obrnili na domače obiskovalce — pred- vsem na ljudi iz Dalmacije in Vojvodine, ki so že doslej tvorili velik del gostov. Do prvega maja bodo v Dobrni zgradili tudi nov olim- pijski bazen s termalno vodo, uredili kavar- no, za zimski turizem pripravili morda majh- no vlenčico, hotelske kapacitete pa preuredili tudi za zahtevnejše goste. To pa Dobrne še ne bo rešilo, zato bi verjetno kazalo premisli- ti o tem, da bi ta kraj namenili rekreacjii- Kakorkoli že — ponekod z večjimi, drugod z manjšimi težavami — zdravilišča se bodo nekako znašla, saj se morajo. Toda zavaro- vanci bodo še vedno prikrajšani za učinko- vito zdravljenje. Okrog deset tisoč ljudi je obiskovalo naša zdravilišča, za vsaj polovico od njih je bilo zdravlejnje ne samo potrebno, temveč nujno. Zdaj bo zdravljenje v teh zdra- viliščih v breme socialnega zavarovanja mo- goče le v »izrednih primerih«. Zna se zgoditi, da bo materialno breme čez čas veliko večje, saj bo velik del ljudi svoje zdravljenje kon- čalo že na pol poti. Po vsem, kar je bilo o teh vprašanjih že povedanega in napisanega, bi bilo res potrebno ponavljati dokaze o tem, kaj vse je v rehabilitaciji, koliko boleznim zapisanih ljudi so naša naravna zdravilišča vrnila življenju in proizvodnji, koliko otrok so rešila težke mladosti in zgodnje smrti! Bolj kot položaj zdravilišč bi nas morali skr- beti naši ljudje. V zdraviliščih se bodo zdra- vili tuji pacienti, ljudje iz dežel, kjer prav vrednotijo naravni zdravilni faktor, naši pro» izvajalci in njihovi otroci pa bodo to zdrav- ljenje plačevali iz lastnih prihrankov?! Raz- širejno zavarovanje? Menda bodo redki kolek- tivi, ki bodo sprejeli to možnost — ob tem, da je v zvezi z razširjenim zavarovanjem še cela vrsta nerešenih in neenotnih stahšč. ^ ^ I. B,; Se> moeno prisotna nerazvitost Šmarska občinska skupščina se je na svoji zadnji seji lotila treh zanimivih področij. Razpravljali so o stanju šolstva v občini in o pred- logu osnutka o financiranju vzgoje in izobraževanja, poročilu o poslov- nih uspehih in realizaciji plana za prvo polletje letošnjega leta ter o položaju zdravstvene službe. Potem so ugotovili, da šole na šmarskem živijo in delajo v izredno težkih pogojih, so sprejeli nekatera stališča, ki so jih v zvezi z osnut- kom novega zakona posredovali tu- di republiškim organom. Šmarski odborniki so mnenja, da bi morali otrokom vse Slovenije zagotoviti vsaj približno enake pogoje za uče- nje.'Ni prav, da je otrok, ki se je rodil in živi v nerazvite j šem predelu Slovenije, prikrajšan še v svoji te- meljni pravici do osnovnega izobra- ževanja. Isto velja tudi za prosvetno delavce, ki imajo različne delovne in življenjske pogoje. Zahteva, da je te zadeve na področju Slovenije tre- ba enotno urejevati, je tudi glavna utemeljitev za mnenje, da bi bile teritorialno razsežnejše izobraževal- ne skupnosti primernejše od občin- s!kih. še zlasti pa velja to za šoJe druge stopnje, kajti njihova po- membnost prav gotovo prekaša me- je neke občine oziroma regije. Go- vorili so še o štipendijah in opozo- riili na to, da mnogi, sicer nadarje- ni dijaki ne morejo nadaljevati svch jega šolanja na visokih šolah, saj za to nimajo materiailnih pogojev. Tako so v odnosu do tistih, ki živijo bliže republiškega središča, prikraj- šani, zlasti še, če upoštevamo, da bo mnoge odvrnila od nadaljnjega izobraževanja tudi ukinitev železni- ških vozovnic s popustom. Odbor- niki so prepričani, da bi vse te za- deve lahko v redu rešili, seveda pa je pogoj za uspeh sodelovanje med posameznimi komunami. Podatki o stanju občinskega pro- računa so pokazali, da je bila pre- vidnost ob planiranju upravičijiva, saj se dohodki zdaj gibajo v okviru predvidevanja, kar velja tudi za po- slovne rezultate v prvem polletju. V tem obdobju so zabeležili le pa- dec v lastni proizvodnji goveda in v zdraviliškem turizmu, za kar pa so znani tudi vzroki. Pitanje živine v manjših hlevih namreč ni dovolj donosno, zdraviliški turizem pa so prizadele zadnje omejitve v zdra\^t- venem zavarovanju. To velja samo za domače goste, medtem ko se je število inozemskih nočitev povečalo za 22 odstotkov — v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Povečali so se tudi osebni dohod- ki, ki pa so še vedno precej pod republiškim povprečjem. Pričakuje- jo, pa da bodo delovne organizacije v prihodnjih mesecih svoj sistem nagrajevanja izpopolnile, toda kljub temu bodo realni osebni dohodki precej nižji od lanskih. Če bi se na primer delovne organizacije odpove- dale vsem skladom in vsa ta sred- stva prelile v korist osebnih dohod- kov, bi bili le4i za okrog 9 tisoč dinarjev nižji od republiškega pov- prečja. In ker je tak ukrep nemo- goč, bo treba sredstva za zvišanje življenjskega standarda iskati drug- je, šmarska občinska skupščina je zato še enkrat predlagala delovnim organizacijam, da nadaljujejo s te- meljitim preučevanjem organizaci- je dela in da skladno s tem neneh- no izpopolnjujejo sistem nagrajeva- nja, število zaposlenih se je v do- lovnih organizacijaih zmanjšalo za 260 ljudi in še vedno je od teh 121 delavcev, ki še čakajo na ponovno zaposlitev. Globoko pod planom je realizaci- ja investicij. Vzrok za to je nereal- no planiranje, ki je v glavnem teme- ljilo na kreditih in ne na lastnih sredstvih delovnih organizacij. Z 51 odstotki pa je bil realiziran izvoz; med izvoznike se je vključil tudi steklarski šolski center Rogaška Slatma I. B. SMtiil ik KADRE ali skrbimo za skrb Ni skrivnost, da tudi v podjet- ju »Plamen« skrbno skrbijo za kadre. Ne zato, da bi zgolj skrbe- li in formalno zadostili izvaja- nju reforme, ampak iz potrebe in globoke skrbi, da jih ne bi brez kadrov že v bližnji prihod- nosti utegnilo skrbeti. V tetn po- gledu imajo perspektivni pro- gram, ki obeta lepe perspektive. y njem je rečeno, da je skrb za kadre ena izfned sploh osnovnih skrbi, ki mora poleg skrbi za proizvodnjo in boljšo tehnologi- jo skrbeti za politiko skrbi. 2e do leta 1980 naj bi se po perspek- tivnem programu razmerje vied nekvalificiranimi in kvalificirani- mi oziroma visokokvalificiranimi delavci bistveno izboljšalo v ko- rist kvalifikacij. Predvideno je enkrat manj prvih in dvakrat več drugih. Tehnični vodja in di- rektor si bosta pridobila vsaj višjo izobrazbo po posebnem členu skrbi za izobraževanje. Res je, da so trenutno še daleč od takšne strukture, ki bi izraža- la že vso skrb, toda ne pozabimo, da imajo perspektivni načrt, ki bo poskrbel za preskrbljeno pri- hodnost. Ko so pred časom razpravljali in diskutirali o skrbi za kadre, so ugotovili, da bo treba nujno ugotoviti, kakšne so potrebe zdaj in kakšne bodo bodoče. Ugotovili so tudi, da morajo sproti ugo- tavljati stopnjo skrbi za kadre v proizvodnji in administraciji, ker bo samo takšno ugotavljanje rodilo potrebne ugotovljene ugo- tovitve, važne za nadaljnji raz- voj in orientacijo skrbi. Kolikor bo skrb pravilna in pozitivna, so rekli, se ne bo več zgodilo, kot se jim je zgodilo pred nedavnim, ko jih je zapustil strokovnjak. To je bila, kot so poudarili, očit- na posledica premalo poudarje- ne skrbi za kadre, kajti ob več- jem poudarku bi strokovnjak morda ostal. Sicer pa to ni po- seben problem, zlasti ne proble- matičen, ker je bil strokovnjak tako ali tako v manjšini. kozerija Leta 1980, kot rečeno, bo bolje, kolikor se seveda ne bodo uresni- čile napovedi visoko kvalificira- nega preroka Nostradamusa. V takem primeru bo od tistih, ki »se bodo klicali iz gore v goro«, težko priklicati strokovne kadre. Če torej ne bo bolje, utegne biti slabše, vendar nikakor tako sla- bo, da slabše ne bi moglo biti. Važna je predvsem pravilna in dolgoroča skrb za kadre. Skrbi- mo torej za skrb! Dihur Nič skrbi z ozimnico Ozimnica družine sedanjega časa je precej drugačna od tiste, ki je pol- nila shrambe in kleti pred leti. Ve- lik del doma pripravljenih shrankov so zamen j aU industrijsko priprav- ljeni izdelki, ki so s stališča vitami- nov sicer nekoliko manj vredni, pa pomenijo kljub temu velik prihra- nek dragocenega časa. Toda krom- pir, jabolka in zelje so še zmeraj tisti iz te skupine, ki so se obdržali tudi v »sodobni« ozimnici. V Celju in okolici je dolžnost pre- skrbovanja z ozimnico prevzelo tr- govsko podjetje Agropromet, ki to nalogo s pomočjo svojih poslovalnic dokaj uspešno opravlja. Letos so pripravili toliko krompirja, da ga 'potrošniki verjetno ne bodo poku- pili in tudi cene niso pretirano viso- ke. Cvetnik prodajajo za ozimnico po 75 dinarjev kilogram, kar je za podjetje, ki se je s proizvajalci za ceno in količino dogovorilo že pred meseci — ko pa seveda še niso mo- gli vedeti, kakšni bodo današnji trž- ni pogoji — prenizka cena. No, po- trošnikov to ne skrbi, zanje je prav gotovo najbolj pomembno njihovo stališče. Krompir prodajajo v Celju na šestih mestih in dobili ga bodo lahko vsi, ki ga potrebujejo. Tudi ja- bolk je precej na razpolago. Večje količine je mogoče dobiti po grosi- stični ceni — 160 dinarjev kilogram, medtem ko so v maloprodaji po 190. Zanimivo je, da gre letos bolj kot lani v promet zelje. Kaže torej, da bo pogosteje v jedilnem listu. Agropromet prodaja v teh dneh tudi grozdje za predelavo v vino. Je po 170 dinarjev in ga potrošniki pridno kupujejo. To pa je tudi ra- zumljivo, saj je »domača proizvod- nja« sigurne j ša od vsake druge in je dobra kapljica iz domače preše tudi cenejša. DVOJE DOŽIVETIJ OB PRAZNOVANJU NA POLZELI OTVORITEV OTROŠKEGA VRTCA Letošnje praznovanje krajevnega ptraznika na Polzeli je bilo priprav- ljeno skrbno, zato je bila tudi ude- ležba velika. V soboto zvečer je občinstvo, ki je napolnilo dvorano Svobode, nav- dušeno spremljalo prireditveni pro- gram. Zamisel, kako približati tudi mladim dogodke izpred dvajsetih let, je že sama na sebi zahteven in odgovoren poseg, ki se lahko ob ne- pravilnem prijemu izrodi. Tokrat so Polzelani presenetili Skozi spre- hod dveh mladih do turistične toč- ke, ob katerim sta se seznanjala z dogodki izpred dvajsetih let, od sa- mih začetkov organizirane vstaje do najpomembnejših dogodkov med borbo, vložki borbenih pesmi, bra- njem nisem na sonrt obsojenih in gledanjem posnetkov, ki so svojo zgodovinsko vrednostjo in tragič- nostjo samega življenjskega dogod- ka bili življenjsko povezani, je ob- činstvo v dvorani podoživljajo vse doživeto in preživeto. Naslednji dan, v nedeljo dopold- ne pa so Polzelani doživeli še en lep trenutek, otvoritev otroškega vrtca. Pred samo formalno otvorit- vijo so malčki iz Griž, Petrovč, Žal- ca, šempeftra, Založ, Liboj in Vran- skega, iz otroških vrtcev, ki jih združuje vzgojno varstveni zavod pripravili kulturni program, ki je dobro uro navduševal prisotne. Otroški vrtec na Polzeli so nare- kovale potrebe, kajti veliko tam- kajšnjih žena je zapioslenih. Zato so delovne organizacije, predvsem pa delovni kolektiv Tovarne noga- vic in kolektiv žalskega Kmetijske- ga kombinata prispevali sredstva, brez katerih ta prepotrenba usta- nova še danes na Polzeli ne bi ob- stajala. Vrtec so uredili v enem izmed sta- novanjskih stolpičev, ki so jih gra- dile delovne organizacije. Stroški znašajo skoraj 22,500.000 starih di- narjev. Od tega je samo delovni ko- lektiv Tovarne nogavic prispeval preko 20 milijonov, polzelski obrat kmetijskega kombinata milijon in braslovški obrat kmetijskega kom- binata 400 tisoč starih dinarjev. De- lavci polzelske tovarne pohištva pa so opravili razna dela. 56 otrok, ko likor jih je že vpisanih v vrtec bo lahko preživelo del svojega časa v prostorih, ki so opremljeni funkci- onalno in z veliko mero poznavanja otrokovih želja. Poleg igralnic je v vrtcu še spalnica, kuhinja in pro stor za bivanje ter sanitarije. Po opremi sodi polzelski vrtec med naj- sodobnejše ustanove žalskega var- stvenega zavoda in je lahko v ponos tudi večjim krajem, ki zaradi slabe organizacije le s težavo rešujejo kljub vsej skrbi za družino in zapo- sleno ženo vprašanje otroškega var- stva predšolske mladine. GRAFIČNO PODJETJE CELJSKI TISK CELJE zaposli takoj monterja grafičnih strojev za opravljanje del pri vzdrževanju in remontu strojnega parka, delovnih orodij in naprav. Kandidat m6ra imeti končano poklicno šolo z izpitom za klju- čavničarja ali strugarja ali orodjarja. Zapo.slujemo samo kandidate z ožjega celjskega področja. