ISSN 0040-7712 9 770040 771208 DECEMBER 2003 LETNIK XLII CENA 400 SIT JASLICE NOVOLETNA^||^^^|^^^hI PONUDBA mc-12 DOPOLNJEN KOMPLET Za 47.952 SIT dobite: oddajnik, sprejemnik, par dva servomehanizma C577. sprejemniški akumulator. NEVERJETNE digitalni servomehanizem DS8041 - 10.870 SIT °6 0 e ° s ri e digitalni servomehanizem DS8132 - 20.803 SIT /,5 č,y d e ENKRATNA PRILOŽNOST: * 9o f Ky y -■ ^^B polnilnik ULTRA DUO PLUS 30 za samo 39.150 SIT 0 ^h 0 Jo polnilnik ULTRA DUO PLUS 25 za samo 25.650 SIT Poleg navedenih ponudb smo za vas pripravili še mnogo presenečenj. Obiščite nas, ne bo vam žal. Trgovina MIBO MODELI, Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si Brez konkurence v zmogljivostih in ceni možnost nastavitve velikosti hoda servomehanizmov, funkcija Sub-Trim-Memory, kombinirani mešalnik za povelje nagib/smer z možnostjo izklapljanja, Dual-Rate, nastavljiv na dveh pozici -j jah, z možnostjo nastavitve k velikosti odklonov od 5 do / 125 % za 3 servomehanizme, t L vgrajen računalniški alarmni 1 š sistem. ti # 8 pomnilnikov, velik LCD-zaslon, sistem Real-Time-Procesing (RTP), poenostavljeno programiranje s pomočjo dvosmernih klecnih tipk, obširen osnovni program s funkci¬ jami za letalske modele F3A, F3B, F3C, F3D in F3E, helikopterski program, ki omogoča uporabo stan- ^ dardne glave ter sistema J Heim in 120° (CCPM), A uporabniku prijazna izbira programov, fro štoparica n- ■> s funkcijo ^ ,Wf »countdown«, U M mc 12 (m K mikroračunalniški W K komplet za RV 'm Kat. št. 4724 za m območje 35 MHz W Kat. št. 4724.B za J območje 35 MHz -B Kat. št. 4725 za območje 40 MHz Na sliki je prikazan popolnoma oprem¬ ljen oddajnik mc-13^£v Podrobnejše iplor mapije najdete v Graupnerjevem K z % }. •<: /i - A A id >Pp.sttach 124? • 0-73220 Kircjiheim/Teck . -ir* " > . www.iiuui| vier.de RAyPNERtQmbW;8j" 08 ZV KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih DECEMBER 2003, LETNIK XLII, CENA 400 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Naslov uredništva: Lepi pot 6 , 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN:5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Formatisk, d. o. o. Naklada: 6.200 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. " Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Razvoj računalništva je omogočiU435Ak zdaj graditelji s posebej prirejenim programom narišejo načrt E3 jtt J A H 4 - bodočo železniško mak Foto: hsže Čude KAZALO T8'6 6 71 2 4 6 10 11 12 12 13 15 26 28 31 32 34 36 37 40 TEKMOVANJE Z MODELI F3A NA LIJAKU. UPORABA SODOBNIH RV-NAPRAV (2. DEL) HELIKOPTER HH-65 A DAUPHIN. VIHARNIK - MODEL ČOLNA NA ELEKTRIČNI POGON IZDELAVA VIŠINSKEGA STABILIZATORJA. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - AICHI D3A1 TIP 99 VAL. - NALEPKE KOPRO NOVO NA TRGU WINTRACKV6.0 3D- PROGRAM ZA NAČRTOVANJE MAKET ŽELEZNIC. KRANJSKA SIVKA. JASLICE - VITRAŽ PTIČJA KRMILNICA BRCAJOČI MEDVEDEK IMITACIJA VITRAŽA. KAŠIRAN PAPIR ZA NOVOLETNE POZORNOSTI STENSKI KOLEDAR. SVEČE IZ SATNIC KAKO NASTANEJO LUKNJE V KRUHU TIKE 4 december 2003 1 Tekmovanje z modeli F3A na Lijaku MILOŠ POŽAR Foto: Oskar Kukanja Skupina tekmovalcev s pisanimi modeli; tako po barvni shemi kot po velikosti in konstrukciji V četrtek je slabo kazalo z vremenom. Na klubskem sestanku pri Mateju smo razmišljali, ali naj tekmo odpovemo. Na koncu smo se odločili, da jo prestavimo na naslednjo nedeljo, 12. oktobra. Tako se je za nekatere že tako pozen termin za tekme v disciplini F3A pre¬ maknil še globlje v oktober. Vendar to na jugozahodnem delu Slovenije pač ne pov¬ zroča težav. Dogajanje na modelarski ste¬ zi na Lijaku se ne prekine niti decembra in januarja. Temperature redko padejo pod ničlo, to pa so za modelarske navdu¬ šence še uporabne vremenske razmere. Tekma Tako je tudi bilo - vreme sicer oblač¬ no, vendar brez kaplje dežja in najmanjše sapice. Okoli devetih zjutraj so se na stezi začeli zbirati tekmovalci, na koncu jih je bilo pet (5). Glede na število RV-pilotov v Sloveniji, bi jih lahko bilo tudi več. Zaradi majhnega števila tekmovalcev se je orga¬ nizator odločil, da Startnine ne bo. Po ogrevalnih poletih in kalibracij- skem poletu za sodnike se je začel uradni, tekmovalni del - trije poleti s po 19 figura¬ mi letošnjega programa F3A. Tekmovalci so ob brezvetrju vzletali proti severu, kar je redkost na tem letališču. Zato pa so ime¬ li toliko lažje delo sodniki, ki so vse progra¬ me lahko spremljali v isti smeri. Oblika terena je vplivala tudi na figure. Tako je Trnovska planota na desni, severni strani omejila okno, v katerem se izvaja program. Zaradi zamika v levo so bile leve robne fi¬ gure bolj raztegnjene, desne pa izvedene v predpisanih okvirih. Kaže, da je to ugodno vplivalo na videz figur, ker je povprečna ocena desnih figur boljša od ocen figur na levi