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja, Celje, Trg V. kon- gresa 5. Odprli varstveni oddelek Kolektiv druge osnovne šole v Ce- lju je lepo počastil teden otroka. Tako je že prvi dan te akcije izročil namenu in na slavnosten način od- prl varstveni oddelek. To je prijeten kotiček, v katerem se zbere v dveh izmenah 48 otrok; prijeten tudi za- to, ker v njem ne vlada šolski re- žim, temveč sproščeno domače živ- ljenje. Zato otroci radi prihajajo v lepo pripravljene prostore, se tu pod nadzorstvom pedagogov učijo in tako preživijo tiste ure, ki bi jih sicer v času, ko so njihovi starši za- posleni, prebili na cestah ali kje drugje. Novi varstveni oddelek pri drugi osnovni šoli v Celju so lahko ure- dili in odprli ne samo po zaslugi iz- redne prizadevnosti šolskega kolek- tiva in ravnateljice Vere Strehovče- ve, mar\'eč tudi zaradi velikega ra- zumevanja sklada za šolstvo in de- lovnih kolektivov Libele ter Metke. — rab Samopostrežna na Planini čeprav bodo z gradnjo začeli šele prihodnje leto, v šentjurskem trgov- skem podjetju vendarle že priprav- ljajo vse potrebno za začetek iz- gradnje nove samopostrežne trgovi- ne na Planini. Trgovina bo imela okrog 30 kvadratnih metrov prosto ra, v njej pa bo poleg prehrambe- nega tudi oddelek za tehnični ma- terial in tekstil. No, nova samopo strežna trgovina pomeni za Planino veliko pridobitev, saj dosedanja prodajalna ni zadoščala za potrebe tega razsežnega predela. Zdaj bodo končno dobili tudi spodobna skladi- šča, ki so bila vsa leta doslej velik problem. Trgovsko podjetje predvideva no vo samopostrežno trgovino tudi na Ponikvi, medtem ko bodo nekatere zastarele prodajne prostore dodo- bra preuredili. Uspele prireditve Celjsko gostinskoturistične prire- ditve ki sta jih 1. in 2. oktobra pri- pravili Olepševalno in turistično društvo ter Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo, so uspele. Zlasti je treba opozoriti na skupno delo turističnih in gostin- skih delavcev in ne nazadnje na po budo, ki bo najbrž dobila tradici- onalni značaj. Izredno zanimiva je bila turistič- na razstava, ki so je uredili v vrtni dvorani hotela Evrope, vehko po- zornosti pa je vzbudila tudi kulina- rična, da ne govorimo o pogrinjkih in podobno v hotelu Celeia. Če je bilo tekmovanje v gostinskih spret- nostih slabše obiskano, pa je bilo veliko ljudi ob zaključku, na dru- žabnem večeru. Kot kulinarično razstavo, tako je posebna komisija ocenila tudi po- grinjke. In rezultati? Kulinarčni izdelki: 1. Galantin mo zaik (Gostinska šola), 2, Menu Ce- rar (Celeia), 3, Rolada (Kolodvor- ska restavracija). Slaščičarski izdelki: 1. Mignon (Na-na), 2. Ježek (Zvezda), 3, Črno belo (Na-na). Sladoledi: 1. Klasični sladoled (Na-na). Pogrinjki: 1. in 2. mesto si delita Kolodvorska restavracija in Majol- ka, 3. Kropa (Gostinska šola). V okvir teh prireditev pa je so dil tudi pregled gostinskih lokalov ter njihova ocena glede na čistočo, kvaliteto in hitrost postrežbe, kva- liteto naročenega blaga in podobno. V skupini zasebnih jgostiln je naj- več točk dobilo gostišče Na gričku (89), drugo mesto pa je pripadlo gostMni Logar (88), med obrati druž- benega sektorja pa je prvo mesto osvojila restavracija Celeia (91),dru- go gostišče Stari grad (90) In tretje gostilna Amerika (89). — mb VEČJO AKTIVNOST DEŽEVJE PREPREČILO Taboraiško poletje NOVI USPEHI CELJSKIH TABORNIKOV IN NOVA ČETA četudi letošnje poletje s slabim vremenom ni bilo naklonjeno tabor- nikom — saj so tudi mnogi drugi izletniki tožili zaradi vremena, če- tudi so letovali v počitniških domo- vih — so se celjski taborniki pogum- no lotili nekaterih akcij in jih tudi zadovoljivo uresničili. Med najvidnejše akcije šteje vse- kakor udeležba na IV. zletu v tabo- ru bratstva in enotnosti na Fruški gori, kjer se je od 1. do 14. julija zbralo okoli tisoč tabornikov iz do- movine in tuiine. Med njimi je bilo tudi 60 celjskih tabornikov, ki so bi- li gostje hrvatskega tabora v naselju »Jadran«. Celjski »Gorski bori« so postali znani vsem taborniškim sku- pinam, bilo jih je skupaj 37, in so v medsebojnih tekmovanjih dosegli tudi nekaj vidnih mest. Posebej pomembna pa so bila medsebojna srečanja, znanstva in prijateljstva, ki so se ustvarjala v živahnem vrvežu mladih in na pri- reditvah, ki je med njimi najbolj, po- membna 6. julija na Iriškem vencu. Drugo taborjenje, ki se ga je ude- ležilo 70 tabornikov, ni bilo tako ži- vahno, četudi je bilo Ko kar je, kjer je bil letni tabor, lepo pripravljeno, a ves čas taborjenja so imeli tabor- niki samo štiri lepe dneve, medtem ko so v drugih dneh komaj varovali opremo pred dežjem. Z novo četo celjskih tabornikov »Cvetoči otok« so tu nameravali iz- vesti program gozdne šole, ker jim je zaradi slabega vremena le delno uspelo. Sicer pa so kljub temu spo znali osnove taborniškega življenja, postavljanje in pospravljanje šoto rov, signalizacijo, pripravo in kurje- nje ognjev in podobno. V prisrčnem stiku z domačini so pripravila dva taborna ognja s kul- turnim sporedom, izvedli so tudi iz- let na Črno, medtem ko so morali nekatere druge izlete opustiti. Kljub nagajivemu vremenu pa so se tabor- niki vrnili zadovoljni in v veri, da bodo v prihodnje poletje imeli lep- še možnosti. H, S. 8000 kg mesnin mesečno| (Nadaljevanje s 3. strani) Hkrati s problemom predelave • mesa smo v obratu »Mesnine* zve- deli tudi za nekatere druge težave, ki se z njimi ukvarja podjetje. Pred- vsem gre za izgubo pri prodaji svinj- skega mesa. Z novo odkupno ceno 670 dinarjev kilogram (prej 615) so namreč nastale velike izgube, ki jih mora obrat sam kriti. V avgustu so zabeležili 16 milijonov izgube. Prav zaradi tega so predložili tudi nove cene za prodajo svinjine, ki je pa Zavod za cene ni odobril. Po predlo- gu bi bila nova cena srinjskega me- sa brez slanine in z vraščenimi kost- mi 15,20 N-din za kg, a trenutno veljavna je 13,55 N-din za kg. S spremenjeno ceno bi dosegli ekono- mično poslovanje, a sicer ne vedo, kako bodo krili izgubo, ki nastaja v trgovini s svinjskim mesom. Problematika s cenami svinjskega mesa je očitna tudi v polletni re- alizaciji obrata, saj so v prodaji svinjine dosegli samo indeks 70, medtem ko je pri drugih vrstah mesa zabeležen presežek. Indeksi ka- žejo pri govedini 108, teletini 178 in piščanci 171. , Za. mnenj p v. z Yezi z oskrlafi. mesa na našem območju, predvsem z mes- nimi trajnicami in poltrajnicami, smo vprašali tudi šefa nabave pri Merxu tovariša Franca Vajdiča in komercialnega referenta pri Centru tovarišico Reziko Klenovšek. Oba sta nam v glavnem povedala enako, namreč, da so njihovi glavni doba- vitelji 29. november, Emona, Slje- me in Petrinja (Gavrilovič), ki se vsi odlikujejo s kvaliteto in z več- jo proizvodnjo, dasi tudi ti proiz- vajalci ne morejo redno oskrbeti zadostnih zalog za prodajo. »Mesni- ne« so v primeru z njimi droben proizvajalec, ki se le z majhnim de- ležem uvrščajo s svojimi izdelki v oskrbo trga. Toda — v primeru, — če bodo povečaM svoje proizvodne kapacitete — bodo morali zagoto viti tudi kvaliteto in ustrezne stabil- ne cene, ker bodo sicer kupci raje ostali pri izdelkih, ki jih kupujejo v večini že danes. H, Savodnik izobraŽevanje prozivajalcev POLOVICA ZAPOSLENIH V LAŠKI OBČINI BREZ POPOLNE OSNOVNE ŠOLE Laška delavska univerza je pripra- vila za novo sezono obsežen pro- gram, s katerim bo pretežno nada- ljevala s seminarji za organe delav- skega upravljanja, na novo pa bo organizirala seminar za direktorje delovnih organizacij. Več seminarjev je namenjeno usposabljanju delavcev na delovnih mestih, za kar daje solidno osnovo posebna anketa, ki jo je občinski sindikalni svet izvedel skupaj z de- lavsko univerzo v podjetjih, Z anke- to so namreč ugotovili, da nad po- lovica zaposlenih nima niti popolne osemletke. Z večerno osemletko naj bi proizvajalcem omogočiU, da bi prišli vsaj do osnovnošolskega zna- nja. Ugotovili so tudi, da tem pro- blemom delovne organizacije ne po- svečajo dovolj pozornosti, ker meni- jo, da je izobraževanje stvar vsake- ga nosameznika, ne pa podjetij. Te- mu primerno imajo prilagojene tudi pravilnike o delitvi osebnega dohod- ka, v katerih ni destimulativnih po- stavk za pomanjkljivo splošno iz- obrazbo. Nujno bo takšne pravilnike popraviti in sprejeti načelo, da je pri delitvi dohodka poleg storilno sti pomemben tudi kriterij splošne izobrazbe. Delovne organizacije bi morale zlasti od mlajših delavcev zahtevati, da se vključijo v večerno šolo in si pridobijo osnovno znanje. V program izobraževanja je laška delavska univerza vključila tudi te- čaje tujih jezikov, instruktažni tečaj za opravljanje izpitov na ekonomski srednji šoli in več poljudnoznanstve- nih predavanj, opremljenih s krat- kometražnimi filmi. Za izobraževa- nje zasebnih kmetijskih proizvajal- cev, pa je delavska univerza pripra- vila vrsto poučnih predavanj in fil- mov; koHkor bi bili pogoji, je irri- pravljena preučiti tudi možnost, da bi ponovno organizirala kmetijsko sospodarsko šolo. T. K. PRIPRAVE NA VOLITVE V KONJIŠKI OBČINI Zagotovili sodelovanje občanov v razpravi o pripravah na volitve odbornikov in poslancev družbe- jio-političnih skupnosti izvršnega odbora SZDL občine Slovenske Konjice so omenili, da bo v letošnjih zimskih in pi-vih spomladanskih mesecih prihodnjega leta to ena najvažnejših političnih nalog. V občinski skup- ŠčUii bo v letu 1967 potekel mandat 30 odbornikom obeh zborov, v re- publiški pa trem poslancem in sicer v organizacij sko-polltičnem, v soci- alno-zdravstvenem in v republiškem zboru. Za zvezno skupščino prihod- nje leto ne bodo volili novih poslancev, ker so bili izvoljeni vsi šele v lanskem letu. Prav zaradi dejstva, da bo za iz- vedbo priprav potrebno precej časa, Ijo treba čim prej pričeti z izvaja- 0jem posameznih nalog in tako že pj-avočasno zagotoviti čim širše so- delovanje vseh občanov. V ta namen je bo že sredi oktobra sestal politič- jii zbor, to je odborniki občinske skupščine skupaj s člani občinske Iconference SZDL. Osrednji del raz- prave na zboru bodo posvetili ana- lizi dosedanjega dela skupščine v zadnjih letih in oblikovanju kriteri- jev za izbiro kandidatov v tistih vo livnih enotah, kjer bodo volili nove odbornike v posamezni zbor. Ob tej priložnosti bodo obravnavali tudi nekatera druga področja, ki so za oceno dela skupščine pomembna. Tako menijo bo spregovoriti o odno sih med volivci, odborniki in poslan- ci, pa tudi o odnosih med delovni- mi organizacijami in občinsko skup- ščino. Izvršni odbor je tudi mnenja, da bi na takem zboru morali spre- govoriti o volivnem sistemu, pri če- mer bi vsekakor morali doseči to, da bi vse neposredne volitve odbor- nikov in poslancev opravili na isti dan. Kandidate za republiški in zvez- ni zbor bi v tem primeru morala potrditi občinska skupščina v seda- njem sestavu, to se pravi pred izvo- litvijo odbornikov v tistih volivnih enotah, ki jim prihodnje leto poteče štiriletni mandat. Potrebno gradivo, ki naj bi dalo izčrpno analizo dela skupščine, bo pripravila posebna komisija, v kate- ri so člani obeh forumov. Takoj po zasedanju političnega zbora pa bo- do začeli s konkretnimi razpravami v organizacijah SZDL in sindikalnih podružnicah, ki bodo prav v tem ča- su imele svoje letne konference. Po mnenju članov izvršnega odbora ob- činske konference SZDL bo potreb- no podrobneje oceniti delo odborni- kov v posameznih volivnih enotah, istočasno pa tudi poskrbeti za evi- dentiranje vseh tistih volivcev, ki glede na svoje delo pridejo v poštev kot kandidati na spomladanskih vo- litvah. V. L. Premalo obrtnikov Ne glede na to, da je novi zakon o obrtništvu prinesel v pogledu prido bitve pravic za opravljanje obrtnih storitev precej sprememb, jih je v laški občini čutiti malo. število zasebnih obrti še vedno pa- da, kar velja predvsem za čevljarje, kovače, sodarje in kolar je. Nobene^ ga dvoma ni, da bodo ti poklici še v bodoče potrebni. Na podeželju je vse več primerov, ko kmetje tarna- jo, češ kdo jim bo v prihodnje po pravljal vozove in ostalo kmetijsko opremo. V bodoče bo potrebno več odgo- vornosti že pri samem usmerjanju mladine v poklic. Doslej je medob- činska služba za poklicno usmerja- nje napravila premalo, še manj pa so temu problemu posvečale pozor- nost šole. Zato bi kazalo v občin- skem merilu urediti službo usmerja- nja, ki bi za področje občine zbrala potrebe glede poklicev in skušala probleme reševati skupaj s šolami, v nasprotnem primeru se zna zgodi- ti, da bo ostalo podeželje brez tistih poklicev, ki so za nadaljnji obstoj kmetijstva več kot nujni. Manj kritični poklici trenutno si- cer kažejo rahel porast, vendar na- stopajo tudi pri teh poklicih objek- tivne težave, ki jih ni prezreti. Na prvem mestu so tu ustrezni lokali oziroma delavnice, ki jih je bUo pred leti dosti več, kot pa danes, gle- de na to, da so se ti marsiikje spre- menili v stanovanjske prostore, no vogradnje pa nikjer niso zagotovile poleg stanovanjskih prostorov tudi prostore za opravljanje obrti. V Laškem se je zgodilo, da je za- sebni obrtnik pozidal med dvema stavbama neizkoriščen prostor, ki j pa je kazU videz tega dela mesta, ] sedaj pa bo na tem mestu sodobno | urejen krojaški lokal! Kot postranski poklic je v občini Laško registriranih le 13 obrti, zato bi bilo nujno, da bi v skladu z dolo- čili obrtnega zakona izdali dovolje- nja za opravljanje obrti tudi tistim občanom, ki jim je dohodedc iz po- stranskega poklica morda pomemb- nejši kot osebni dohodek, ki ga pre- jemajo iz naslova rednega delovne- ga razmerja. V tej zvezi ne gre za zatiranje šušmarstva, temveč za le- galizacijo obrtne dejavnosti aa ob- močju občine. T. K. OBČANI GRADE MOST Občani mozirske občine so doslej opravili že vrsto prostovoljnih akcij. Med večje vsekakor sodi gradnja dveh mostu preko Savinje. Most, ki je povezoval Mozirje z Ločami, so med vojno Nemci poru- šili. Tako so bili občani z desnega brega Savinje odrezani od občinske- ga centra. Letos so prebivalci Mozir- ja in Loč začeli z zbiranjem sred- stev za postavitev novega mostu. Zbrali so preko pet milijonov starih dinarjev za začetna dela, ki jih izva- ja VSđttđ sktipttost porečja Savinje iz Celja. Vsa gradbena dela bodo predvidoma stala okrog 11 milijo- nov starih dinarjev. Velik del bo pri- spevala občinska skupščina in delov- ni kolektivi. Letos bodo zgradili le nosilce mostu. Most bo dolg približ- no štirideset in širok okrog pet met- rov. Preko novega mostu se bo lah- ko odvijal ves cestni promet. Tudi Nazarjani so začeli z zbira- njem sredstev za nov most preko Savinje. Most bodo začeli graditi prihodnje leto. Tudi za ta most bo veliko sredstev prispevala občina, občani, predvsem pa delovni kolek- tivi. Sodelovanje delovnih kolekti- vov pri reševanju raznih komunal- nih problemov v občini je izredno uspešno, kar je redkost. Komaj so izvedli ti dve akciji, so občani Mozirja začeli z novo. S po- močjo sredstev, ki jih bodo zbrali s samoprispevkom, bodo asfaltirali okrog 1.400 metrov uličnih cest v Mozirju. Doslej so zbrali že 4 milijo- ne 700 tisoč starih dinarjev. Ceste bodo uredili že prihodnji mesec. De- lo bo opravilo Cestno podjetje iz Ce- lja. — —ez HONORARNE SODELAVCE za zbiranje novih naročnikov lista Celjski tednik iščemo v vseh večjih krajih (v sedežih občin in stanovanjskih naselij) na območju bivšega celjskega okraja. V poštev pridejo predvsem dijaki, vratarji v delovnih organizaci- jah, upokojenci in pismonoše. MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA JE ZAGOTOVLJENA. Pismene ponudbe s točnim naslovom pošljite čimprej na Zavod za informativno službo v Celju, Gledališka ul. 2 — poštni predal 161. Lahko se tudi osebno zglasite v upravi zavoda. Interesente, ki bodo poslali ponudbe, bo obiskal zastopnik zavoda zaradi dokončnega dogovora o sodelovanju. ZAVOD ZA INFORMATIVNO SLUŽBO — Celje RADIO CELJE Nedelja, 9. oktobra: 11.00 — napo- ved časa in programa, 11.05 — po- govor s poslušalci, 11.20 —obvestila; 11.30 — za nedeljsko razvedrilo, 11.45 — naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo, 12.45 — Marica Kač: Pe- smi, 13.00 — zaključek oddaje. V dnevih od 10. do vključno 15. oktobra se bo spored Radia Celje začel ob 16. in končal ob 18. Prvi del oddaje do 17. ure je namenjen po- snetku z nove Jugotonove plošče ter čestitkam, zatem pa je celjska kro- nika ob 17., obvestila pa ob 17. 15. Razen tega bodo še naslednje od- daje: . Ponedeljek, 10. oktobra: 17.25 — športni pregled, 17.40 — Mendels- sohn: Simfonija št. 4 v A duru; torek, 11. oktobra: 11.25 — iz dela kulturno prosvetnih organizacij, 17.40 — glasba z izposojenih plošč; sreda, 12. oktobra: 17.25 — iz dela celjske občinske skupščine, 17.35 — glasbena medigra, 17.45 — iz delov- nih kolektivov (srečanje z dimni- karji); četrtek, 13. oktobra: 17.25 — radij- ski feljton, 17.40 — slovenske na- rodne; petek, 14. oktobra: 17.25 — deset minut z zdravnikom, 17.35 — za vsa- kogar nekaj; sobota, 15. oktobra: 17.25 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, drugi del. PRED LETI JE SKUPINA OBČANOV ZADRESKE DOLINE DAROVALA LES IN DENAR ZA GRADNJO INTERNATA V GORNJEM GRADU. INTERNAT BI NAJ SLUŽIL MALČKOM IZ ODDAUENEJŠIH KRAJEV, KI BI OBISKOVALI GORNJE- GRAJSKE ŠOLE. STAVBO SO ZACELI GRADITI IN JO SPRAVILI POD STRE- HO. POTEM PA SE JE ZAPELO. PRIŠLE SO RAZNE REORGANIZACIJE, KI SO VPLIVALE TUDI NA RAZVOJ GORNJE- GA GRADA. ENA IZMED ŽRTEV JE BIL TUDI INTERNAT. DO STREHE ZGRAJE- NA ZGRADBA JE OSTALA PREPUŠČENA ZOBU ČASA, KI JO NEUSMIUENO KLE- STI. ŠKODA JE OGROMNA, VENDAR V TEH LETIH NI NIHČE RESNEJE PRI- STOPIL K REŠEVANJU TEGA PROBLE- MA. TOKRAT SMO OBISKALI OBČANE GORNJEGA GRADA, DA BI NAM POVE- DALI, KAJ MENIJO O TEM PROBLEMU. BRUNO PARIŠ, pravnik, ekonomist: »škoda je iz dneva v dan večja, zato bo treba ta problem čimprej rešiti. Mislim, da bi bilo najbolje, če bi zgradbo preure- dili v rekreacijski dom kakšnega večjega delovnega kolektiva, čeprav bi bila ustrez- na tudi za stanovanjski objekt. Nekje so govorili o tem, da so odkrili ustreznega interesenta, vendar doslej še vedno vse stoji. Žal.« RIFEL, gespodinja: »Skoda, da ta velika zgradba propatl.i Ta stavba bi lahko služila za idealen re- kreacijski center kakšni večji delovni or- ganizaciji. Poglejte, asfalt je vse do Gor- njega Grada, okolica pa vemo, kakšna je ... Ce pa ni ustreznega interesenta, bi ^ naj s to zgradbo rešili tistih nekaj sta- J novanjskih problemov. Z rešitvijo tega ' neljubega problema so se končno začeli ; resneje ukvarjati tudi na občini v Mozirju, morda bo zadeva le našla rešitev.« JOŽE TRATNIK, učitelj: j »Še danes ni jasno, čigav je pravzaprav objekt. Škoda je velika, ker zgradba raz- pada. Imamo ljudi, ki nimajo ustreznih stanovanj, zakaj jih ne bi uredili tu? Na občini se sicer za ta predlog ne navdušu- jejo. Najbolje bi bilo, če bi jo preuredili v rekreacijski center kakšne večje delov- ne organizacije. Govorili so o celjski Cin- karni, baje bi morali začeti z delom, toda doslej se dela še nihče ni lotil; kaže, da vsa stvar zopet stoji.« ANTON ZAVOLOVŠEK, obrtnik: »Karkoli bi iz zgradbe uredili, bi bilo bolje, kot pa, da jo puste tako razpadati. Zaradi malomarnosti razpadajo milijoni. Kot kaže, to tiste, ki bi jih moralo, ne moti. Dobro če ne rabimo internata, zakaj ne bi zgradbo preuredili v stanovanjski objekt, ko vemo, da veliko ljudi stanuje v neustreznih stanovanjih? Tako je, če ni na pravem mestu človeka, ki bi se zadeve temeliito lotil,« »Cas bi že bil, da bi ta problem spravili z dnevnega reda. Nekaj so govorili, da bo to rekreacijski dom celjske Cinkarne, sedaj pa je zopet vse tiho. Zgradba bi bila za kaj podobnega tudi primerna, vse- kakor pa bi bilo bolje karkoli, kot pa da fBUppadar Otem^c»iatntt je'bilo^e veli- govora, z mrtve točke pa ga nihče ne premakne. Sikoda je velika in bo še več- ja.« FRANC ROS, delavec: »Že zdavnaj bi lahko ta problem rešili. Karkoli bi iz zgradbe naredili, bi bilo bolje kot pa, da jo puščamo razpadati zaradi malomarnosti. Če za drugo ne bi ustrezala, zakaj jo ne bi spremenili v sta- novanjski objekt? Tako je, če ni človeka, ki bi se za to stvar na pravem mestu za- vzel.« TV od 9.10. do 15.10. Nedelja, 9. 10. . 9.25 Poročila (Zagreb); 9.30 Odda- li narodne glasbe (Zagreb); 10.00 ^metijska oddaja (Zagreb); 10.45 •^i^nevcv svet (Beograd); 11.30 Ka- {^tan Tenkeš — serijski film (Ljub- 'Jana);.Nedeljsko popoldne: 18.00 Po- (Ljubljana); 19.05 Serijska mla- ^"'^ska igra (Zagreb); 19.54 Inter- Jfzzo (Ljubljana); 20.00 TV dnev- f.'k (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljub- Jana); 20.52 Tekmujte z nami — za- r.^^na oddaja (Ljubljana); 21.50 Se- 'Jski film »Golo mesto« (Ljublja- jj^j; 22.40 Zadnja poročila (Ljublja- ^onedeljek, 10. 10. TV v šoli (Zagreb); 10.40 Ru- v'"a (Zagreb); 11.40 TV v šoli: ^^ni pozicij a v likovni umetnosti kjj^bljana); 12.05 Izdelajmo sami l^rogiiser (do 12.10) (Ljubljana); rek. T V v šoli — ponovitev (Zag- sril\ ^^-50 Ruščina — ponovitev (Za- ^'^D); 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 Angleščina (Beograd); 17.25 Ri- sanke (Zagreb); 17.35 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Zna- nost in tehnika: Germani j in druge zanimivosti (Ljubljana); 19.05 Dr. Angela Piskemik — Portreti (Ljub- ljana); 19.15 Tedenski športni pre- gled (Beograd); 19.40 Aktualna tema (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 T V drama (Zagreb); 21.30 Biseri glasbene literature — oddaja studia Sarajevo (Zagreb); 21.45 Srečanje s pesnikom: Gregor Strniša (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Torek, 11. 10. 17.50 Torkov večer (Ljubljana); 18.10 TV novice in govor Krste Crvenkovskega ob makedonskem na- rodnem prazniku, nato simfonični koncert (Skopje); 19.00 Znanost in morje (Ljubljana); 19.50 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Kulturna pa- norama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Sreda, 12. 10. 9.40 TV v šoli: Prilagajanje rastlin- stva —■ Hidrostatični pritisk — Ma- la slovnica (Zagreb); 10.40 Anglešči- na (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 T V v šo- li — ponovitev (Zagreb); 15.50 An- gleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovi- tev (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.35 Poročila (Ljublja- na); 17.40 Tik-tak: Sanjica II. (Ljub- ljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Zag- reb); 19.05 Od zore do mraka — od- daja za JLA (Beograd); 19.30Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 100 let slovenske- ga dramskega društva — Josip Ogri- nec: Kje je meja — igra (Ljublja- na); 21.00 Michelangelo — I. nada- ljevanje dramatiziranega romana (Ljubljana); 21.35 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 13. 10. 9.40 TV v šoli: 6.000 km obale — Življenje celice — Lirski motiv in tema — Razgovor o šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk — ponovitev (Beo- grad); 14.50 T V v šoli — ponovitev (Zagreb); 16.10 Kompozicija v likov- ni umetnosti — TV v šoli (Ljublja- na;) 16.35 Izdelajmo sami hidrogli- ser (Ljubljana); 17.35 Poročila (Za- greb); 17.40 Oddaja za otroke (Za- greb); 1825 TV obzornik (Ljubfja- na); 18.45 Pisma občanov (Ljublja- na); 19.10 Glasbeni četrtek (Zagreb); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni razgovori (Beograd); 21.15 Ekran na ekranu (Zagreb); 22.15 Poročila (Beograd). Petek, 14. 10. 9.40 TV v šoli: Rišemo, slikamo, oblikujemo — hkovna vzgoja — Pro- jekcija zemljepisnih kart — Glasbe- na vzgoja (Zagreb); 10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izo- brazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.50 Anglešči- na (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 17.55 Poročila (Zagreb); 18.00 Odda- ja za otroke (Zagreb); 18.25 TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Glasbeni magazin (Ljubljana); 19.30 Človek in kultura (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Festival košarke — Srečanje Evropa — Si- menthal (do približno 21.40) v od- moru Cik-cak (Ljubljana); 22.00 Sre- čanje z Juliette Greco — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana); 22.30 Nogometno srečanje Penarol : Real — posnetek iz Montevidea (Evrovi- zija); 23.15 Zadnja poročila (Ljub- ljana). Sobota, 15. 10. 9.40 TV v šoli: Glasbena začetnica — Uvod v filmsko umetnost — Obli- ke prostora v slikarstvu (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zag- reb); 17.00 Poročila (Skopje); 17.05 Zviti Pejo — lutkovna oddaja (Skop- je); 17.25 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beograd); 17.40 Vrtiljak, imenovan standard — reportaža stu- dia Sarajevo (Beograd); 18.10 Vsako soboto — pregled sporeda (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Oživele kronike — škofja Loka (Ljubljana); 19.10 Dubrovniške po- letne prireditve (Zagreb); 19.40 Cik- cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ekspedicija — se- rijski film (Ljubljana); 21.00 Humo- ristična oddaja (Beograd); 22.00 Hitchcock vam predstavlja — serij- ski film (Ljubljana); 22.50 Festival košarke — srečanje Simental : Olim- pija — posnetek (Ljubljana); 2320 Zadnja poročila (Ljubljana). Razstava v Muzeju revolucije^ Kipar Vladimir štoviček je v Ce- lju dobro znan. Pred leti je naš mu- zej naročil prvo kolekcijo plaket za oddelek NOB. Ko se je ie-ta preobli- koval v Muzej revolucije, je izpeljal prvoten načrt do kraja. Tako je da- nes v tem muzeju zbirka njegovih plaket. Izven Celja govorijo obisko- valci o »štovičkovi galeriji« v Muze- ju revolucije. Pri obnovi gledališča je mojster izklesal nad glavnim vho- dom dve ogromni maski kot simbol za Talijin hram. V celjskih zbirkah in pri zasebnikih je že lepa vrsta njegovih del (maršal Tito, Trubar, Prešeren, Aškerc itd.), kakor tudi portreti ljubiteljev. Za svojo 70-letnico je priredil večjo zbirko teh drobnih umetnin in jih razstavljal po raznih krajih Slo- venije. Iz Krškega je bila prenesena k nam, od tu pa še poroma v Ce- lovec. Lirični akordi mojstra Štovička V Pragi je študiral in se izpopolnil v specialki prof. španiela. Tu je pre- jel še za časa študija dve pomembni nagradi. Težnja po vse večjem zna- nju ga je pripeljala v Pariz, kjer je kiparil nad štiri leta. Dvoje tamkajš- njih razstav mu je prineslo nagrado in priznanje takega značaja, ki ga sleherni francoski kipar sprejema s ponosom. V Parizu je deloval v ate- ljeju mojstra Dellamaria, ki mu je bil izvrsten sodelavec pri velikem naročilu za sueški spomenik, ki je nameščen ob vhodu v Sueški kanal. V domovini je razstavljal vsepovsod in težko bi bilo našteti posamezna razstavišča. Na reprezentančni raz- stavi jugoslovanskih narodov je bil tudi naš mojster, na razstavi, ki je potovala po Sovjetski zvezi, Poljski in češki. Svoja dela je poslal tudi v Pariz v Salon International de la Medaille. Leta 1959 je razstavljal na Dunaju na mednarodni medaljerski razstavi. Katalog te razstave je pri- nesel na odličnem mestu štovičkovo plaketo arh. Josipa Plečnika, isto le- to je prejel Trdinovo nagrado v No- vem mestu, živi in deluje v Leskov- cu pri Krškem. Uspešno kipari že petdeset let. Pobude španielove šole je povezal s tradicionalno francosko nobleso. Iz tujine je prinesel izkuš- nje kiparskega ustvarjanja na naša tla. Pred njim je bil naš interes, kar zadeva medaljerstvo, kaj šibak. Što- viček je prebil led in se uvrstil v vr- hove tovrstnega kiparstva ne le v Sloveniji, marveč širom po državi. Njegovi stiki z Zagrebom so čvrsti, saj je prišla vrsta naročil s hrvaške strani, čeprav vemo, da so hrvatski kiparji v Jugoslaviji najmočnejši (Meštrovič, Antunijevič). Ljubljan- ska akademija za znanost in umet- nost je umetnika počastila z naročili portretov njenih akademikov. Nekaj teh plaket lahko vidimo sedaj tudi na celjski razstavi. Medaljerstvo se je bohotno razvilo za časa renesanse in na mah dose- glo najvišji vrh. Spomnimo se slo- venskega medaljerja Šege, ki so ga v Miinchenu za časa barolca šteli za mojstra svetovnega slovesa. Štovič- kova umetnost raste iz klasične tra- dicije, čas je, da se vprašamo, v čem je bistvo njegovega medaljerstva? Govorili snio že o praški šoli, ki je dala umetniku podlago za samostoj- no ustvarjanje, za študij modela, jpreho^ bik^venth poiez v ilovico, idaj v plitvi modelaciji, zdaj z zvišanim nanašanjem, kot je bil pač trenuten navdih. Pariška šola je temu še do- dala plemenito eleganco kiparskega izraza. Dasiravno je za medaljerja kaj prikladen prikaz v profilu, se Štoviček ne drži krčevito tega pro- grama, opaziti je mnogo odklonitev in variacij v okroglem ali pravokot- nem formatu. Bistvo mojstrovega duševnega nastrojenja je liričnost, poetska mehkoba, kar odseva v pol- ni meri njegov Prešeren. Ko pa mu model narekuje upodabljanje mimo liričnosti, tedaj kipari realistično z dekorativno noto (poprsje dr. Rosto- harja, zlasti upodabljanje partizan- skih herojev). Medaljerstvo je najsubtilnejša zvrst kiparstva. Kiparjev osnutek v ilovici ali plastelinu je nato odlit v mavec. Večina plaket ostane v tem materialu, trajnejši je seveda odli- tek v bronu. Odlitki v srebru ali zlatu so danes zaradi dragocenosti materiala izredno redki. Štovičku je bila dana sreča, da sta z mojstrom Dellamariem delala model za fran- cosko kovnico. Šlo je za zlatnike, ki so v numizmatiki vselej izredno za- želeni. Ta zvrst modeliranja je skraj- no zahtevna, upoštevati je ustrezno plitko modelacijo, da se zlatniki zla- hka sestavljajo v kupčke in da pri štetju nemoteno drsijo izpod palca. Tu je bil Štoviček francoskemu moj- stru več kot desna roka. Praviloma se plaketa zasnovana v večjem for- matu reducira na manjše formate, ki jih po tehnološkem postopku razmnožijo. Štoviček rad reducira svoje drobne umetnine v slonovo kost, katere površina je žametno mehka. Nekaj teh primerov je videti tudi na celjski razstavi, štovičkov svet je realistično-poetičen s psiho- loškim poudarkom. Doslej smo govorili o umetnikovi specialnosti, to je o medaljerstvu, v katerem je enkratni mojster. Od ča- sa do časa kiparja zamika tudi pol- 7ia plastika (maršal Tito, Muzej re- volucije, dalje že omenjeno Rosto- harjevo oprsje in Valvazorja v Krškem.) Na razstavi nas še pose- bej pritegne »Kotaljkarka«, ženski akt v naravni velikosti v sproščeni drži. Pogledi nanjo so z vseh strani mikavni, kiparski obrisi perfektni. Uspešno delo tii goli akademizem. Pričajoči bronasti odlitek bi zlahka poimenovali tudi »Mladost«. Človek si ne more nič kaj lepšega zamisliti za okras Športnih prostorov ali sta- diona, kot je njegova »Kotaljkarka«. štovičku pa bo to delo krasilo — k njegov atelje. Med vrsto upodobljenih srečuje- mo naše velikane, akademike, znan- stvenike in pisatelje, zaslužne borce, naše revolucije in dolgo vrsto onih, ki so prišli k njemu