strani. Tako je bila vsota ocen za desne robne figure 362 točk, za centralne 358 in leve 359 (od 480 možnih). V analizi so za¬ jeti vsi trije tekmovalni poleti in samo figu¬ re, ki so bile izpeljane v celoti. Rezultati Kot na vseh letošnjih tekmah je tudi tokrat zmagal David Kocijančič, z veliko prednostjo pred drugouvrščenim in go¬ nilno silo dogajanja na tem področju v Sloveniji, Igorjem Makovcem. Tretje me¬ sto je pripadlo Slavku Poličarju, ki je s svojim currarejem na stopničke stopal že v časih nekdanje države. Četrto mesto je pripadlo Samu Kudru s čudovitim mode¬ lom onix, ki pa je bil z motorjem O.S. FS 20 cm’ nekoliko »podhranjen« in je moral figure zajemati bolj »na dolgo«. Peto me¬ sto si je priboril domačin Dean Vidmar. Boril se je predvsem s svojim motorjem, ki je odpovedoval poslušnost. Tako je moral nekaj figur prekiniti, da motor ni ugasnil, enkrat pa predčasno pristati z mi¬ rujočim propelerjem. Sodniki Če želimo priti do rezultatov, potrebu¬ jemo sodniško skupino, ki skladno s pra¬ vilnikom oceni letenje. Ker se dogajanje na sceni F3A pri nas po daljšem zatišju spet oživlja, je razumljivo, da še nimamo dovolj izkušenih sodnikov. Tako so na tekmi na Lijaku sodniško skupino sestav¬ ljali trije pripravniki za sodnike in preka¬ ljeni sodnik Branko Poličar. Kljub neizkušenosti sodnikov večjih odstopanj med njihovimi ocenami ni bilo. Največja razlika se je pojavila pri figuri, ki je bila zaradi nedelovanja motorja na mo¬ delu prekinjena takoj na začetku, vendar je pilot model nekako ujel in zaključil za¬ četo na izhodišču naslednjega lika. Pode¬ ljene so bile ocene v razponu od 0 do 3- Skupno je bilo podeljenih 1140 ocen (5 pilotov, 19 figur, 3 leti in 4 sodniki). Vsak tekmovalec je lahko zbral največ 3760 točk; 19 figur z oceno 10 in težav¬ nostnimi koeficienti da 470 točk, tekmo¬ valci pa so opravili po dva poleta in preje¬ li ocene štirih sodnikov. Vsak sodnik je posameznemu tekmo¬ valcu lahko podelil največ 1410 točk (470 točk na polet, trije poleti). Ocene figur Zanimiv je pogled na tabelo ocen posameznih figur. Vsaka figura je lah¬ ko prejela skupno oceno 600 (ocena 10, Vzletanje jaka 5 4. Breskov nasad v ozadju tokrat ni terjal žrtev. 2 december 2003 TEK 4 1 I Sodniška skupina (sedeči za mizo) je bila pri izračunavanju rezul¬ tatov ves čas pod budnim nadzorom. Najuspešnejši: Igor Makovec (2. mesto), David Kocijančič (zmago¬ valec), Slavko Poličar (3- mesto) 5 tekmovalcev, 4 sodniki, 3 leti). V analizi niso upoštevane figure, ki so bile preki¬ njene ali niso bile izvedene zaradi okvare modela. Prikazani so rezultati v odstotkih možnih ocen za posamezno figuro. Težav¬ nostni faktorji seveda niso upoštevani, ker le tako lahko figure primerjamo med seboj, kot to delajo sodniki: uspešnost iz¬ vedbe lika od 1 do 10. Na diagramu vidimo, da je bila najbo¬ lje ocenjena tretja figura letošnjega pro¬ grama, ki jo sestavlja pol obratne kuban¬ ske osmice s celim valčkom na vrhu. Tudi na tretje mesto se je prebila kubanska osmica z dodanima 2/4 valjčkoma na sre¬ dini. Mogoče je presenečenje velika razli¬ ka med ocenama vzleta in pristanka. Saj sta to za vsakega pilota največkrat izpelja¬ na lika. Vzlet je z 78 % možne ocene na drugem mestu, medtem ko je pristanek s 75 % možne ocene šele na dvanajstem mestu. Najslabšo oceno si je prislužil plaz - luping z dinamičnim valjčkom na vrhu; prejel je manj kot 67 % možne ocene na devetnajstem mestu. V večini primerov je bil začetek lika lep, zamujen vhod v dina¬ mični valjček, kar pomeni zamik lika z vertikalne središčne osi, ki mu je sledil strm zaključek lupinga, podoben koncu kvadratnega lupinga. Zaključek Naš namen je, da bi se tekmovalna ka¬ tegorija F3A pri nas začela intenzivneje razvijati. Pri tem ne gre pretiravati z anali- tiko in številkami, saj je vendar vse skupaj namenjeno sprostitvi. Želimo si, da bi se naslednje leto na Lijaku srečali v vsaj tri¬ krat večjem številu. To ni utopija, saj je v gradnji kar nekaj modelov in posamezniki obljubljajo, da se bodo vrnili na tekme ali se nanovo pridružili dogajanju. Sodnik in pripravniki za sodnike, pa se bomo trudi¬ li, da bo pripomb na naš račun manj kot v letošnji sezoni. 