kot prijatelji ali po naročilu. Razstava je preboga- ta, polna intimnih lepot. Celjani že- limo mojstru še mnogo plodnih let in kiparskih stikov z nami. A. S. Naš delež preskromen Likovni salon je razstavljal umet- niško oblikovanje filmskega plaka- ta v mednarodnem merilu. Težo razstave nosi Poljska, njena zmog- ljivost na tem področju je očitna. Poljski mojstri plakatnega upodab- ljanja so si prisvojili mnogo med- narodnih prizrmnj. Za njimi so Češka, Zah. Nemčija, Japonska, Fin- ska, Španija, Sovjetska Zveza, Daru ska in Jugoslavija. Filmski plakat je reklamna manifestacija. Na ža- lost pretežno komercialnega znača- ja po volji distributerjev brez glob- ljega umetniškega poudarka. Le redki dosežki med njimi se povzpne, jo na raven s pečatom umetniške zamisli. Plakatna umetnost na razstavi se nam je predstavila v grafični obliki, v kateri je zaobjeta likovna vizija^ s tekstom. Grafični list v tej obliki ni nekaj povsem novega, te v za- četku 19. stoletja se je zlasti Daumi- er uveljavil s svojimi stvaritvami. Kasneje pa ne moremo prezreti de- lo francosekga umetnika Toulouse- Lautreca, ki je z večbarvno litogra- fijo osvetlil plakat z novo lučjo. V našem stoletju odsevajo plakati struje ekspresionizma, futurizma, kubizma, dadaizma in simbolizma. V naših dneh se tem stilnim ob- dobjem pridružuje plakat abstrakt- nih smeri. Plakat mora biti origi- nalen. Privabi naj gledalca, da se ob njem ustavi. Še več, če le gre, naj ga povede v svet filma in nje- gove vsebine. Plakat mora biti hkra- v sugestiven s psihološko noto. Kra- tek tekst naj izpove bistvenost. Ambicije sodobnega umetnika te- žijo po izpovedi, v sodobnem jeziku brez refleksov na utrjena pota. Te zahtevne naloge še resni umetnik ne more vselej izpolniti. Danes ima. mo že na akademijah oddelke za plakatno umetnost. V Parizu je med- narodna ustanova s Toulouse-Lau- tresovo nagrado, ki nagrajuje naj- boljše dosežke v mednarodnem me. rilu. Jugoslovanski delež na tej razi stavi je bil skromen. Ne da bi pri- manjkovalo dobrih grafikov, pri- manjkujejo očitno resna naročila. V jugoslovanski kolekciji pogreša- mo barvni plakat Amandus. Žirija se zanj ni odločila zaradi gole deko- rativnosti in prenatrpanega teksta vseh sodelujočih, kar sodi v filmski prospekt. Razstava je bila solidna. V pri- hodnje bi želeli, da bi bil naš delež v vrsti mednarodne konkurence večji. A. S. Nekaj misli o kulturi Kdmisija za kulturo in izobraževanje občin- skega sindikalnega sveta v Celju je nedavno razpravljala o nekaterih aktualnih vprašanjih irvajanja kulturne politike v celjski komuni, pa tudi o problemih financiranja kulturne de- javnosti. Ni prvič, da se je eden izmed občin- skih forumov lotil te problematike. Kljub te- mu pa vedno znova ugotavljamo, da so vpra- šanja, ki zadevajo področje kulture, kultur- ne politike, dejavnosti kulturnih institucij in podobno še nadalje sveža, prisotna in terjajo učinkovito, predvsem pa dosledno akcijo. No- vost pri obravnavi teh vprašanj je gotovo dejstvo, naj bi v teh razpravah in tudi v kon- kretnih akcijah v mnogo večji meri sodelo- vali delovni kolektivi. To in nekatera druga znamenja kažejo, da je komisija občinskega sindikalnega sveta tehtno zasnovala prihodnje delo. Razumljivo je, da ga sama neT>o mogla izvesti, prav zato pa je nujno zavestna pomoč kulturnih institucij in delovnih kolektivov. Gre namreč za to, da delo ne bi ostalo na pol poti, kar se včasih rado zgodi zaradi na- mernega nerazumevanja — prizadetih in ne- prizadetih. Pričakovati je verjetno tudi raz- gibano dejavnost sveta za kulturo in znanost pri občinski skupščini, saj je le-ta v prvi vrsti odgovoren za takšen ali drugačen kon- cept kulturne politike v komuni. Na eno pa je vendar treba opozoriti. Mor- da so prav zaradi tega propadle nekatere po- dobne akcije v preteklosti. Še vedno bo tre- ba upoštevati razkorak med teorijo, med že- ljami, med načeli in med prakso, dejanskim stanjem na področju kulture. Ostaja nam- reč temeljni problem, zožen in poenostavljen na naslednje dejstvo — vsebina kulturne de- javnosti je v odvisnosti od sredstev, to pa narekuje včasih nekulturno politiko in nekul- turno vsebino, in dalje — včasih odmik od priznanih teoretičnih načel. Primeri: o pro- blemu mladine in kulture smo že mnogo go- vorili. Zaradi lažjega razumevanja se ustavi-' mo samo ob neaktivnem, pasivnem sprejema- nju kulturnih dobrin, ki tako ali drugače aktivno vplivajo na mladega človeka — po- trošnika. Za,primer smo večkrat navajali od- nose: film — mladina, literatura — mladina, glasba — mladina, gledališče — mladina itd. In ko smo govorili o odnosu film — mla- dina, smo ugotavljali že znane resnice. Do- ločeni žanr filmske umetnosti (kavbojka, kri- minalka, glasbeni in vojni film) je za mla- dega človeka zanimiv in ga hlasta, ostali, naj- večkrat kvalitetni del pa gre mimo njega. Sveži primeri za to trditev so: ameriški film Legenda o volku, japonski film Harakiri, ju- goslovanski film Človek in ptica itp., ki so ostali pravzaprav brez gledalcev. Pri tem smo tudi opozorili na vprašanja: estetske vzgoje (zlasti filmske vzgoje v šolah), repertoarne politike kinopodjetij, uvoza filmov in še na mnoga druga. Ko smo razpravljali o odnosu literatura — mladina, smo se največ zadržali ob tako ime- novani literarni plaži. V mnogih zaključkih smo grajali nekatere izdaje založb — zlasti smo sc spotikali ob kvarnem vplivu romanov X — 100, ob nekvalitetnem in komercialnem revialnem tisku etc. Toda kljub temu smo nato dobili še Tovarišev NN, Zvitorepca, An- teno in še kaj. Saj naslovi revij sploh niso važni — našteti so samo zaradi te^a, da lah- ko spoznamo, kako so se realizirali naši več- krat lepi in pozitivni zaključki. Spomnimo se tudi knjižnih izdaj nekaterih naših izložb — omenoma samo Rakov povartnik kot primer, ki je dvignil največ prahu. To je bil rezultat težnje založbe, da pride k bralcu. Le zakaj? Prav gotovo bi lahko s takšnim naštevanjem nadaljevali, ne da bi iskali le senčne strani naše kulturne dejavnosti. Še manj gre pri vsem tem za poskus razvrednotenja mnogih prizadevanj, da se stanje, ki ga vsi čutimo in v sebi tudi priznavamo, v resnici, ali bolje, v temeljih spremeni. Zelo neodgovorno bi bilo strniti gornja mne- nja v eno točko — na vprašanje estetske vzgoje, vzgoje človekove osebnosti sploh in na probleme naše družbe. Pač pa je nujno ustrezno in odločno poudariti, da izvor mno- gih problemov na področju kulture ni doma samo v komuni, temveč zadeva vprašanje — nekega širšega koncepta politike na kultur- nem področju. Politike, ki bo imela predvsem jasen koncept. A ne samo, da bo imela iz- oblikovan jasen koncept, ampak da bo tudi predvidevala, kako, s čim ga realizirati. V na- sprotnem primeru (razveseljivo je, da bo ko- misija ObSS sprožila tudi razpravo o pro- blemih financiranja kulturne dejavnosti) se bomo še naprej izgubljali v mnogih lepih, a večkrat nekoristnih razpravah, akcijah, (mo- goče je tudi tole razmišljanje nekoristno), še nadalje bomo želeli oblikovati kvalitetno kul- turno dejavnost za občane, za proizvajalce, kulturna dejavnost pa bo v resnici premišlje- no korakala tja, kjer bo prepričana, da bo našla več belega kruha. To pa gotovo ni naš cilj! Jože Volfand JAKA SLOKAN Hmeljske gajžle Ko sem bil začel Objavljati »Sa- vinjslce zanohtnice«, sem napove- dal tudi »Hmeljske gajžle«. Za prve sem objavil tudi precej ob- sežno razlago, namreč njihov eti- mološki nastanek, medtem ko za druge, za »gajžle« ne kanim tega storiti koj zdaj v začetku, mar- več šele pred zaključkom. Prepri- čan sem, da bom bolj uspel. Zakaj in čemu »Hmeljske gaj- žle«? In, zakaj že — zdaj? Namen bo skrit v njih samih. Enako bo bralec zlahka izluščil med branjem — vzrok in povod za sleherno »gajžlo«. Edino tisto »zdaj« nekoliko teže utemeljim. Morda bo najbolje, če priznam, da se mi mudi in da me mnogi naravnost — izsiljujejo. Prvi je pisal uredništvu CELJ- SKEGA TEDNIKA; drugi mi je zapretil z »visokega stolčka«; tretji mi je — kar sredi Žalca — očital, da moram povedati tudi »ž«, če sem za jecljal nekaj prvih črk, kvečjemu do »k«; četrta — meščanka Žalca — me je zausta- vOa in povabila na protestni se- stanek prebivalcev, ki da bo skli- can kaj kmalu in za katerega da borfi .f)rfej^l S£^'|>isThend povabi itd., itd.! Skratka čas je dozorel. POIMENOVANJE ULIC IN TRGOV Poimenovanje ulic in trgov v mestih nikjer na svetu ni bila lahka in kratka zadeva. Pa naj bi bila morda v Žalcu? Ne, tudi v Žalcu so se baje že dolgo pogo- varjali, tehtali in tuhtali, preden so pribili na hiše nova imena in številke. Zdaj pa —takšno razburjanje?! Od kod? Le kdo je mogel biti »oče« 26 poimenovanih ulic in tr- gov, cest in sosesk ter »Puše« v mestu Žalcu? Dejstvo je, da je Tovarna emaj- lirane posode v Celju izdelala 550 hišnih tablic in 52 »vhodnih« tab- lic za »okroglih« 300.000 starih di- narjev, ter da so te tablice že pri- bite dn da že rdijo s sten doli na žalske meščane in radovedne tuj- ce. Rodil sem se na območju obči- ne Žalec in meščan sem Žalca od njegovega imenovanja za »me- sto«. Ali nisem dovolj legitimiran za nekaj pripomb k tem pločevi- nastim tablicam? Kako se je vse to »zgodilo«? Ureditev označevanja naselij in hiš sta zahtevala republiški se- kretariat za proračun in občo upravo ter zavod SRS za statisti- ko s posebnima okrožnicama od 7. 4. 1965 oziroma 27. 4. 1966. No, v Žalcu so bili še hitrejši, kajti (sedaj bivši) predsednik skupščine občine Žalec, Tone De- lak, je podpisal zadevno okrožni- co s št. 9-1/11-65-2 že 15. 2. 1965. Tako-le se glasi ta okrožnica: »V letošnjem letu bo Žalec sve- čano proglašen za mesto. Ker se je naselje zelo razširilo, bo po- trebno poimenovati ulice in trge. To je zelo odgovorna naloga, ki zahteva sodelovanje vseh. Prosi- mo vas, da o problemu temeljito razmislite in nam do 28. februar- ja pošljete pismeni predlog z ob- razložitvijo, po katerih osebah in dogodkih naj bi se poimenovale ulice in trgi v Žalcu. Predloge bo obravnavala posebna komisija, ki bo nato dala celoten material v javno razpravo. Predloge pošlji- te na naslov: Skupščina občine Žalec — oddelek za splošne zade- ve. Tovariško vas pozdravljamo!« — Žig in podpis. (Dalje prihodnjič) Parežnik na svetovni razstavi PROSILEC MIRU, ZNANILEC MIRU, KRIŽ- POTA so imena grafičnih listov slikarja-sa- mouka Vlada PARE2NIKA iz Mozirja, s kate- rimi bo sodeloval na svetovni razstavi likov- ne umetnosti v Umetnostnem paviljonu v Slo- venjem Gradcu oktobra letos. Razstava bo pod geslom: »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«. Dostavljena dela je samouki av- tor poklonil Umetnostnemu paviljonu Slovenj Gradec za stalno zbirko tovrstnih prireditev. Vlado PAREŽNIK je doslej že razstavljal v Napotnikovi galeriji v Šoštanju, Umetnost- nem paviljonu v Slovenjem Gradcu, dvakrat v Velenju, Mozirju, Gornjem gradu in Ljub- nem ob Savinji. Živahen začetek šolskega leta Gimnazijci so se že v samem za- četku krepko poprijeli. Delo, je stek- lo na vseh toriščih v razredih in kabinetih, v krožkih in v mladinski sobi. Dijakov je letos sicer nekaj manj kot prejšnje leto — 966, dela pa je več. Vse več je kabinetnega pouka, ki zahteva od predavateljev mnogo prizadevanja, priprav in eks- perimentov), od dijakov pa izjemno pazljivost. Poglabljanje za 3. ii^ 4. razrede je steklo prejšnji teden, dijaki so po svoji lastni presoji izbrali predmet, ki ga hočejo poznati natančneje, p>o- globljeno, ker ga bodo potrebovali pri nadaljnjem študiju. Pri tem po- uku delajo praktične vaje in semi- narske naloge podobno kot bodo to delali na fakulteti, škoda le, da niso mogli vsi predmeti organizirati po- glabljanja; ponekod so bile skupine namreč premajhne, pa je bilo treba dijake preusmeriti. Izvenrazredna dejavnost nadalju- je delo ob ustaljenem vzorcu iz prejšnjih let. Celjska gimnazija je nedvomno srednja šola z največjim števUom krožkov, klubov in društev. Mentorji so skupaj s krožkarji se- stavili programe in skušali prilago- diti teme interesom dijakov. Krož- ki štejejo novprečno od 20 do 30 di- jakov. Med drugimi krožki, ki zelo uspešno delajo, je tudi študijski, ki tesno sodeluje z osnovno organiza- cijo ZK na gimnaziji in v okviru ka- terega poslušajo kandidati za spre- jem v zvezo komunistov obvezne družbeno politične teme. Program za mladince, bodoče komuniste, je sestavila osnovna organizacija, kro- žek pa je teme vključil v svoj pro- gram. Mladinske ure so letos pridobile v pestrosti z uvedbo družinske vzgo- je, ki jo predavajo profesorji. Poleg obveznih tem, ki jih je priporočil ko- mite ZM gimnazije, sta na voljo še dve uri mesečno za proste teme in sestanke razrednih dijaških skupno- sti. Novost so komisije za opraviče- vanje v vseh razredih. Člani te ko- misije pomagajo razredniku pri pre- soji, včasih kočljivih primerov iz- ostanja in vplivajo na sošolce, da bi čim manj manjkali. Opravičila staršev in potrdila zdravnikov pa so seveda še naprej v veljavi. Športno društvo ŠD Kajuh in kul- turno drušvo Anton Aškerc so že imeli svoje prve sestanke —- občne zbore, na katerih so izdelali letne programe. Kulturno društvo bo le- tos, podobno kot športno društvo že nekaj let, uvedlo točkovanje oz. tek- movanje v kulturnem delu razredov. Ocenjevali bodo ureditev razredov, razredne liste, stenske časopise in priložnostne kulturne prireditve raz- rednih skupnosti. Vsekakor bo do- volj vzpodbud za čim živahnejšo kul- turno dejavnost, kar je tudi prav in dobrodošlo v času, ko kultura na Slovenskem ne žanje obilnih letin. To tekmovanje se bo vključilo v splošno, široko tekmovanje razre- dov. Razredne dijaške skupnosti tek- mujejo po ustaljenem sistemu v uč- nem uspehu, športu, organizaciji mladinskih ur, udeležbi v krožkih in podobno. Vsakoletna nagrada za najboljši razred je dvodnevni izlet. Kulturno društvo bo letos priredilo 4 večje proslave in prireditve ter prav toliko priložnostnih proslav po zvočniku. Tretješolce čaka letos zaključna ekskurzija po sklepu mladinske kon- ference in profesorskega zbora. Za to spremembo so se odločili iz čisto preprostih, a tehtnih razlogov. V ča- su maturitetnih ekskurzij (konec junija — začetek julija) se na fakul- tetah začenja najbolj živahno živ- ljenje za mlade bruce. Takrat so vpisi, sprejemni izpiti pa tudi mno- ga pota so potrebna, da se najde streha nad glavo. Temu se bodo ma- turanti v bodoče lahko popolnoma posvetili, ne da bi krnili zasluženo končno ekskurzijo. Letos pojde to- rej na potovanje dvojna garnitura dijakov — kar 17 razredov. Ker orga- nizacija take akcije ni ravno malen; kost, so se razredniki, zastopniki razredov in nekateri starši povezali v skupen »svet«, ki bo vodil zbiranje finančnih sredstev za socialno šibke dijake, organiziral plese (pet jih bo v tem šolskem letu) in planiral eks- kurzije. Težave pa so z zbiranjem fi- nančnih sredstev, letos bolj kot prejšnja leta, zato dijaki upravičeno pričakujejo pomoč gospodarskih or- ganizacij. Dela je torej dovolj za dijake in profesorje. Slednji so razpoloženi za delo kljub skrbem, ki jih tarejo v zvezi z »grozečim« zakonom o finan- ciranju, kar slej ko prej dokazujer da je za službo v prosveti resnično potrebna še velika doza ljubezni do tega poklica in predvsem mnogo po- trpljenja. P. F« POSEBNO CBVESTILOi KOLEKTIVU „0 1, OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO- ,TiiVOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM KoSTALlM POSEZONSKE CENE ZA AV- S^busne prevoze v Iv^USODOBNEJE \rtIfcMLJEXVm AVIOJUIUSIH ilPA »iVUbK. %r,BS'. IZKORISTITE UGODNO PRIL02- f^T - ZAHTEVAJTE PONUDiriE. ] ^ VABIMO VAS NA IZLETE: i 1 t.dnevni avtobusni Izlet na BELOPESKA ' j£Z£RA, OSOJSKO In KLOPINJSKO JEZE- RO. 1 g-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZO v oktobru 1966. J MOTORIZIR.-VNI TURISTI! Pripravili ^ vam zelo ugodne počitniške aranžmane ^RECU in ROVINJU. 4 KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- „i'te se za 2- aU 3- dnevne izlete v TRST in SjSetke. J. 2 ali 3-dnevTii izlet v BUDIMPEŠTO. J, 2 ali 3-dnevni izlet na DUNAJ. J, 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. J. LONDON — PARIZ. 8-dnevno potovanje vlakom 26. novembra 1966. Prijave do 25. jktobra 1966. 9 8-dnevno potovanje z motorno ladjo JEDINSTVO« na ROĐOS in ATENE. 19. 3-dnevno avtobusno potovanje v VERO- iO, VICENZO in PADOVO v času od 27.-29. 1966. Prijave do 10. novembra 1966. |I, RENIECI — 3-dnevno avtobusno poto- Uije koncem oktobra. Prijave do 12. oktobra I It. 2-dnevni izlet v GORICO in P.^DOVO. j KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvaiitet- Mb prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo MžanUi cenah v najsodobneje opremljenih Uobusih tipa »MERCEDES«. I PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- lOM OtilSCllIi lUKlSllCIVO rVJUJt-iji:. .KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1. TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM KO.MPLETNO stavbeno pohištvo 25 m', ka- menje za gradnjo hiše prodam. Avgust Po- točan, Cesta v Lokrovec 16 — Celje. Mm^ zemlje in nedograjeno enostanovanj- sko hišo (visokopritlično) prodam. Naslov v upravi lista. STAVBNO zemljišče, enosobno takoj vseljivo stanovanje prodam. Cena 3,000.000 S-din. I Naslov v upravi lista. KRAVO 6—7 mesecev brejo simentalko in Todovodno črpalko prodam. Naslov v upra- vi lista. 2m' »fostnov« prodam. Naslov v upravi lista. EIN za žito, premer kamna 22 col prodam. Saslov v upravi lista. LES za ostrešje 4,50 m' prodam. Cekuta, CeLje, Okrogarjeva 5 (Nova vas). DBI štedilnik .prodam. Šaranovičeva U — Celje. fINSKE sode prodam. Ropaš, Ljubljanska cesta 66. STRUŽNICO prodam. Naslov v upravi lista. )ATE in batne obročke (italijanske) — prvo brušenje za Fiat 750 ali 600 prodam. i/Cnka Bertok, Bukovžiak 45 Teharje. SENSKO kolo »ROG« in moški podložen plašč baloner« primeren za mopedista, pro- dam zelo ugodno. Naslov v upravi lista. ULIM za grozdje, prešo in nož (ribez) za ri- banje zelja proda: Martin Petrič, Celje, Ce- sta na grad 8. t)KW 1000 S odlično ohranjen (46.000 km) prodam 21.000 N-din. Marolt, Celje, Malga- , jeva 4. ^pZOLEC 12 X 9 m prodam. Ribič, Vojnik 50. ARCELO primerno za stavbišče ca. 30 arov prodam. Rogaška Slatina Tržišče 31. *^bRZIJANER plašč za močnejšo postavo — popolnoma nov prodam. Naslov v upravi lista. ■•VE zimski gumi z jeklenimi žeblji komplet- no s platiščem, gumi preproge in ostalo opremo za Fiat 1300 prodam. Avgust Štok, Ulje, Ulica 29. Novembra 7. "tlONSKO dvozarezno strešno opeko proda: urakslcr, Celje, Dečkova cesta 26. ^APOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico z veseljem do gostilne sprejmem: Marija Lavrič, gostilna Teharje. STAREJŠO žensko za varstvo otrok od 7.-14. "i"e iščem. Nastop službe takoj. Zglasite se Pn Stanič, Ulica XIV. divizije 6/III, Celje, p»d 15. ure dalje. •^ODAJALCE srečk za posamezne loterije ^prejmemo. Visok zaslužek. Pišite na: pošt- 3°' predal 102 - Celje. onemogla zakonca z lepim posestvom '•j.na gozda, 75 ari zemlje) ob asfaltni cesti i zu avtobusne postaje in lepo pokojnino, 'ciita dobro kuharico — gospodinjo kmeč- ljudem. Za dobro postrežbo in pomoč n pripravljena zapustiti posestvo. Leo- Po'd Slatinšek, Sp. Rečica 23 — Rečica ob ^STENO (starejšo) žensko, ki bi vsak me- en teden spala z otrokoma (3 in 5 let), teden v mesecu pa bi ju od 18.—20.30 •"e varovala, sprejmemo. Plačilo po dogo- ^OsPn v »pravi lista. .^fODlNJSKO pomočnico sprejmem. Štef- 3oL}{odeb, Celje, Hohkrautova 2. ^HODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe farnem takoj. Ing. Potočnik, Celje, Uli- fCLpil Novembra 7. ' ■ inšt I -^^"^ pomočnika in vodovodnega j ijj'^'^tcrja vojaščine prosta in vajenca za fj. stroko, sprejmem takoj. Avgust fitok.-. '-'-'J'-'. Ulica 29. Novembra 7. ;j%ovANJE v hr?^^^'^ '^^'^ sobo v Celju po možnosti ^Ve"?! EMO. Naslov v upravi lista, pra P"st<-'ni in mirni zaposleni dekleti iščeta UDrt"° ^ Celju ali okolici. Naslov v Java P° opremljeno sobo, centralna kur- ^nuiiK^ souporabo kopalnice. Pismene po- fRAv^e pod šifro »18.000«. V -'j^O sobo v Celju iščem. Plačam dobro. ali ^/^TiLJENO sobo in kuhinjo v centru •*^-din • mesta iščem proti nagradi 1000 v n " plačilu najemnine naprej. Naslov uravi lista. j,jMa^j|aražo na Otoku. Kari Jug, Celje, h^^sfot'^ d"^ tipkanje slovenskih in nemških »jI^LDMp ponudbe pod šifro »PO- '''^fif>va„?^ .stanovanjske stavbe, popravila ^^"^lim K^'** r»PO«fe"kih poslopij vam •^Pravi in poceni. Naslov pustiti v RAZGLAS Oddelek za finance Skupščine občine Šentjur piri Celju razpi- suje na podlagi I. in 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ, št. 43-748/65) ter 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18-379/65) JAVNO DRAŽBO za prodajo 1. Pritlične stanovanjske hiše (stare šole) v Slivnici pri Celju, štev. 8 in: 2. Enonadstropne stanovanjske hiše (stare šole) v Slivnici pri Celju št. 9. IZKLICNA CENA: a) Za stanovanjsko hišo pod štev. 1 znaša N-din 16.130. b) Za stanovanjsko hišo pod štev. 2 za pritličje znaša N-din 14.164. c) Za stanovanjsko hišo pod štev. 2 za I. nadstropje pa N-din 14.164. Pismene ponudbe (oferte) z navedbo ponuđene vsote in plačil- ne pogoje mora vsak ponudnik predložiti v zapečatenem pismu Skupščini občine Šentjur pri Celju — referentu za premoženjsko- pravne zadeve — nova zgradba, soba št. 9 (pritličje) najpozneje do srede dne 12. oktobra 1966 do 9.00 ure zjutraj. Vsak ponudnik mora najpozneje do 12. oktobra do 9. ure (zju- traj) priložiti varščinov višini 10 % od izklicne cene hiše za katero stavi ponudbo za nakup, pri blagajni računovodstva proračuna SO Šentjur pri Celju, to je pred odpiranjem pismenih ponudb po komisiji SO Šentjur pri Celju. Natančejše informacije prejmejo interesenti pri referentu za premoženj sko-pravne zadeve SO Šentjur pri Celju! Razpisna komisija pri TOVARNI OBUTVE DERVENTA razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE za svojo poslovalnico v Celju Pogoji: 1. VK ali K V trgovski delavec z najmanj 5 let pra/kse, 2. da je odslužil vojaški rok, 3. da je fizično in psihično zdrav. Prošnje s potrebno dokumentacijo dostavite do 15. 10. 1966 Zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju. PODJETJE ELEKTRO CEUE. Poslovna enota Celje razglaša prosto delovno mesto Inkasanta tokovine za območje Celje, Vransko in Mozirje. POGOJI: Kandidat mora imeti kon- čano osemletko in stanovanje v kraju Celje, Vransko ali Mozirje, oziroma najbližji okolici. V poštev pridejo sa- mo moške osebe. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe takoj. Enomesečno poskusno delo. Stanova- nje ni na razpolago. Pismene ponudbe z navedbo dose- danjega službovanja in kratek življe- njepis je poslati na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. MIZARSKO PODJETJE »POHIŠTVO« CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta L SKLADIŠČNIKA 2. DVEH KV MIZARJEV 3. TREH NEKVALIFICIRA- NIH DELAVCEV ZA PRIUCITEV V MIZARSKI STROKI Pogoj pod točko L: kvalifici- ran mizar, sposoben vodenja skladiščne službe. Komisija za delovna razmerja pri Osnovni PTT enoti Celje razglaša prosta delovna mesta: PISMONOŠ pri poštah: Rogaška Slatina, Svetelka-Dramlje, Šentjur pri Celju in Vojnik Pogoji za sprejem so: — dovršena osemletka, — odslužen vojaški rok, — opravljen izpit za vožnjo z mopedom. Kandidati naj pošljejo pisme- ne prijave v 10 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja pri Osnovni PTT enoti Celje. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTO- MEHANIKOV - podružnica ŽALEC obvešča vse šoferje, ki še nimajo kvalifikacije v svoji stroki in si to želijo pridobiti ter izpopolniti svoje znanje, da organizira podružnica v letošnji zimski sezoni tečaj za KVALIFIKACIJO VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Kandidat mora izpolniti naslednje pogoje: 1. dokončana osemletka ali uspešno dokončana vajenska šola; 2. dvoletna zaposlitev kot voznik motornih vozil z vozniškim dovo- ljenjem kategorije »C«. Vožnja v času odsluženja kadrovskega roka se upošteva. Prijave sprejema podružnica v svoji pisarni vsak ponedeljek, sredo in pe- tek od 16. do 18. ure nasproti želez- niške postaje v Žalcu, najlcasneje do 15. oktobra letos. SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 7. oktobra 1966 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Ko- medija. Preniierslci abonma in izven. Sobota, 8. oktobra ob 19.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. So- botni abonma in Izven. Nedelja, 9. oktobra ob 20. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Velenju. Torek, 11. oktobra ob 19.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Tor- kov abonma in izven. Sreda, 12. oktobra ob 17. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Abonma za upokojence in ziven. Petek, 14. oktobra ob 19.30 uil: Fay in Michael Kanin: RAŠAMON. Premi- era. Premierski abonma in izven. Sobota, 15. oktobra ob 19.30 uri: Fay in Michael Kanin: RAŠAMON. Sobot- ni abonma in izven. Nedelja, 16. oktobra ob 1530 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Ne- deljski popoldanski abonma in izven. Vstop- nic je še dovolj na razpolago. IZLETNIK CL LJE 1. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo eno- ali večdnevne izlete po domovini za organizirane skupine po želji. V jesenskih dneh so izredno lepi izleti v Gornjo Savinjsko dolino, ogled naših zdravilišč, ok- rog Pohorja in na samo Pohorje, na Dolenj- sko in v Kočevski Rog, do Kolpe, v naša Pri- morska naselja ter na Gorenjsko in preko Vršiča do Goriških brd in Vipavske doline. Za šolsko mladino organiziramo na naših rednih in nekaterih drugih progah izlete s 75 "/o popustom. 2. IZLETI V TUJINO V sodelovanju s PUTNIKOM Beograd orga- niziramo IZLETE V TUJINO. GRADEC (Graz) — vsakoletni obisk grobov in žrtev 2. svetovne vojne na Dan mrtvih. Sprejemamo prijave posameznikov in skupin. BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE — 1-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. GRADEC (GRAZ) — MARI A ZELL enodnevni izlet za organizirane skupine. KANALSKA DOLINA, VIŠARJE, GORICA, TRST — enodnevni ali dvodnevni izleti po želji za organizirane skupine. KOROŠKA — VIŠARJE. Enodnevni izlet za organizirane skupine. DUNAJ — BRATISL.\VA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po dogovoru s kolektivom. DUNAJ—BRNO—PRAGA—S ALZBURG—CE- LOVEC, 3-dnevni izlet za organizirane sku- pine. DUNAJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev- ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo- voru s kolektivom. CELOVEC — ogled Koroške v enem ali dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo- voru. SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno avtobusno potovanje dne 6. 11., 27. 11.; rok za prijave je 30 dni pred potovanjem. KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU V 14. dneh si boste z luksuzno ladjo »Dal- macija« lahko ogledali večino Sredozemskih držav. PROGRAMI IN INFORMACIJE Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. 3. TURISTIČNE USLUGE IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal- ski promet po tujini in doma. POSLUŽUJTE se turističnih uslug v naših poslovalnicah. PROGRAME izdelujemo po želji skupin ali kolektivov! Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE TURISTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET V vseh krajih na celjskem turističnem pod- ročju je dovolj prostora. Potrebne so le re- zervacije za soboto v Planinskem domu v Logarski dolini, hotelih Evropa in Celeia Celje ter Paka Velenje. V vseh zdraviliških krajih je dovolj prostih mest. Opozarjamo na znižanje cen v zdraviliščih. PRIREDITVE V sobto, dne 8. oktobra ob 20. uri v zdra- viliški dvorani v Rog. Slatini VEČER NAROD- NIH PESMI IN PLESOV. Vsako sredo, soboto in nedeljo ples v re- stavraciji Pošta v Rog. Slatini. Na Dobrni vsak torek in četrtek godba v restavraciji Triglav. V soboto, 8. In nedeljo 9. oktobra KO- STANJEVA POJEDINA na GORI OLJKI. Na voljo mošt za poskušnjo, kostanji zastcMij, doma čprigrizek in prijetna godba. Vabi Tu- ristično društvo Brasiovče. Nedelja, 9. oktobra 1966 ob 18. uri začetek prireditve »VETERANI PRI NAS«. Pred ho- telom Paka v Velenju start »DIRKE STOLET- JA« — Velenje — Maribor. Pred startom pre- izkušnja spretnosti v starosti. K čimvečji udeležbi te edinstvene in posrečene prireditve vabljeni! ZAHVALA Ob boleči, mno^o prerani izgubi mojega dragega očeta FRANCA VREČKO iz Ljubljane se prav toplo zahvaljujem vsem čla- nom kolektiva restavracije »Ojstri- ca« iz Celja, ki so se udeležili po- greba in ga tako spremili na nje- govi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. hčerka Tončka »Osnovna šola Franja Vrunča Slivnica pri Celju razpisuje delov- no mesto tajnice šole. Pogoji: dovršena ekonomska srednja šola ali administrativna šo- la, po možnosti z nekajletno prakso. Razpis velja do 15. oktobra 1966.