66% 68% 70% 72% 74% 76% 78% Pol obratne kubanske osmice s celim valjčkom na vzponu 3 Vzlet 1 Obratna kubanska osmica z 2/4 valjčki 2 Počasni valjček 8 Figura 9 s 1/2 valjčka na vzponu 7 Kvadratni luping 6 Pol kubanske osmice 9 Dvojni immelmann s celimi valjčki 14 Humpty bump s 1/2 valjčka na vzponu 5 Premet prek krila s 1/4 valjčka na vzponu in spustu 4 Immelmann 17 Pristanek 19 Hrbtni let 16 2/4 valjček na 45° spustu, izhod hrbtno 12 Sveder s 3 obrati 18 Premet prek krila s 1/2 valjčka na vzponu in spustu 15 Humpty bump, 1/2 valjčka na vzponu in 1/2 valjčka na spustu 13 Pol kvadratnega lupinga s 1/2 valjčka na vzponu 11 Plaz - luping z dinamičnim valjčkom na" vrhu 10 TEKE 4 december 2003 3 Uporaba sodobnih RV-naprav (2. del) SAŠO BABIČ V prvem delu pričujočega prispevka smo si podrobneje ogledali mehansko povezavo med s e rvo m eh a n i z m o m in kr¬ milno površino, ki je prvi pogoj za uspe¬ šno letenje. Še enkrat velja poudariti, da mora biti povezava izdelana brez zračno¬ sti in se med delovanjem ne sme po¬ dajati. Hod krmilne površine mora biti mehansko prednastavljen, programsko popravljanje površno izdelanih povezav pa je nedopustno. Če se le da, izkoristi¬ mo polni zasuk servomehanizma, saj le tako lahko iz njega iztisnemo največ. Verjetno najboljša izvedba povezave ser- vomehanizem-krmilo, kar se zračnosti tiče, je t. i. »vleci-vleci« (ang. pull-pull), ki jo največkrat uprabljamo na smernem krmilu (tudi na višinskem, če konstruk¬ cija to dopušča). Povezavo izvedemo s tanko jekleno pletenico, ki jo po monta¬ ži rahlo napnemo. Pri taki povezavi ser- vomehanizem vleče ne glede na smer premika krmilne površine (od tod ime izvedbe), napete pletenice pa poskrbijo, da povezava nima nobene zračnosti. Da bi iz servomehanizmov izvlekli še več, nekateri modelarji uporabljajo petcelične pakete sprejemniških bate¬ rij. Tako servomehanizmi zaradi višje napajalne napetosti zmorejo vse malo hitreje in malo močneje. Razlika v od¬ zivnosti modela je zelo opazna. Glede na to, da ima tak paket baterij takoj po polnjenju napetost čez 7 V, je pri upo¬ rabi digitalnih servomehanizmov smi¬ selno uporabiti 5-V krmilnik napeto¬ sti. S tem preprečimo možnost, da bi povišana napetost škodila vezju takih servomehanizmov. Pri analognih servo- mehanizmih pa s petceličnimi sprejem- niškimi paketi baterij več let na pre¬ cejšnjem številu modelov nisem imel nikakršnih težav. Omenili smo osnovno nastavitev servomehanizmov v modelu, zdaj pa se počasi lotevamo funkcij, ki neposredno zadevajo letalne zmogljivosti modelov. Tudi tu je treba omeniti osnovni pogoj za udobno in sproščeno vodenje mode¬ la - ergonomijo pri uporabi oddajnika. Močno priporočam uporabo oddajni- škega pulta s pasovi x in dolgih krmil¬ nih ročic. Le tako roke popolnoma neo¬ bremenjene počivajo na pultu. Ta nas pod obremenitvijo ne reže v vrat, paso¬ vi objemajo celotno telo, mi pa se lahko v miru in z veliko natančnostjo posveti¬ mo izključno vodenju modela, ne pa tudi akrobatskemu preklapljanju stikal med držanjem oddajnika. Za stikala ve¬ lja, da na istih stikalih pri vseh modelih vedno (!) preklapljamo iste funkcije. Stikala si smiselno razporedimo gle¬ de na njihovo funkcijo in pogostost uporabe. Potem ko smo nastavili pravilne smeri hodov, največjo ločljivost servo¬ mehanizma in pravšnje odklone krmil, si oglejmo dve najpogosteje uporablje¬ ni programski funkciji sodobnih oddaj¬ nikov. Priporočljivo je, da oba progra¬ miramo pred prvim poletom, saj tako lahko samo s preklopom stikala zmanj¬ šamo ali povečamo občutljivost krmil in s tem okretnost modela. Pri progra¬ miranju moramo biti mirni in slediti poteku dogajanja, da res naredimo prav tisto, kar želimo. Uporaba navodil je ob¬ vezna predvsem pri osnovnih modelih naprav, ki še nimajo grafičnega prikaza uporabe želenih funkcij, kot recimo Graupnerjevi mc-22 in mc-24 ali Futabi- na FC-28. Eksponentni odklon krmil (ang. exponential) Po običajnih nastavitvah imamo na vseh proporcionalnih kanalih linearne odklone servomehanizmov. To pome¬ ni, da če narišemo graf odklona krmil¬ ne ročice na od¬ dajniku in odklo¬ na krmila, lahko vse točke grafa povežemo s pre¬ mico. Druga razla¬ ga je, da če podvo¬ jimo odklon kr¬ milne ročice, se podvoji tudi od¬ klon krmilne po¬ vršine. Da pa bi lahko izkoristili velike odklone kr¬ mil, ne da bi bil model pri majhnih od¬ klonih krmilne ročice na oddajniku preobčutljiv, mu okrog nevtralne lege krmilne ročice »zmehčamo« učinko¬ vitost. To nam pride posebej prav pri vzletanju, pristajanju in mirnem lete¬ nju, brez deleža eksponentnega od¬ klona pa ne gre niti pri izvajanju akrobatskih likov. S tem ko v oddajnik vtipkamo želeno številko, v odstotkih, gledano matematično, na našo premico linearnega odklona dodajamo ekspo¬ nentno krivuljo in to premico tako »prekrivimo«. Zaželeno je, da je naklon premice, torej učinkovitost krmila, okrog sredinske lege krmilne ročice manjši, proti skrajni legi pa naj se na¬ klon in s tem tudi učinkovitost krmila veča. Preprosto povedano, s tem dose¬ žemo, da se model z manjšimi odkloni pelje zelo natančno, obenem pa pri več¬ jih odklonih krmilnih ročic zaradi več¬ jih odklonov krmil omogoča tudi bolj nasilne akrobatske like. Pri tem velja omeniti, da za enak uči¬ nek na krmilih vnos parametrov ni nuj¬ no identičen. Tako recimo pri uporabi Graupnerjevih oddajnikov učinek kr¬ mil okrog nevtrale »zmehčamo«, če iz¬ beremo delež eksponentnega odklona v pozitivno vrednost, pri futabah pa ve¬ lja ravno nasprotno. Tipične vrednosti eksponentnega odklona krmil za zmog¬ ljive akrobatske modele so: za nagib 35-50 %, za višino 15-30 %, smerno kr¬ milo pa s svojo ogromno površino zah¬ teva vsaj 40 % eksponentnega odklona krmil. Ne glede na vse si lahko s to funkcijo pomagamo tudi pri začetni¬ škem motornem modelu, da je za vode¬ nje prijaznejši. Z eksponentnimi odkloni krmil to¬ rej dosežemo večjo mirnost modela v zraku. Odklon nagiba zlahka nastavimo tako, da je model sposoben narediti en valjček na sekundo ali več, pa z njim za¬ radi tega ne izgubimo natančnosti vo¬ denja pri počasnih akrobacijah. Poča¬ sni akrobatski liki pa so za poznavalce izjemen užitek. Ravno zaradi slednjega Pri Graupnerjevih oddajnikih si z večanjem stopnje oziroma odstot¬ ka eksponentnega odklona zmanjšujemo učinkovitost krmil okrog sredinske lege krmilnih ročic oziroma si »mehčamo« krmila. Le krmilna povezava izvedbe »vleci-vleci« omogoča odklone krmilnih površin popolnoma brez zračnosti. Zaradi ogromnih sil in tudi potrebnih natančnih majhnih odklonov ter mož¬ nosti lepe izvedbe jo navadno uporabljamo na smernem krmilu. 4 december 2003 [TIE-Ei 4 Z nastavitvijo funkcije dvojnih odklonov si preprosto olajšamo možnosti različnih načinov letenja, ne da bi za to žrtvovali natanč¬ nost vodenja modela. Funkciji eksponentnega odklona in dvojnih hodov krmil gresta z roko v roki, saj večji ko so odkloni oziroma hitrejše ko so akrobaci¬ je, večje odklone potrebujemo pri velikih odklonih ročic in mirnejša krmila okrog sredinske lege. funkcijo dvojni odklon, ne potrebujemo identične stopnje eksponentnega odklo¬ na. Pri manjših odklonih je tudi stopnja eksponentnega odklona manjša in seve¬ da obratno. Pri izvajanju akrobacij je stopnja eksponentnega odklona v pri¬ merjavi z mirnejšim letom precej višja. Ugotovili smo, da so navodila, ki smo jih dobili z RV-napravo, precej uporabna. V čem se torej skriva razlika v ceni med osnovnim in zmogljivejšimi modeli sodobnih RV-naprav, če že os¬ novne poznajo precej funkcij? Pred¬ vsem v prijaznosti do uporabnika in nazornosti našega početja med progra¬ miranjem, drugih razlik pa se bomo dotaknili naslednjič. Ogledali si bomo osnovne mešalnike, proste mešalnike in nekaj primerov uporabe mešalnikov na motornih in jadralnih modelih. Od tod do nastavitev za različne stopnje leta pa ni več daleč. je veliko hude krvi, kdo je dober RV- pilot - tisti ki zna »bezljati« po zraku, ali tisti ki je sposoben nežnega, povezane¬ ga in natančnega izvajanja akrobatske¬ ga programa neodvisno od trenutnih letalnih pogojev. Dvojni odkloni krmil (ang. dual rate) Da ne bi z eksponentnim odklonom krmil zatavali v nemogoče nastavitve, saj se različni režimi leta precej razli¬ kujejo, imamo na voljo še funkcijo dvoj¬ nih hodov krmil. Drugo stopnjo kr¬ milnih odklonov ponavadi zmanjšamo odstotkovno glede na izhodiščno nasta¬ vitev. Tako si recimo nastavimo prvo stopnjo krmil s 70-odstotnimi odkloni in drugo stopnjo s polnimi, torej 100- odstotnimi odkloni krmil. Prvo stopnjo uporabljamo med vzletanjem, pristaja¬ njem in v mirnemu letu, drugo pa med izvajanjem akrobatskih likov. Z izjemno zmogljivimi modeli, ki zaradi zelo močnih motorjev omogočajo novo vr¬ sto akrobatskih likov, večjo stopnjo od¬ klonov uporabimo med njihovim izva¬ janjem. Funkcija nam pride prav tudi pri preizkušanju novih modelov, za ka¬ tere nimamo podatka o odklonih krmil. Te si nastavimo po občutku, če pa smo se ušteli, jih s preklopom na stikalo lah¬ ko v trenutku zmanjšamo in po pristan¬ ku nastavitve popravimo. Ker predvsem ameriški modelarji mislijo, da dvojni hodi krmil niso dovolj, se je zaradi t. i. 3D-letenja pojavila no¬ vost, in sicer možnost trojnih odklonov krmil (ang. triple rate). Ali je ta novost smiselna in uporabna, naj uporabni¬ ki precenijo sami. Potem ko vemo, kaj vsaka funkcija opravlja, lahko hitro spoz¬ namo ogromno možnosti uporabe kom¬ binacij. Logično je, da pri različnih odklonih krmil, ki jih preklapljamo s Spoštovani bralke in bralci! Čeprav vas na straneh revije Tim sproti obveščamo o novih knjiž¬ nih izdajah Tehniške založbe Slovenije, smo se odločili, da vam pred koncem leta spet podarimo barvni katalog naših knjig, pri¬ ročnikov, enciklopedij in pojmovnikov. Tako ga boste lahko brez naglice in natančno pregledali ter se še pravočasno odločili za nakup, saj so pred vrati božično novoletni prazniki. Prepričani smo, da boste med našimi izdajami našli kaj zanimive¬ ga zase ali za svoje sorodnike in prijatelje, saj je dobra knjiga za vsakogar lepo darilo. NAROČAM NASLEDNJE KNJIGE: Tudi celoletna naročnina na revijo TIM, ŽIT ali izbor Timovih na¬ črtov je lahko zelo dobrodošlo darilo. Sporočite nam točen naslov obdarjenca, na katerega naj pošiljamo revijo, in naslov, na