« OBVESTILO NAROČNIKOM CELJSKEGA TEDNIKA Prihodnje dni Vas bo spet obiskal pismonoša s položnico za izterjavo naročnine za naš list. Prosimo Vas, da mu ne delate težkoč — z rednim plačilom se boste rešili slcrbi Vi, pismonošo boste rešili večkratne po- ti nam pa izpolnili željo za čim kraj- šim seznamom dolžnikov. Pregovor »CISTI RAČUNI — DOBRI PRIJA- TELJI« še vedno drži! Uprava Celjskega tednika Ob obletnici koroškega plebiscita bo predavanje 10. 10. t. 1. ob 19. uri v Celju, Muzejski trg 7. Borci za se- verno mejo 1918—1919 posebno vab- ljeni. \ova vlečnica Po večmesečnem premoru je bila pred dnevi zopet seja smu- čarskih delavcev pri ŽSK Celje. Poleg razgovora o novi sezoni in o smučarskih načrtih, je bilo na na seji precej besed izrečenih tudi o izgradnji nove vlečnice na Celjski koči. Po zadnjih podatkih so sred- stva za ta objekt, ki ga bodo za- čeli postavljati v prihodnjih ted- nih zagotovljena. Edina ovira pri tem je, da trenutno ni go- spodarske organizacije, ki bi previzela sredstva za objekt in seveda tudi upravljanje objekta. Morda bi bil za to najbolj pokli- can »Izletnik«, ki itak namerava v prihodnjih letih graditi na Celjsko kočo sedežnico in bi že zaradi tega lahko imel v uprav- ljanju cel sistem vlečnic na Celj- ski koči in morda tudi Svetini. TOVARNA NOGAVIC POLZELA razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo biti inženirji strojšništva prve stopnje s prakso na področju vodenja energetike in remontnih dejavnosti kot poseben pogoj pa je poskusno delo s konkretno nalogo. Oseb- ni dohodek je določen po pravilniku podjetja. Vloge za nastop dela sprejema Splošno kadrovski oddelek in daje tudi informacije v zvezi z razpisom. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis in dokazila o strokovnosti. Razpis velja do 20. oktobra 1966. Šansa za atlete Po nedeljiskem kvaUfikacajskem kolu zvezne atletske lige lahko trdi- mo, da ima celjska atletska moška vrsta tudi v letošnjem finalnem tek- movanju precejšnje možnosti za po- novno osvojitev ekipnega moškega državnega prvenstva. Na nedeljskem tekmovanju so zbrali preko 33.000 točk, približno 700 manj od Partizana in 300 manj od Crvene zvezde. Pri tem pa za, celjsko ekipo še niso bili vračunani rezultati Važica, špilarja in Zalete- la, ki so startali v Bratislavi na (mednarodnem mitingu in se jdm tamkajšnji rezultati štejejo v zbir točk Kladivarja. Kot je znano je v Bratislavi Važič tekel 1500 m 3:47,0 in dosegel prvo mesto, Špilar je vr- gel kopje preko 72 m in zasedel dru- go mesto. Zaletel pa se je izkazal v teku na 100 m in skoku v daljino. Tudi na celjskem tekmovanju so at- leti dosegli rezultate, ki dajejo pre- cej upanja na borbo za prvo mesto posebno, ker nekateri tekmovalci še- le prihajajo v formo. Za celjske atletske funkcionarje in poznavalce atletike so se malce nepričakovano vrinile v finale tudi atletinje Kladivarja, čeprav so na- stopile ure Urbančičeve in v veliki večini z mladinkami in neizkušeni- mi tekmovalkami. To pa je vseka- kor lep uspeh in lepa vzpodbuda za nadaljnje delo celjske ženske atle- tike, ki preživlja temeljito zamenja- vo generacije. KONČNO ZMAGA To, kar so ljubitelji rokometne igre iz Celja in Maribora doživeli v soboto na stadionu v mariborskem Ljudskem vrtu, se ne da tako hitro pozabiti. To je bilo prvo slavje celjskih rokometašev v letošnjem tekmovanju v zvezni rokometni ligi. Že od vsega začetka tekme proti favorizira- ni beograjski Crveni zvezdi so Celjani zaigrali na vso moč. V moštvu Beograjčanov so nasto- pili trije državni reprezentanti, ki pa proti moštvu raizgranih »domačinov« res niso mo- gli kaj več kot so dosegli. Lahko namreč re- čemo, da je bil po vsem tem, kar se je na igrišču dogajalo, poraz 15 : 19 za beograjske rokometaše kar časten. Je sedaj led prebit in kakšne so možnosti Celjanov za nadaljnje tekmovanje? Po športni plati bomo prav gotovo še marsikdaj zado- voljni z njihovimi uspehi. Morda že v nede- ljo, ko gostujejo v Visokem proti domači Bosni, ki je preteklo nedeljo igrala precej slabo in je v letošnjem prvenstvu osvojila le eno točko. Prihodnjo sredo pa Celjani nasto- pajo verjetno zopet v Mariboru proti zagreb- škemu Medveščaku. Bo kaj točk iz teh dveh tekem? Upajmo. Upajmo tadi, da bo kmalu usposobljeno novo igrišče na Skalni kleti, ker sicer se lahko zgodi, da bo klub finančno propadel, saj vsako gostovanje pa čeprav le v Maribor požira lepe denarce. CEIJA\I TlIDI MEDOBČINSKI PRVAKI V torek zvečer se je končalo med- občinsko prvenstvo Celja v keglja- ških borbenih partijah. Prijavilo se je osem ekip, vendar jih je bilo oce- njenih samo šest, ker sta bili moštvi iz Brežic in Krškega diskvalificirani. Nastopili sta namreč samo s šestimi igralci; po propozicijah pa bi jih mo- ralo biti v vsaki vrsti po sedem. Kot na občinskem prvenstvu Ce- lja tako je tudi na medobčinskem zmagala vrsta ŽKK Celje, ki je do- segla 1869 kegljev. Na ostala mesta so se uvrstili: 2. Partizan-Kovinar Štore 1551, 3. Ingrad Celje 1492, 4. Olimp 1454, 5. Partizan Šoštanj 1449 in 6. Invalid Celje 1445. Prve štiri ekipe so si priborile pra- vico sodelovanja na republiškem pr- venstvu. J. L. ŽRTVE PROMETA VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJEl^j^ v Gornjem Gradu se je pripetila proiag. nesreča, ko je zaneslo z osebnim vozilom n izkušenega voznika s cestišča na travnii ANTON ŠINKAR, doma iz Nazarij namreč • ni opravil vozniškega izpita. Med vožnjo ga zaradi neprimerne hitrosti v zavoju zanes/' tako da se je z vozilom prevrnil. Voznik ■ utrpel lažje telesne poškodbe, prav tako i' tudi sopotnica ELIZABETA PODPECAN, T ma iz Ljubnega. Po nesreči je voznik odpe);, na svoj dom, ne da bi bil počakal na koii; sijo in uslužbence prometne milice. Na vo7ii;' je za 3.000 N-dinarjev škode. ^ MOPEDIST SE JE ZMEDEL Na cesti II. reda med Podčetrtkom in \(. stinjem se je pri srečevanju z neznanim osel^ nim avtomobilom zmedel mopedist JANP; PEPEVNIK iz Pristave. Začelo ga je zanašat' po cestišču ni mu po vsej verjetnosti takra' tudi odtrgalo prednji blatnik. Po šestnajsti^ metrih vožnje je mopedist padel in obležj v nezavesti. Prepeljali so ga v celjsko bolnic nico, kjer so ugotovili, da je doživel pretrei možganov. Komisija je ugotovila, da na pedu niso pravnilo delovale zavore. VOZIL S PREVELIKO HITROSTJO Na cesti I. reda v Ločici pri Vranskem n je pripetila prometna nesreča vozniku Matej« MILHARČICU iz Ljubljane. Ko je namreč p" peljal do Ločice, ga je zaradi neprimerne hj.. v obcestni jarek, od koder ga je odbilo n; rosti na zavoju začelo zanašati. Zavozil j. nobočje ob vozišču, pa zopet nazaj na cesto 1'ri tem se je z vozilom dvakrat prevrnil, cj nesreči sta se težje poškodovala sopotnih NUSA KRANJC in BERNOT JAROSLAV, doma iz Ljubljane. Zaradi hudih poškodb sc ju pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vo zilu je za približno 15.000 N-dinarjev škode, IZVEN CESTIŠČA PODRL KOLESARJA Po cesti I. reda je vozil iz Ljubljane pro( Celju LEON KOLAR, doma iz Kovače vas pri Slovenski Bistrici. Na ostrem zavoju i Latkovi vasi ga je zaradi neprimerne hitrost zaneslo s cestišča, kjer je na stranski cest z vozilom podrl kolesarja DRAGA NOVAKA iz Prebolda. Kolesarju je zlomil ključnica Voznik je po trčenju s kolesarjem zadel Š( v cestni kamen in šele zatem obstal. Na vo. zilu je za 6.000 N-dinarjev škode. S TRAKTORJEM S CESTE Traktorist ŠTEFAN BOŽIČ, doma iz Zabu. kovja pri Sevnici je po oranju ostal pri lit kanju koruze pri posestniku Senici v Trno»' cu. Po končanem lickanju, okrog tretje un zjutraj se je traktorist odpeljal proti Pod- vrhu. Z njim so se odpeljali tudi ALOJZ SKOBERNE, ANDREJ SENICA, ki se je vsfr del v kabino, škoberne pa kar na kabino traktorja in igral na harmoniko. Ivan PAJK in ANTON PERC pa so se vsedli na plug. V Podvrhu je traktorist na desnem zavoju za- peljal na levo stran cestišča ter vozil nato 10 metrov po levem robniku in se prevrnil po pobočju v vinograd. Pri nesreči se je huje poškodoval Andrej Senica. CELJSKI TRG Čeprav so topli dnevi že minili, se položaj na celjski tržnici — glede gneče in podobnega — še ni nič kaj bistveno spremenil. Vsako jutro pride tja še zmeraj okrog 450 prodajal- cev, včasih celo čez 500 in vsako jutro znofl se ponovi borba za najboljše prostore. Nt kateri se odlično znajdejo. Že ponoči si »ni zervirajo« najboljše prodajne njjze. Tako * pred dnevi prodajalci grozdja »osvojili« celo vrsto miz na desni strani, tako da so pred- nje naložili vsak svojo opeko, napisali nanjo svoje ime in dolžino — v metrih in centimet- rih — prostora, ki ga potrebujejo. »Kot da bi bili v kameni dobi,« se je hudoval tržni nadzornik. Grozdje je vsaj razmeroma poceni. Lepega je mogoče kupiti že za 200 dinarjev kilogram, medtem ko je tisti po 300 že kar za izložbeno okno. Jabolka so po 100 do 150 dinarjev, hru- ške po 120 do 200, kostanj po 150 do 180 di- narjev, češplje po 150 do 180, breskve pa po 200. Krompir prodajajo po 100 dinarjev kilo- gram, razen onega za ozimnico, ki je po 75, solata je precej draga: 300 do 350 dinarjev, to pa velja tudi za paradižnik, ki je po 2O0 do 250, zlasti še če upoštevamo, da so ga v Makedoniji velike količine segnile kar na po- Na tržnici primanjkuje jajc, kolikor pa jill je, so po 75 dinarjev. Piščanci so po 800 dfl 1.400 dinarjev, kokoši pa po 2.000 do 3.(X» starih dinarjev. REKORD V PODZVEZI Pretekla nedelja je bila Za nogometaše celj- skega področja zares uspešna. Ekipa Celja je po nekaj slabih igrah v prvenstvu končno zaigrala spet učinkovito in v Mariboru na- tresla golov domačemu Braniku. Kladivar se je vnovič »nastreljal« — tokrat proti Šoštanj- čanom, Olimp pa je premagal Velenjčane. Tudi Steklar je iztržil točko v Ptuju in tako se po petem kolu prvenstva v vzhodni conski ligi nahajajo na vrhu razpredelnice Kladivar, Olimp, Steklar in Šoštanj, medtem ko je Ce- lje v SNL trenutno na petem mestu. Ce k temu dodamo še ugotovitev, da je bil v tekmi amaterskih ekip Zahodne Nemčije in Jugoslavije najboljši igralec Celjan Hribernik, potem res lahko rečemo, da je bila nedelja celjskih nogometašev tokrat po dolgem času vsaj po dosežkih kar se da uspešna. V podzveznem tekmovanju ni bilo večjih presenečenj, razen v drugi skupini, kjer je ekipa Šentjurja zabeležila proti Zabukovici rezultat 16:0!! Rezultati so tile: I. razred — Zreče — Konjice 2:0, Šmartno — Senovo 5:1, Vojnik — Ljubno 1:5, Polzela — Brežice 0:1, Gotovlje — Krško 0:4, Žalec —, Radeče 5:3; II. razred — Šentjur — Zabukovica 16:0, La- ško — Sevnica 6:4, Rogatec — Store 3:6, Vran- sko — Ponikva 6:1; Mladinska liga — Šoštanj — Steklar 3:0 p. f., Kladivar — Celje 3:5, Olimp — Štore 3:2, Radeče — Velenje 4:2; pionirska liga — Laško — Olimp 1:6, Kladi- var — Celje^^l, _^eg Store 6:0. KegljaJii Celja občinski prvaici Kot v prvem, spomladanskem delu tekmovanja, tako so kegljači Celja tudi v jesenskem delu občinskega prvenstva v borbenih partijah ostali neporaženi. Zdaj je to prvenstvo končano in znan je vrstni red sedmih moštev: 1. Celje 24 točk, 2. Partizan-Kovinar Štore 17, 3. Ingrad 16, 4 Inva- lid 10, 5. Olimp 8, 6. Aero 7 in 7. Kovinotehna 2 točki. Glede na propozicije tekmovanja prvih pet moštev s celjskega ob- činskega prvenstva sodeluje na medobčinskem tekmovanju. Republiško prvenstvo v borbenih partijah pa bo 8. in 9. ter 15. in 18. oktobra na keg- ljišču Ingrada ob Ljubljanski cesti. JL S kolom ubil nedolžnega človeka z žalostjo lahko ugotovimo, da je Okrožno sodišče pretekli teden obravnavalo kar dva primera, ko je nekdo ubil človeka. Enkrat je bil to uboj, drugič pa huda telesna poškodba s smrtnim izidom, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je takih primerov iz dneva v dan več, največkrat pa jim botruje prekomerno uživanje alkohola. Na zatožni klopi sta se tokrat znašla štirhndvajsetletni Franjo VA- LEK in niegov znanec Ivan VALEK. Pranja Valeka je obtožnica breme- nila kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, Ivana Valeka pa kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim predmetom pri pretepu. v nedeljo 8. maja 1966 se je proti večeru zglasil Ivan Valck na domu Pranja Valeka na Mariborski cesti 177. Skupaj sta nato odšla v gostilno Sotošek v Smarjeti. V gostilni je bilo več gostov. Zaradi nekega dekleta je pri- šlo med fanti do prepira in do splošnega pre- tepa. Obdolženca v prepir in pretep v gostilni Sotošek nista posegla, pač pa sta hotela miri- ti. Ker jima to ni uspelo, sta odšla iz lokala. Med vrati gostilne pa je Franjo Valek dobil od nekoga udarec z lato po glavi, tako da je začel krvaveti. S kolesom se je napotil proti svojemu domu na Mariborski 17. Sledil mu je Ivan Valek, ki je nekje v bližini gostilne po- bral kol. Franjo Valck je bil že doma, kjer si je v ogledalu ogledoval rano, ko je tja pri- šel Ivan Valek. Oba sta odšla iz hiše na cesto. Na cesti se je Franjo Valck oborožil s kolom in se proti Ivanu Valeku izrazil v tem smislu, da mora obračunati s tistim, ki ga je napadel in mu prizadejal rano. Prvoobdolženec je na- meraval zopet v gostilno Sotošek, vendar kaže, da ga je Ivan Valek zadri^al. Tako sta oba obdolženca oborožena s koli stala na Ma- riborski cesti v bližini hiše številka 177. Kma- lu se je po cesti pripeljal s triciklom Djemal Mustafa, ki sta ga hotela obdolženca napasti, vendar sta ugotovila, da on ni nič kriv. Ne- dolgo za tem sta se pojavila na cesti Mirko Gorjup in njegov oče Ivan Gorjup. Sin je spremljal očeta na avtobusno postajo na Ma- riborski cesti. Mirko se je od očeta že poslo- vil, ko je opazil oba obdolženca, ki sta bila oborožena s koli. Zaradi tega se je sam obo- rožil s kolom in odšel nazaj po očeta. Na cesti je nato prišlo do prepira med obdolžen- cema in obema Gorjupoma. V tem več ali manj brezpomembnem prepiru je obdolženi Franjo Valek s kolom udaril Ivana Gorjupa po glavi. Ivan Gorjup je imel v rokah le dežnik, obema Valčkoma pa takrat na cesti ni storil ničesar zalega. Obdolženi Franjo Va- lek se je, kakor vse kaže, hotel zaradi udar- ca, ki mu ga je pred tem nekdo prizadejal po glavi v Sotoškovi gostilni, maščevati nad komerkoli. Ivan Gorjup je takrat padel in obležal, prvoobdolcžni