katere¬ ga naj pošljemo položnico za plačilo naročnine. Ne spreglejte ugodnosti, do katere so upravičeni stal¬ ni naročniki revij TIM in ŽIT, t. j. možnosti nakupa knjig, priročnikov, enciklopedij in pojmovnikov Teh¬ niške založbe Slovenije z 20-odstotnim popustom. (Ta ne velja za učbenike in revije.) Kupnino lahko porav¬ nate v več mesečnih obrokih. m Tehniška zalozba Slovenije Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, p. p. 541, vaša naročila pa sprejemamo tudi po telefonu 01/479-02-11, brezplačni številki 080-17-90, telefaksu 01/479-02-30, elektronski pošti info@tzs.si ali prek spletne knjigarne www.tzs.si. Naročene knjige bom plačal v 1X1 S S obrokih. PLAČNIK: _ Ime in priimek:_ Naslov:_ _Telefon:_ Knjigo podarjam: (če ste knjigo namenili za darilo) Ime in priimek:_ Naslov:__ Datum: _Podpis:_ TC^r 4 december 2003 5 MAKETARSTVO Helikopter HH-65 A dauphin JOŽE ČUDEN HH-65 A je večnamenski helikopter francoskega proizvajalca Aerospatiale, ki ga srečamo v letalstvih številnih držav. Veliko teh zračnih plovil med drugimi uporablja tudi Obalna straža ZDA (US Coast Guard). To je vojaška ustanova z več kot 200-letno tra¬ dicijo, ki opravlja različne pomorske naloge, kot so zagotavlja¬ nje varnosti, reševanje, varovanje okolja in zaščita gospodarskih interesov države. Poleg objektov na kopnem, potrebnih za zago¬ tavljanje nemotenega pomorskega prometa, ima poleg številnih namenskih plovil tudi močno letalsko floto, v kateri imajo pomem¬ bno mesto prav helikopterji HH-56A dauphin (96). Ta helikopter je postal še posebej znan po predvajanju priljubljene TV nanizan¬ ke Obalna straža, ki smo jo lahko spremljali tudi na naši televiziji. HH-65A je zaradi atraktivne oblike po¬ gosta tarča modelarjev in maketarjev ter ga lahko dobimo v najrazličnejših sestav¬ ljankah od plastičnih maket do RV-mode- lov. Za pokušino tokrat predlagamo izde¬ lavo preprostega modela helikopterja HH-65 A iz papirja, ki je kot nalašč za prve maketarske korake. Za sestavljanje mode¬ la nista potrebna več kot dva popoldneva. Če se potrudimo in smo pri delu natanč¬ ni, dobimo privlačen izdelek, ki se ga ne bi sramoval niti kak izkušenejši maketar. Tisti bolj zahtevni ga lahko s pomočjo fo¬ tografij pravega helikopterja še dopolnijo in dodajo podrobnosti, ki so zaradi eno¬ stavnosti gradnje tu izpuščene. Tako bo model še bolj verodostojen. Model iz papirja Za izdelavo modela potrebujemo predlogo na tršem risalnem papirju (še- leshamerju), ki jo prekopiramo iz revije s pomočjo fotokopirnega stroja ali optične¬ ga bralnika in tiskalnika. Preden začnemo z delom, natančno preglejmo risbo razgr¬ njenega plašča modela in sestavnih delov. Običajno papirnate modele gradimo po¬ stopno in posamezne dele sproti pripravi¬ mo za končno sestavljanje. Ker tu ni veli¬ ko sestavnih delov, jih lahko izrežemo naenkrat, vendar predvsem pri drobnej¬ ših pazimo, da se ne izgubijo. Za izdelavo modela rabimo naslednji pribor: modelarski nož, kovinsko ravnilo, škarje, gladilnik za izdelavo pregibov, ravne klešče, pinceto, droben čopič in posodico za pripravo lepila. Poleg tega potrebujemo še belo lepilo za les (npr UHU coli express oz. holz), buciko in nekaj plastelina. Model sicer lahko lepimo z univerzal¬ nim lepilom za papir, vendar vseeno pri¬ poročam belo lepilo za les, ki ga priprav¬ ljamo sproti, tako da potrebno količino razredčimo z nekaj kapljicami vode. Pri¬ pravljeno lepilo nanašamo s čopičem. Belo lepilo je, ko se posuši, prozorno, tan¬ ki nanos lepila pa skoraj neviden. Pri lep¬ ljenju bodimo natančni, saj napačno zlep¬ ljene papirnate dele težko razstavimo, ne da bi jih nepopravljivo poškodovali. Mo¬ del sestavljamo s čistimi rokami, da ne za¬ mažemo površine. Izdelava modela Najprej se lotimo izdelave trupa (boč¬ nih stranic in zgornjega dela), ki ga obli¬ kujemo tako, da z gladilnikom ali topim nožem napravimo pregibe na pilotski ka¬ bini, vzdolž bokov trupa in na repnem no¬ silcu na mestih, ki so označena s črtkano črto ter ob vseh robovih zavihkov za lep¬ ljenje. Tisti bolj natančni lahko z modelar- Tehnični podatki o helikopterju HH-65 A: proizvajalec: premer rotorja: višina: dolžina: največja vzletna masa: masa praznega helikopterja: pogonski motorji: Aerospatiale, 12 m, 4 m, 13,4 m, 4170 kg, 2760 kg, 2x plinska turbina Lycoming LTS-101-750B-2. skim nožem poskusijo napraviti rahle raze na površini (slika 1), toda previdno, da se ne zareže skozi papir. Za lažjo gradnjo in okrepitev trupa lahko po želji v notranjost vstavimo dve rebri iz kartona ali deprona, ki ju obliku¬ jemo glede na mesto v trupu, ter po vrsti zlepimo vse elemente tega dela trupa. Po¬ sebej pazimo na vzdolžno simetrijo trupa pri lepljenju repnega nosilca z rotorjem (slika 2). Iz nastavka plašča spodnjega dela tru¬ pa oblikujemo nos in postopoma rob za robom spojimo oba dela trupa (slika 3). Prednje steklo kabine prilepimo nazad¬ nje, da imamo med lepljenjem trupa do¬ stop v notranjost in možnost morebitnih popravkov ter opore z notranje strani med držanjem spoja dveh delov tistih ne¬ kaj trenutkov, dokler lepilo ne prime (slika 4). Natančno oblikujemo pokrov motor¬ ja, preverimo prileganje na trup ter ga 6 december 2003 TTE.1 4 nato prilepimo na svoje mesto, označe¬ no s črtkano črto s pikami (sliki 5 in 6). Pokrov na sprednji strani zapremo s čr¬ nim koščkom, ki ponazarja zračni filter na vstopniku zraka. Oblikujemo še pokrov mehanizma glavnega rotorja (slika 7). Da bo lepše dr¬ žal obliko, v notranjost prilepimo okrepi¬ tev iz kartona ali deprona (slika 8) in vse skupaj prilepimo na pokrov motorja (slika 9). Stabilizatorje in vse drobne dele, ki so zaradi večje trdnosti dvodelni, pre¬ pognemo, zlepimo in zavihke upognemo navzven. Pri tem si pomagamo s ploščati¬ mi kleščami in gladilnikom ali pinceto (slika 10). Na svoje mesto na repnem no¬ silcu prilepimo navpični stabilizator. Nadaljujemo z vodoravnim stabiliza¬ torjem in krilci (slika 11). Na zgornjem delu trupa dodamo vzdolžni pokrov gredi repnega rotorja (slika 12). Na nosilne noge podvozja prilepimo kolesa in sklope (slika 13) prilepimo na označena mesta na spodnji strani trupa. Pripravljene krake rotorja (slika 14) prilepimo med križna nosilca krakov (slika 15). Za gred rotorja uporabimo bu¬ ciko s plastično glavico, ki jo potisnemo skozi nosilca krakov ter skozi predvideno mesto na zgornji strani pokrova mehaniz- mr 4 december 2003 7 MAKETARSTVO CSq3\S december 2003 [TIK.C MAKETARSTVO ma glavnega rotorja. Na glavico bucike prilepimo še zgornji pokrov rotorja in preizkusimo vrtenje krakov (slika 16). Ker je izgotovljeni model spredaj pre¬ lahek, ga po potrebi obtežimo s koščkom plastelina, da ne sede na rep. Obtežilo lah¬ ko že prej dodamo v notranjost modela, ko sestavljamo trup. IIJKII TIHI 4 december 2003 9 Viharnik - model čolna na električni pogon ANTON PAVLOVČIČ Načrt za ta model je namenjen tistim ljubiteljem ladijskega modelarstva, ki že imajo nekaj izkušenj z gradnjo tovrstnih mo¬ delov. Zato načrt v prilogi prinaša samo glavni okvir, ki daje čol¬ nu obliko, in seveda risbe vseh pripadajočih reber. Položaj motorja in gredi je nakazan približno, točno lego pa si bo vsak določil sam glede na pogonski komplet, ki ga ima na razpolago. Seveda ga je mogoče kupiti v vsaki modelarski trgovini in izbiro prilagoditi svojim prihrankom. V ta namen je treba vzeti s seboj le načrt ali pa morda že izdelani model. Prostora v njem je do¬ volj za vgradnjo katerekoli RV-naprave in pogonskega sklopa. Da pa bo delo potekalo nekoliko laže, vam bo najbrž kori¬ stilo nekaj napotkov. Kot je razvidno iz načrta, za vse dele potre¬ bujemo vezan les debeline 4 mm. Najboljša je lahka vezana plo¬ šča iz topolovega lesa, ki jo je laže žagati (z žagico št. 3). Glavni okvir ima dva loka, ki ju kasneje, ko so vstavljena re¬ bra in nameščene bočne letvice, preprosto odrežemo. Loka sta le pomožnega značaja za že izrezani utor oziroma odprtino ka¬ nala za pogonsko gred, da kasneje ni potrebno vrtanje skozi gredelj trupa. Rebra namestimo v okvir na določena mesta in jih pritrdi¬ mo brez lepljenja. Ob gredlju od rebra 3 do rebra 7 namestimo vzdolžni balzovi letvici. Notranji rob vsake letvice je treba neko¬ liko posneti, da se bosta lepo prilegali ob okvir. Ko to doseže¬ mo, ju lahko že prilepimo. Zdaj lahko namestimo še preostale bočne letvice, vse od rebra 1 do rebra 7. Balzove letvice laže zvi¬ jamo, če jih po zunanji strani navlažimo z vodo. Letvici na zgor¬ njem delu reber nam kasneje določata odprtino palube in ob njiju, potem ko je trup že prekrit, z modelarskim nožem prere¬ žemo rebra 3, 4 in 5. Enako kasneje prerežemo oplato ob rebrih 2 in 6. Izrezani del nam bo kasneje služil za pokrov, ki ga lahko vsakdo nadgradi po svoji zamisli. Model si tako z nadgradnjo lahko predelamo v navadno ali v luksuzno jahto v miniaturi. Ko smo ob rebra namestili oziroma privezali bočne letvice, pregledamo, ali so vsa rebra postavljena pravokotno na okvir in ali model po dolžini ni zvit. Nato vse dele med seboj dobro zle¬ pimo. Po sušenju z brusilnim papirjem na ravni deščici vse le¬ tvice po dolžini natančno zbrusimo in poravnamo vse do stra¬ nice reber. Trup prekrivamo tako, da najprej s 3 mm debelo balzo pre¬ krijemo oba boka in nato dno. Nazadnje prekrijemo tudi palu¬ bo. Po končanem prekrivanju na prvo rebro z obeh strani okvir¬ ja prilepimo bloka balze, ki ju kasneje obdelamo, da se ujemata z obliko trupa. Površino modela natančno obrusimo ter ob zgornjih vzdolžnih letvicah izrežemo odprtino palube, da lahko v trup namestimo vse pogonske dele in opremo. UHIT Tisoč stvari skupaj drži, UHU kunststoff modelih UHU