Franjo Valek pa je pobegnil. Ko je Mirko Gorjup videl, da je Valek udaril očeta po glavi, je stekel za prvo- obdolžencem. Dohitel ga je, nato pa sta se nekaj časa ruvala, vendar je to ostalo za oba brez posledic. Ivana Gorjupa so odpeljali v celjsko bolni- šnico, kjer so mu nudili ustrezno pomoč, ki pa je ostala brez uspeha. Zaradi poškodbe je po nekaj dneh umrl. Obdolženi Franjo Valek je dejanje priznal, vendar se je zagovarjal, da je bil ob dejanju precej vinjen in da je proti Ivanu Gorjupu zamahnil zato, ker se je ta z njim prepiral. Jasno je, da je drugi obdolženec prispeval k pretepaški atmosferi s tem, ko je segel po kolu, čeprav za to ni imel nobenega vzroka. Na srečo pa kola ni uporabil. Tričlanski senat pred predsedstvom sodnika Vekoslava Tanka je oba obtoženca spoznal za kriva. Franjo Valek je storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, za kar je bil kaznovan s štirimi leti strogega zapora, Ivaa Valek pa je storil luuuuvo deja- nje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pre- tepu ali prepiru in je bil kaznovan s šestimi meseci zapora, oba obtoženca pa morata po- vrniti tudi stroške postopka. Vladimir Vidmar VLJAMLJAL V AVTOMOBILE FRIDERIK LAMPRET OBSOJEN NA LETO IN DVA MESECA ZAPORA V začetku preteklega tedna se je pred tri- članskim senatom Okrožnega sodišča v Celju zagovarjal petindvajsetletni Friderik LAM- PRET, strojni ključavničar iz Hudinje pri Celju. Obtožen je bil, da je posredno ali ne- posredno izvršil enajst vlomnih tatvin v za- klenjene avtomobile, iz katerih je odnesel več rezervnih koles, različno orodje za poprav- ljanje avtomobilov in razne druge avtomobil- ske dele. Preden so ga preiskovalni organi priprli, je bil obtoženi zaposlen pri podjetju Ingrad v Celju. Z denarjem, ki si ga prihranil, si je kupil rabljeni avtomobil Fiat 600, za katerega je potreboval nekaj rezervnih delov. Namesto da bi te dele pridobil s poštenim delom, je napeljal tri mladoletnike, da so v različnih krajih v Celju in ožji okolici vlamljali v avtomobile iste znamke, kot ga je imel obto- ženi Friderik Lampret in iz njih kradli ome- njene dele. Vlamljali so tako, da so s kosom železa nasilno odprli prednji pokrov »Fička«, nato pa iz prtljažnika pobrali vse, kar je bilo notri. Obtoženi je v svojem zagovoru nekatera de- janja najprej zanikal, končno pa je priznal, da je storil vsa kazniva dejanja, za katera ga je bremenila obtožnica. V zvezi s tem je povedal, da se najprej ni spomnil vseh kazni- vih dejanj, ki jih je storil, ker jih je bilo to- liko, da je že vse pomešal. Obtoženi je med drugim dejal: »Nisem imel potrebe, da kra- dem. Le nekaj dni po poroki so me aretirali. Svojih dejanj se sramujem in v bodoče ne bom niti kradel niti storil kakega drugega kaznivega dejanja.« Obtoženi je oškodovancem povrnil vso ško- do, ki jo je storil s svojimi kaznivimi dejanji, sodišče pa ga je ob upoštevanju določil za omilitev kazni obsodilo na eno leto in dva meseca zapora. V. Vidmar OBVESTILO Obveščamo, da bomo pričeli z zamenjavo osebnih izkaznic od 19. 10. dalje po naslednjem vrstnem redu: KRAJEVNA SKUPNOST >^OK« CEUE Dne 19. 10. 1966 — za Lisce, Partizansko cesto, Grudnovo, Primorsko, Tržaško in Vipavsko ulico. Dne 20. in 21. 10. 1966 — za Kajuhovo, Kopitarjevo, Prežihovo in Malgajevo ulico. Dne 22. do 24. 10. 1966 — za Čopovo, Na Otoku in Ulico Tončke Cečeve. Dne 25. in 26. 10. 1966 — za Jurčičevo, švabovo, Trubarjevo do h. št. 53, neparne in do vključno 24 parne. Dne 27. in 28. 10. 1966 — za Trubarjevo od h. št. 55 dalje neparne in od h. št. 26 dalje parne. Dne 29. do 31. 10. 1966 — za Ljubljansko c. od št. 1 do 19, Ljubljanska c. od 20 do 45, Cesta na Lavo, Šercerjevo, Skvarčevo in Vojkovo ulico. KRAJEVNA SKUPNOST »POD GRADOM« CELJE Dne 2. in 3. 11. 1966 —- za Košnico, Polule, Cesta v Laško, Japljevo, Krajnčevo, Kraševčevo, Vogovo in Kukovičevo ulico. Dno 4. in 5. 11. 1966 — za Tremarje in Breg. Dne 7. in 8. 11. 1966 — za Maistrovo ulico, Miklavški hrib in Zagrad od h. št. 75 dalje. Dne 9. in 10. 11. 1966 — za Pečovnik, Zagrad od h. št. 1—74, Zvodno — del in Pečovnik (Stari rudnik). bfsk Osebne izkaznice bomo izdajali po gornjem razporedu dnevno od 7.—19. ure na sedežu uprave za notranje zadeve Celje, Gregorčičeva 5, pritličje. Da bi delo nemo- teno potekalo, prosimo prosilce, da upoštevajo gornji razpored. Istočasno obveščamo občane iz območij krajevnih uradov: Dobrne, Frankolovega, Strmca pri Vojniku, Škofje vasi, Šmartnega v Rožni dolini. Štor in Vojnika, da vlagajo svoje zahtevke za zamenjavo osebnih izkaznic pri pristojnih krajevnih uradih. Osebe, ki so dopolnile 18. leto starosti in še nimajo osebne izkaznice, vlagajo zahtevke na tukajšnjem prijavnem uradu, soba št. 28. Pri tem uradu se dobijo tudi vse potrebne informacije v zvezi z izdajanjem osebnih izkaznic. Osebe, ki prejmejo prvič osebno izkaznico, morajo priložiti poleg rojstnega lista tudi potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. UNZ Celje Kako se je Krjavelj ženil (Odlomek iz Desetega brata) 7 zbrana je bila v hiši lepa drušči- na ljudi, če rečem, da so jim godci godli, razume se že samo po sebi, da so bili vsi veseli in zidane volje; za- kaj godci in mala niebesa — to sta pravemu Slovencu dve misli in dva razumka, ki ju ne more vselej na- ravnost ločiti. ženin in nevesta, vsa v veselju, sta sedela za mizo upehana od plesa. Krivec in Krivčevka sta bila tako dobre volje, da že od svoje svatov- ščine semkaj ne tako. Zlasti je bila poslednja, dasiravno sicer skopa, na današnji dan vsa predrugačena. Do- stikrat je vstala izza omizja, jemala razne potice in mesene jedi iz skled in jih nosila tjakaj k peči, kjer je na ostanke prežala vsa nada prihod- njega Obrhka, otroci obojega spola ubožnih in premožnih Obrščanov. Med to krdeljo je sedel tudi naš pri- jatelj Krjavelj in se je mastil s kost- mi, ki so mu od vseh strani na obi- ranje letele od mize. »Nič ne jokaj, brate!« tolaži ga de- seti brat, »tvoja Urška ni bila latvi- ce kislega mleka vredna. Zakaj bi tulil in solze pocejal za njo.« »Kaj lažeš!« srdi se Krjavelj. »Povej rajši, kako sta se seznanila, koliko časa sta bila vkup,« pravi Krivec. JOSIP JlIROt »Kako se bova seznanila!« odgovo- ri Krjavelj, »jaz sem dejal ti, ona je dejala ti, pa je bilo vse. Jaz sem za pečjo ležal, pri Bučarju je bilo, pa trebuh me je bolel. Kar pride Bučar in mi pove, da je Hrvatom, ki so pra- šiče čez hosto gnali, ena takih živali v travo polegla.« »Crknila!« »Kaj lažeš, ni bila crknila, samo hoditi ni mogla več. Jaz nisem imel kaj jesti, pozabim trebuh in grem živinčeta iskat. Tam pri cesti je bilo stegnjeno. Jaz poprimem za prednje noge — takole — potegnem vso žival čez hrbet, eno nogo čez eno, drugo čez drugo ramo, zadnje noge so mi pa doli pod hrbtiščem po mojih no- gah opletale in rilec je čez mojo glavo naprej molel, takole! Težko sem nosil, grozno so me slabosti ob- hajale, pa mrak se je delal in trebuh me je bolel. Tačas sem Boga klical rta pomaganje, ali ni nič izdalo. Kar mi je na um prišlo: ti Krjavelj, da nes je sveti Kozmek in sveti Domen, to sta bila dva konjderkina brata, sta ljudi zdravila in dobra dela do- prinašala; prosi ju, onadva ti bosta pomagala, da boš imel manj težav s prašičem. In ko sem roke povzdig- nil, spustil sem ponevedoma obe gnjati, prase mi je zmuznilo po hrb- tu na tla, rilec mi je še klobuk po- snel. In potlej sem prosil svetega Kozmeka, naj mi pride na ramo po- magat ali pa vsaj kako živo dušo pošlje, ker sam nisem mogel praseta zopet na ramo spraviti, kakor je perd bilo.« »AU te je zaslišal sveti Kozmek?« vprašajo eni. »Kajpak da me je,« odgovori Krja- velj. »Komaj sem jezik za zobe de- jal od molitve, že sem zagledal neko žensko, ki je mimo prišla.« »Stara beračica je bila,« reče Mar- tinek. »Kdo pravi!« Kako bo stara, saj še šestdeset let ni živela do tačas! Kako bo beračica, kaj me je vbogaj- me prosila, kaj-li? — Jaz pravim: ti ženska, Bog te je ustvaril, Bog te je dal, pomagaj mi na ramo! In brž je poprijela prašiča za eno bedresce in mi je pomagala vleči na ramo. Jaz pa sem brž dejal: to je dobra žen- ska, to bi ti vzel. To sem ji narav- nost povedal, iz oči v oči. Ona pa ni dejala nobene slabe besedice, samo z brado je pokimala in do dobrega sva se zmenila, da je njej Urška ime, da se meni Krjavelj pravi, da ona ni nikjer doma, da imam jaz hišo, in vse je bilo pri kraju. Za doto je nisem vprašal; pa sem vendar videl, da ima vrečo in nekaj v nji, Bog ve, kaj je bilo.« »Oves!« pravi Martinek. »I, kaj še! Jaz trdim in mislim, da je bilo kaj boljšega tam notri. Pa naj bo že, kar hoče, jaz bi jo bil rad imel, kakor še nihče ni človeka rad imel. Ko bi gosposka, duhovska in deželska, ne bila samo za to na sve- tu, da ljudem nagaja in sitnosti de- la. »Urška, kar z menoj pojdi, mrak je že,« tako sem ji dejal in šla je z menoj v mojo hišo. Postlal sem po- steljo v hiši zanjo, sam pa sem v vežah ležal. Šest tednov je bila pri meni, to je od svetega Kozmeka do vseh svetih. Dvakrat sem bil pri faj- moštru in sem lepo prosil, obete in obljube delal, ali vse zastonj; ne smeš se ženiti, so mi dejali in vse so čvekali, da sem nor. da nimam nič in bog znaj kaj še. Kar so ta gospod govorili, dejal je tudi oni na Sleme- nicah. Molil sem na vseh svetih zjut- raj pri prvi maši tri očenaše in dve veri na čast vsem svetnikom in svet- nicam, prosil sem vse verne duše v vicah, da bi omečile fajmoštru srce in gospodu malo premisleka vdihni- le, da bi mi dovolil, česar ga bom šel še v tretje prosit. Res, po maši pravim: sveti križ božji, da bi vse dobro izteklo! Ko sem se ustopil tja pred moža, začel sem moledkovati in prositi, kakor ne bom svetega Pet- ra na poslednji dan nebes prosil.« »Ali te niso uslišali?« vpraša Kri- vec. »O pač!« pravi Krjavelj. »Naveli- čal se me je sveti mož poslušati in mi je nazadnje rekel: če ti gospod v gradu in soseska dovoli in če imaš ženo s čim preživeti, naredi kar ho- češ, pa kesal se boš. — In jaz sem vesel šel domov. Doma pa je bilo zaprto. Urške ni bilo nikjer. Reva je bila pobegnila, nikoli več je nisem videl.« Deseti brat ni hotel med gosti se- deti. V svoji navadni obleki je stal sredi hiše, zdaj pa zdaj se glasno za- krohotal, in kadar so godci kako no- vo ubrali, vzdigoval je nerodno bose noge, metal jih visoko od sebe in s peto bil ob tla, kakor bi hotel ple- sati. O Dolfu je malo drugega povedati, kakor da je imel kupico vedno med prsti. »Naj Krjavelj pije! Povedal nam bode, ali je res hudič na svetu,« pra- vi starešina Matevžek. »O, res, to pa to, saj sem ga jaz presekal, na dva kosa sem ga prese- kal!« zavpije Krjavelj, vesel, slastno použije dar iz kozarca in brž je bil pripraven svojo povest praviti. »O svoji ženi naj pove, zdaj smo na ženitovanju!« zavpije deseti brat. »Kaj je bil kdaj oženjen Krja- velj?« vpraša Krivec. »O, bil, bil,« odgovori Krjavelj, »sveti Kozmek mi jo je bil dal, Bog mu daj dobro. Vsi sveti so mi jo pa vzeli, mojo Urško, Bog jim te grehe odpusti, jaz jim jih ne bom nikoli pozabil, kaj menite!« In nakremži se Krjavelj in se na- mrdne, nabere lice v čudovite guban- ce, razvleče usta na široko, stisne oči ni si jih začne brisati s pestjo ter zatuli čudovit jok, da so se nekateri smejali, nekaterim pa se je začel smiliti. SIRAŠEN S«M Pivkovič se je utaboril z vso dru- žino v vinski kleti in se zadovoljno nasmehnil nad svojevrstno zamisli- jo piknika. Potem ko je udušil žejo, je ponudil kozarec z vinom še svo- jemu petletnemu sinu. Ta pa ga je zavrnil: »Očka, jaz bi raje kozarec vode!« Razočarano se je Pivkovič zastr- mel v svojega sinka, potem pa ga je prešinil strašen sum in z mrač- nim glasom je dejal svoji ženi: »Pa ne da nazadnje fant niti ni moj?« 0G14ŠIJTE V CEIJSKI TED\IK Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ D. SVETOVNE VOJNE (44>, Zasliševal je nekega mladega Holandca, ki se je predstavljal za Corneliusa Verloopa. Po triurnem zasliševanju ga je vendarle spravil ta- ko daleč, da je priznal svojo vohunsko dejav- nost. Mladenič je bil po priznanju povsem strt. Podpolkovnik se je dvignil s stola in se leno pretcgnil. O tresel je pepel s cigarete in se malo prestopil po celici. Mladenič ga je zaskrbljeno spremljal s pogledom. »Kaj me bodo ustrelili?« je vprašal s plaš- ^lini šepetom. Od vznemirjenosti je imel tako suho grlo, da sploh ni mogel govoriti normalno. Podpolkovnik ni odgovoril, temveč je za- gonetno zmignil z rameni. Seveda je bilo jasno, da ga bodo ustrelili, ko je sam priznal, da je Vohun. Toda zakaj bi mu to pripovedoval? »Imam mlado ženo, ki živi v Amsterdamu, gospod. Ona je dobra holandska žena. Prisegam, da je povsem nedolžna!« »Zares? Sicer pa, kakorkoli tudi bo, zanjo vam ni treba bati, ker še nikomur ni prišlo ^a misel, da bi streljali nedolžne ženske: Mi nis- '"o takšni, kakršni so vaši nemški gospodarji!« Ves obupan se je zdaj skušal Verloop rešiti drugače. »Ce mi poklonite življenje, vam bom dal dra- gocene podatke!« »Norec«, je zarohnel podpolkovnik. »Kaj ne ^^"^te, da lahko izvlečemo iz vas vse, kar nas ^^nirna? In to lahko dosežemo zelo enostavno, da vas niti ne bo bolelo.« Verloop se je premeteno nasmehnit. »Lahko me pripravite do tega, da vam bom priznat vse tisto, kar mislite, da vem. Nikakor pa me ne morete pripraviti do tega, da bi vam povedal nekatere stvari, ki vi zanje niti ne slutite, da jih v m.« »No, moj mladi filozof, povejte, kaj takšne- ga!« Podpolkovnik si je prizadeval, da bi imel kar se da bolj brezskrben in porogljiv glas. Verloop se je nagnil naprej, si podprl glavo, kakor da bi tako lažje razmišljal in potem je začel sipati kakor iz rokava imena in osebne opise vseh članov protiobveščevalnega štaba. Celo mnogi častniki iz generalštaba niso po- znali vseh teh imen protiobveščevalcev, ki jih je Verloop sipal kakor iz rokava. »Razen tega, vaš glavni agent v Bruxeltesu se piše Paul Leuven, mš glavni agent v Amster- damu je Damprenv, a...« Takole je našteval imena vseh vidnejših, agentov v Belgiji n Ho- landiji. Podpolkovnika ^je zaskrbelo življenje vseh tistih obveščevalcev, ki so še vedno delovati na sovražnikovem ozemlju. Kajti, če je vedel Že Verloop toliko, koliko šele vedo njegovi gospodarji. Toda podpolkovnik je spretno pri- krit svojo vznemirjenost, se malomarno na- smehnil in prezirljivo dejal: »Le kdo vam je povedal vse to?