PLAST 17g UHU PLAST SPEZIAL 30g UHU PLAST FLUSSIG I7g UHU Plast 17 g, Plast Spezial 30 g in Plast Flussig 17 g so specialna, prozorna, vodoodporna lepila. Uporabljajo se za lepljenje modelov in številnih umetnih snovi, primerna pa so tudi za zapolnitev stikov ter premaze šivov. Natančno nanašanje lepila UHU Plast Spezial omogoča priložen nastavek, lepilo UHU Plast Flussig pa se nanaša s čopičem. Lepilo se v tankem sloju nanese na suho in očiščeno površino. Strdi se po 5-10 minutah, končno trdnost pa doseže po 24 urah. UNIHEM d o o www.unihem.si Zunanjost modela moramo dobro zaščititi pred vlago. V ta na¬ men priporočam plastificiranje s tanko stekleno tkanino in epok- sidno smolo. Izgotovljeni model še poljubno okrasimo z barvni¬ mi nitrolaki. Roman Zupančič LADIJSKO MODELARSTVO V knjigi so obdelana orodja, gradiva, lepila in površinski premazi; sledijo predstavitve osnovnih tipov ladijskih mode¬ lov, podrobna navodila za nji¬ hovo sestavljanje, opremlja¬ nje, preizkušanje in splovitev, v dodatku pa je pet komple¬ tov načrtov na dveh polah for¬ mata B1. 48 strani + 2 prilogi, 20 x 28 cm ISBN 86-365-0171-7 Cena: 2.412 SIT r HUMOR »Ups!... decembra res ni pravi čas za vaje protiletalske obrambe.« 10 december 2003 TIK.C 4 MODELARSTVO Izdelava višinskega stabilizatorja TONE VIDENŠEK Vsak letalski model ima višinski sta¬ bilizator in tudi načini izdelave stabili¬ zatorjev so pri večini modelov podob¬ ni, od prostoletečih modelov kategorije Al do radijsko vodenih modelov. To¬ krat bomo podrobneje predstavili na¬ čin gradnje stabilizatorja za model F1A (površine 4,08 dmr), s kakršnim običaj¬ no letimo v tej panogi. Medtem ko je oblika repa ostala bolj ali manj podob¬ na (pravokotna), pa so se precej spre¬ menili materiali za izdelavo. Tako je sre¬ dica pri stabilizatorju ostala klasična, iz balze, obloge in kritična mesta pa so okrepljena s tkanino iz ogljikovih vla¬ ken in prepojena z epoksidno smolo. Stabilizator gradimo na ravni deski, na katero pritrdimo risbo stabilizatorja z omejitvami - prednjo in zadnjo letvi¬ co z zaključkom razpetine. Vmes so oz¬ načena mesta, kjer se namestijo rebra (slika 1). Tloris stabilizatorja navadno narišemo na močnejši papir ter ga pre¬ lepimo s prosojnim samolepilnim tra¬ kom, da se lepilo ne prime papirja. Ris¬ bo lahko prekrijemo tudi s tankim poli¬ vinilom. Samolepilni trak prilepimo na mesta, kjer se stikajo deli repa in kamor nanašamo lepilo. Košarico sredice oplatenega dela iz¬ delamo v celoti iz balze (slika 2). Nosi¬ lec s prerezom 1,5 x 6 mm izrežemo iz trde balze, rebra in prednja letvica pa so lahko iz mehkejše. Pri globini repa 85 mm so vložki reber dolgi 12 mm. Vi¬ šinski stabilizator na mojem modelu ima profil clark-Y 6 %. Sredina košarice je na mestih, kjer bo stabilizator pritr¬ jen na posteljico, okrepljena z balzovi- mi vložki debeline 6 mm. Da je kon¬ strukcija čim lažja, jo zlepimo z nekoli¬ ko gostejšim sekundnim lepilom. Profi¬ lirana in pripravljenja za prekrivanje z oplato tehta 2,5 g. Na sredico prilepimo oplato oziro¬ ma plašč iz ogljikovih vlaken (slika 3). Kakovostno oplato sem za 10 evrov kupil od madžarskih modelarjev in tehta po obdelavi 2 g. Ker je bila kup¬ ljena opiata nekoliko večja, sem jo prilagodil dimenzijam višinskega sta¬ bilizatorja, zato je bila zato še nekoli¬ ko lažja. Balzova sredica in ogljikova opiata morata biti kakovostno spoje¬ na, saj je od tega odvisna nosilnost in trdnost stabilizatorja ob različnih obremenitvah. Za lepljenje uporabi¬ mo epoksidno smolo, saj spajanje s se¬ kundnim lepilom zaradi prostorske stiske in trenutnega strjevanja lepila ni mogoče. Tako pripravljen sprednji del, nare¬ zana rebra debeline 1,5 mm ter zadnjo letvico debeline 0,6 mm in širine 2 mm, ki tehta manj kot en gram, postavimo na risbo in začnemo sestavljati (slika 4). Lepimo spet s sekundnim lepilom. Ko se lepilo dobro osuši, stabilizator sna¬ memo s šablonske deske, ga očistimo in odstranimo odvečno lepilo. Nato na re¬ bra prilepimo še ogljikove trakce za oja¬ čitev. Trakci širine od 1-1,5 mm so de¬ beli 0,1 mm. Tako izdelan višinski stabilizator je pripravljen za prekrivanje. To zah¬ teva veliko natančnosti in potrpežlji¬ vosti. Običajno ga prekrijemo s folijo mylar ali aluminijasto folijo. Ker so stične površine, kjer je folija prileplje¬ na na konstrukcijo, zelo ozke, lepilo navadno nanašamo s tankim čopičem. Pred uporabo ga lahko tudi razred¬ čimo. Za to tehniko prekrivanja so primerna prosojna kontaktna lepila, še posebej, če je tudi folija prosojna. Po prekritju folijo toplotno napnemo in zadeva je končana. Izdelan stabili¬ zator tehta 8 do 11 g, odvisno od upo¬ rabljenih materialov. Višinski stabilizator je dovolj močan za letalski model kategorije F1A, tak na¬ čin izdelave pa je primeren tudi za dru¬ ge letalske modele, s