« Mož je oživel, kajti znova se je v njem zbu- dilo upanje, da ga bodo te izjave rešile smrti. »Vse to mi je povedal polkovnik Kiese\vetter iz Abwehra in sicer v štabu Abwehra v Drieber. genu. Toda ime človeka, ki je vse to povedat polkovniku Kisewetterju, je skrivnost, ki jo ču- vam zase. Torej, kaj pravite, gospod? Bi se mogla dogovoriti?« Podpolkovnik je bit že urtujen in bedna pri- kazen izdajalca mu je postajala vedno bolj odr vratna. V svojem življenju je sicer videl že mno- go takih bednikov, Ici so se bojevali za svoje življenje in so bili pripravljeni v takšnem polo- žaju žrtvovati vse, prijatelje, domovino, da o go- spodarjih in sodelavcih sploh ne govorimo. To- da podpolkovniku je bila takšna trgovina zopr- na in ker mu je bilo tudi zasliševanja dovolj, se je odločil, da bo izdajalca odvedel v samico. Bil je prepričan, da ga bo noč v temnici spa- metovala in da bo naslednjega dne povedal vse kar sam od sebe. Noč je hita temna in pod- polkovnik ni smel dopustiti, da bi mu jetnik zdaj ušel. Zato je izvlekel samokres in dejal: »Gremo, Verloop! Dovolj je tega zavlačeva- nja. Vi ste izdajalec in ne bom vam dovolil, da bi postali še večji izdajalec s svojim umazanim trgovanjem. Tej igri so določiti pravita vaši nemški gospodarji in ne jaz. Zato bomo igrali po njihovih pravilih.« Potem-pa je le še enkrat poskusit in pristavil: »Dajte povejte, kdo je po- sedal vse to polkovniku Kiesewetterju!?« Nasmešek je zginit z njegovega obraza in še enkrat je zamomljal: »Ce mi poklonite življe- nje ...« Podpolkovnik je uperit samokres "vanj, z njim pomignit in mu zapovedal: »Vstanite!« Vi- del je namreč, da ne gre nikamor in se je do- končo odločil, da ga odpelje v samico. Toda prekanjeni vohun Verloop je razumel podpol kovnikovo potezo napak. Mislil je, da ga bo kar na mestu ustrelil. Vzgoja kadrov — Povem vam, dragi kole- ga, da profesorja Besednika ne spoštujemo zaman. On namreč sijajno vzgaja kadre; Ni mu žal ne časa ne truda za svoje ustvarjalne diskusije z mladimi talentiranimi sode- lavci. — Da, profesor Besednik resnično rad podiskutira s svojimi sodelavci, toda ti ne-_ kako slabo diskutlrajo z njim.' — Ne bi rekel, dragi kole- ga. Njegov najboljši učenec Nergač se skoraj vse dneve prepira z njim. — Res je. Pred štirimi leti se v marsičem ni strinjal s svojim profesorjem. — No, vidite. — Toda ne pozabite, da v tistem času ni napredoval, da mu niso povečali plače, da ni dobil premije, niti ga niso po- slali na službeno potovanje v inozemstvo. — Pa tisti, ki se niso prepi- rali? — Tem ni bilo žal. Eden je dobil premijo, drugemu so po- višali plačo, tretji je šel v ino- zemstvo in tako dalje. — Mogoče profesor v žaru polemike enostavno ni imel časa, da bi pomislil, kako bi nagradil svojega najboljšega učenca Nergača za njegovo delo. — To je mislil tudi Nergač sam. — In se je prenehal prepi- rati . — Ne povsem. Po daljši du- ševni borbi je prekinil vsako- dnevne diskusije in je ugovar- jal profesorju le ob ponedelj- kih, sredah in petkih. — čuden človek, ta Nergač.^ — Besednik je tudi čuden. če» mesec dni je Nergač na- predoval, in razume se, dobil višjo plačo. — To pomeni, da ima ven- darle prav.« Profesor vendarle dobro vzgaja kadre. — To je priznal tudi Ner- gač, čez dva meseca se je pre- piral samo ob ponedeljkih in sredah. — Kakšen napredek! — Clejte, čez mesec dni ga JD prf fegor poslal za mesec rini nr' službeno potovanje v jncier stvo, da bi si pridobil izkiišnje. — Vam nisem rekel, da je profesor Besednik odličen člo- vek! — Ko se je vrnil s potova- nja, se je Nergač povsem pre- nehal prerekati s profesorjem celo ob ponedeljkih in petkih. V vsem se je strinjal z njim. Zdaj so njuni pogledi, mne- njia in znanstvene koncepcije popolnoma enake. — Vidite, dragi kolega, ne bi našli boljšega dokaza za to, kako profesor Besednik sijaj- no vzgaja kadre. - Narobe svet Izletnik je prišel na deželo, kjer je zvedel za prijeten domač kotiček. Kljub temu je povprašal krčmarja za cene. »Takole«, mu je začel po- jasnjevati, »če vzamete sobo v nad- stropju z zajtrkom, vas bo to stalo šeststo dinarjev na noč, če si pa iz- morali plačati tisoč dve sto dinar- berete sobo na podstrešju, boste jev na noč.« »Kako to? Povsod drugod so ce- nejše, če so bolj visoko!« »že res,« mu pojasni krčmar, »to- da pri nas spi na podstrešju nata- karica!« GROZA Brkovič se ga je napil v restavra- ciji živalskega vrta. Pozno zvečer se odmaje proti domu, a se nenado- ma zdrami pred kletko s krokodi- lom. Ves zgrožen zavpije: »Moj bog, stara! Kako pa si prišla v kletko?« LUTKA IZ PARIZA VINCENT MC CONNOR - 53 - »Na Ouaiu sem vas čakal. Toda preden sem vam mogel na- mj.gniti, ste se že odpeljali. Dajva, peljite za mano!« Deset minut kasneje sta pripeljala na tlakovano dvorišče v devetem okrožju. Nad njima se je odprlo okno. »Paul? Si ga našel?« Fanning se je ozrl navzgor. V osvetljenem štirikotniku okna .je zagledal Suzy. Pomahal ji je. »Pojdite gor«, je dejal Paul. »To je moje stanovanje. Suzy ve, kje je viski. Jaz še imam opravke.« »Nisem se vam še zahvalil, Paul.« »Za kaj?« »Na ste čakali name na Ouaiu — za primer, če bi potreboval pomoč.« »Nesmisel.« Larroque je pogledal Fanninga. »Najbolje bo, če ostanite nocoj tu. Oba s Suzy.« Porinil je motorno kolo .skozi vra- ta. »Jutri zjutraj se bomo spel videli.« Majhna sobica je bila natrpana s pohištvom. »Verjetno potrebujete malo pijače,« je vprašala Susy. »Pa še kako.« Fanning se je ozrl po sobi. »Je kje tu telefon?« »Tam čez na pisalni miži.« Fanning je poklical številko, ki si jo je zapomnil še v Wa- shingtonu. »Tukaj Courtois«, se je oglasil, »Govorite, Marc Courtois«, je dejal moški glas. »Podjetje v Severnem morju se začenja. Jolivet pričakuje štiri globinske potapljače. Prišli bodo verjetno iz Neaplja.« Suzy je postavila pred Fanninga kozarec viskija in preden je govoril dalje, je potegnil pošten požirk: »Vse kaže, da sodeluje Jolivet z dvema Američanoma. Eden izmed.njiju govori južnoameriško narečje. Jolivet ima dva zemlje- vida, na katerih je vrisan položaj zadevnega predmeta — toda oba sta ponarejena. Razen tega sem videl v njegovi kleti zaboj z dvojnim dnom. Verjetno uporablja take zaboje za prevoz mamil. Na zaboju je bil naslov neke prodajalne s starinami: Maison Flo- 1^'rion v Rue Bonaparte. Zelo verjetno, da je ta trgovina last Joli- veta.« Spet je popil požirek viskija. Suzy je dopolnila kozarec. »V ostalem razprodaja Jolivet mamila s prodajalci maro- nija in prodajalkami cigaret v barih«, je nadaljeval Fanning. »To- da nobenih racij, dokler se ne odločim. Že najmanjše naključje lahko onemogoči vsa moja nadaljnja poizvedovanja. In še nekaj: v Jo^vctovl hiši živi dekle iz Hongkonga. Karkoli bomo tudi sto- rili, njo moramo zaščititi. Rešila mi je življenje. Potem potrebu- jem podatke o človeku, ki ga imenujejo »Riba«. Konec« Odložil ■ je slušalko in se obrnil k Suzy. »Prosim, Suzy, bi se lahko okopal?« »Seveda.« Odprla je vrata v spalnico Paula Larroqua. »Kopal- nica je tam poleg.« - 54 - Ko se je Fanning vrnil iz kopalnice v belem plašču iz frotir- ja, je Suzy že pripravila zanj postijo. Pod vrati v dnevno sobo je bilo videti luč v dnevni sobi. »Kaj še ne spite, Suzy?« »čitam krimdnalko«, je odgovorila. Fanning je za trenutek postal in prisluškoval. »Lahko noč«, je dejal potem. »Sladko spanje!« Pol ure kasneje je bil še vedno buden. Kakšen dan je bil za njim! Še enkrat je v mislih ponovil vsa srečanja in dogodke mi- nulega dne. Nenadoma je začutil tih premik poleg svoje postelje. »Suzy?« »Prejle sem vas slišala pred mojimi vrati.« »Kaj ste prečitali kriminalko?« »Ne.« Pritegnil jo je k sebi. »Domnevam, da ste se prišli z mano pogovarjat o lovu na zločince.« Ni mogel videti njenih potez, samo bled obraz se je svetlikal iz črnih las, »Imate v Ameriki dekle?« je zašepetala. »Ne, Suzy.« Njene roke so se oklenile okoli njegovega vratu. Duh po sveži kavi je prebudil Fanninga. Vzdignil se je. »Dobro jutro, cheri.« Med vrati je stala Suzy in v rokah je držala pladenj s skodelico. Fanning ji je odvzel pladenj. »Ti znaš brati misli ,darling.« Poljubila ga je. »In zdaj bom pripravila grand dejeuner.« Ko je prišel Fanning iz kopalnice, je bila miza pogrnjena za zajtrk: kava in prepečenec, hors, d'oeuvres, belo vino in pašteta. Jedla in pila sta, vmes pa sta se poljubljala. Čez kakšne pol ure sta :?aslišala zunaj ključe. Paul Larroque se je vrnil s svojega noč- nega obhoda. Skozi vrata se je prikazala njegova glava s skuštra- nimi črnimi lasmi. »Je jed pripravljena?« »Midva sva pravkar pozajtrkovala«, je odgovorila Suzy. Vstala je. »Napravila ti bom omlete.« Ko se je Suzy umaknila iz sobe, je Paul ponudil svojemu gostu najnovejši časopis. Fanning je bral: IZ SEINE SO POTEGNILI MRTVO KITAJKO Poročilo je bilo zelo kratko: »Danes zjutraj so v bližini Pont d' Arcole potegnili iz Seine žensko, ki jc po rodu iz daljnjega vzhoda. Neznanka je bila oble- čena v rdečo svileno obleko, na kateri je bil našitek podjetja iz Hongkonga.« Fanning je v mislih videl nenavadno lepi obraz dekleta iz Hongkonga. te svinje — morali so jo ubiti takoj zatem, ko jim je ušel. Toda kesali se bodo! , Maison Florion je bila prodajalna z umetninami in starinami kakor druge. Predsoba z lepimi gobelini in antičnim pohištvom - 55 - poleg razstavni prostori, kjer so visele abstraktne slikarije: črno- bele kompozicije, iz katerih so strmele v Suzy in Fanninga veli- kanske, grozljive oči. Fanning je pogledal v katalog. »Umetnik si je nadel vzdevek 'Saint Germain'. Prav rad verjamem, da želi ostati peznan, saj takšne slikarije sem videl pri duševno bolnih.« Mlad prodajalec je pristopil k njima. Prepoznal je Suzy Ros- signol in je bil tako navdušen, • da ji je hotel pokazati kar vse slike. Fannipg je izkoristil priložnost, da bi si nekoliko bolj na- tanko ogledal prodajalno. Za stenskim pregradkom je slišal petje žage. Stopal je proti šumom in prišel do vrat ter jih odprl. Odpremnica. Delavec, ki je bil s. hrbtom obrnjen proti vratom, je žagal lesen pokrov. Sta- ro pohištvo jc stalo pred velikimi zaboji. Bili so enaki zaboji, kakršne je bil videl v Jolivetovi kleti. Zaboji z dvojnim dnom. Več Fanning ni hotel vedeti. Zaprl je vrata in se vrnil k Suzy. »... in lestvica razpoloženj«, je pripovedoval prodajalec, »ki jo je zmogel umetnik ustvariti, je nenavadna.« Običajni klepet z umetniških razstav! »Morala bova iti, Suzy«, je Fanning prekinil besedovanje mladega prodajalca. Potem je vprašal: »Kdaj bi mogel govoriti z m.onsieurom Florionom?« ^ »Monsieur Florion žal ne pride nikoli sem. Toda njegov sode- lavec, monsieur Dryden je tu skoraj vsako popoldne od petih naprej.« »Monsieur Dryden? Anglež?« »Kaj ga poznate? Prosim, telefonirajte kdaj poprej, če boste šc namenjeni tod mimo.« S poklonom ju jc spremil prodajalec do vrat. »Obisk se jc poplačal«, jc dejal Fanning, ko sta bila spet sa- ma. Pripovedoval je Suzy o zabojih. »In potem ta Dryden. Veš, kdo je to?« »Ne.« »Lucclli je pripovedoval o njem. Pred nekaj leti je bil srečal Martino Lauticr s tem Drydenom. Rad bi šel še enkrat k Martini v bolnišnico.« »Zagotavljam vam, monsieur, da v Hopital des Anges nima- mo bolnice, ki bi se pisala Martine Lauticr.« Sestra v belih obla- čilih ju je gledala z nepremičnimi očmi. Ni ju popeljala niti v ča- kalnico, temveč je govorila z njima kar v veži. »Toda še včeraj sva videla "modemoiselle Lautier!« je vzklik- nil Fanning. »To ni mogoče.« Tisti hip je Suzy opazila negovalko v modri halji, ki je rinila -56- po hodniku voziček s perilom. Ob vratih na koncu hodnika je obstala in iskala pravi ključ iz svežnja. Suzy je stekla k njej in Fanning za njo. »Vrnite se, monsieur«, je zaklicala sestra. »To je prepove- dano.« Suzy je pritekla do vrat v trenutku, ko je negovalka obrnila ključ v ključavnici. »Vam smem pomagati?« Suzy je prijela za kljuko in odprla vrata. Negovalka se je negotovo smehljala in porinala voziček naprej. Ob njej je stopil Fanning naprej po hodniku do sobe, v ka- teri sta včeraj obiskala Martino Lautier. Vrata niso bila zaklenjena. Siva svetloba je padala skozi za- mrežena okna. Postelja je bila sveže pregrnjena. Nikjer ni bilo znamenja dosedanje stanovalke. Sestra v belem je prišla za Fanningom. »No, monsieur, zdaj vidite sami, da ste se zmotili.« »Nisem se zmotil«, je odvrnil Fanning in odkimaval z glavo. »Včeraj je bila Martine Lautier tu. V tej sobi. Kje je? Če mi ne boste odgovorili, grem po policijo.« Bila je sicer samo grožnja, ki pa je zalegla. Sestra je zakriHla z rokami, njen pogled je preskakoval plaho s Fanninga na Suzy. »Ne morem pomagati, monsieur. Prosim, verjemite mi! Naročili so mi, naj ne dajem nobenih pojasnil. Da, mademoiselle Lautier je bila snoči še tu. Toda danes zjutraj so jo odvedli.« Suzy Rossignol je vzdrhtela, ko je pomislila na usodo dekle- ta, ki je bilo še snoči tu. Le kaj se je primerilo z Martine Lautier? Fanning je uganil misli svoje spremljevalke, zato je vprašal sestro: »Kdo je odpeljal Martine Lauticr?« »Kako se piše ta moški?« »Dryden.« V tem trenutku je vstopila mlada strežnica in zašepetala nekaj sestri v uho. Sestra se jc obrnila k Fanningu in Suzy. »Se nekdo vprašuje za Martino Lautier.« V pisarni je čakal Rico Lucelli, nekdanji soplesalec Martine, s šopkom vrtnic. Očitno je bilo, da se je zelo razveselil, ko je spet zagledal Fanninga, a obraz se mu je zresnil, ko je zvedel, kaj se je zgodilo. V troje so odšli iz bolnišnice. »Se še spominjate česarkoli, kar bi bilo v zvezi s tem Dryde; nom, takratnim prijateljem Martine, ki ste mi o njem včeraj pripovedovali?« je vprašal Fanning Luccllija. Mož jc odkimal. »Saj veste, da sem ga srečal skupaj z Mar- tine. Toda odtegnil mi jo je, še preden mi je mogla karkoli po- jasniti. Dejal ji je, da šef ne bi bil zadovoljen, če bi zvedel, da je govorila s tujci.« o MAIIGAMIH m TURIZMU UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — ITIEJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (195* 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje,,Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pn Jelšah in J'.a\e^- - Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Informativno službo Celje. TISK in KLIftEJI: .CćljskI tUkc — CENA: posamezna številka 5U p.ir (50 din), -letna naročnina 20 {2.000' flm, polletna 10 (l.UtH)) dm. iiijma m t4iKlO). t£k(>Ci ll(l