tem da mu prila¬ godimo posamezne komponente. TIH- 4 december 2003 11 Timovo izložbeno okno Nalepke Ko P ro SAMO ŠTEMPIHAR Aichi D3A1 tip 99 val (Revell, kat. št. 04565, M 1 : 48) SAMO ŠTEMPIHAR Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je japonski admiraliteti porodi¬ la zamisel, da nekoliko po vzoru nemške štuke razvijejo nov tip mornariškega strmoglavca za namestitev na svoje letalo¬ nosilke. Za pogodbo so se potegovali Mi¬ tsubishi, Nakajima in Aichi, vendar je v konkurenci proizvajalcev zmagal Aichi in izdelal prvi prototip, ki je poletel leta 1938. Ker je potreboval še kar precej iz¬ boljšav so na izobraževanje v Nemčijo po¬ slali skupino svojih inženirjev. Rezultat projekta je bil dvosedežni nizkokrilnik, ki ga je poganjal zvezdasti motor Kinsei 44 s tisoč KS, hitrostjo 382 km/h in z doletom 1820 km. Oborožen je bil z eno 250-kg bombo pod trupom in dvema po 30 kg na krilih, z dvema strojnicama 7,7 mm v trupu in eno v zadnjem delu kabine za obrambo zadnjega dela. Leta 1939 so leta¬ la sprejeli v oborožitev in kaj kmalu so po¬ kazala svoje sposobnosti na Kitajskem, kjer so jim Američani dali kodno ime »val«. Prva prava izkušnja je bila napad na Pearl Harbour 7. decembra 1941, kjer so dosegli zavidljive in točne zadetke, hkrati pa si pripisujejo tudi potopitev nekaj ameriških ladij in letalonosilk v Indijskem oceanu na začetku vojne na Pacifiku. Po velikih izgubah letalonosilk v bitki za Midway so večino letal namestili na kop¬ nem, kjer so jih proti koncu vojne upo¬ rabljali kot šolska letala in za kamikaze. V Revellovi embalaži najdemo ulitke ja¬ ponskega proizvajalca Hasegawe, ki je ne¬ kaj let prej sam ponudil na trg maketo bombnika val v merilu 1 : 48. Maketo zač¬ nemo sestavljati pri notranjosti kabine, ki jo pobarvamo z notranjo bež barvo F.S. 33434 ter poudarimo razne detajle s črno in barvo usnja. Za instrumentno ploščo Re¬ vell ponuja nalepko, na trgu pa obstaja tudi več kompletov za detajliranje, ki sta jih izdelala Eduard in CMK. Notranjost ka¬ bine prilepimo v trup, in ko se osuši, us¬ trezno obrusimo in obdelamo. Nato prile¬ pimo krila na trup, in medtem ko se lepilo suši, se lotimo detajliranja motorja z razni¬ mi žičkami in ustreznim barvanjem. Make¬ ta je po končanem brušenju s kančkom kita že pripravljena za barvanje s temeljno barvo proizvajalca Lifecolor. Japonska siva kamuflažna barva ima rahel okrasti odte¬ nek (Lifecolor, F.S. 36473), ki je bil v upo¬ rabi v obdobju napada na Pearl Harbor, pokrov motorja pa je v črno-modri barvi. Na maketo nanesemo dva tanka sloja sijaj¬ nega laka, da površino pripravimo za na¬ nos nalepk. Ko se nalepke osušijo, nanese¬ mo še sloj sijajnega laka in s tempera bar¬ vami poudarimo linije. Nazadnje površino prekrijemo s slojem polmat prozornega laka in maketa je končana. Revell nam ponuja dve barvni različi¬ ci, in sicer aichi D3A1, tip 99 val z letalo¬ nosilke Zuikaku 7. decembra 1941, ter aichi D3A1, tip 99 val z letalonosilke Sor- yu 7. decembra 1941. Maketa je izvrstna in se je bodo razve¬ selili tako začetniki kot stari maketarski »mački«. S široko ponudbo dodatkov in nalepk je odlična osnova za zmagovalno maketo na tekmovanjih. KP - Kopro iz češkega Prostejova je slovenskim maketarjem znano ime, saj jih spominja na prve maketarske korake. Ma¬ kete tega proizvajalca so bile na sloven¬ skem trgu prisotne že v poznih osemdese¬ tih letih prejšnjega stoletja in so nudile prve izkušnje in zadovoljstvo marsikatere¬ mu maketarskemu zanesenjaku. Po prelo¬ mu tisočletja je ta proizvajalec posodobil svojo ponudbo maket z novimi nalepka¬ mi in poliuretanskimi dodatki in se v novi podobi vrnil na svetovni trg. Njihove iz¬ delke najdemo v vsaki zamejski trgovini z maketami (Italija). Ob tej priložnosti pa namenimo nekaj besed novim nalepkam, ki dopolnjujejo njihove prenovljene komplete za gradnjo maket. Nalepke so vrhunske izdelave saj v merilu 1 :48 omogočajo branje servisnih napisov v velikosti 0,2 mm, ki jih lahko pod lupo in z nekaj znanja ruščine tudi preberemo. Na sliki so nalepke za avio S-99 shakin v merilu 1 : 72 v barvah izrael¬ skega letalstva iz osamosvojitvene vojne 1948 in nalepke za Su-25 frogfoot A v me¬ rilu 1 :48, ki vsebujejo barvne sheme le¬ talstva Rusije, Češke, Slovaške, Ukrajine in Iraka. Za njihov katalog izdelkov lahko pi¬ šete na naslov: KP - Kopro, s. r. o., Prumy- slova 5, 79601 Prostejov, Češka republika. Novo na trgu HOGWARTS EXPRESS Marklin je v velikosti HO izdelal model ekspresnega vlaka Hogwarts Express iz znanega in uspešnega romana ter zelo gledanega filma o FIarryju Potterju. Loko¬ motiva je opremljena z digitalnim deko- derjem in dvema potniškima vagonoma. V kompletu je še okoli pet metrov tirov z nasipom, dve kretnici in električni trans¬ formator ter podloga za tire velikosti 1 x 2 m. Cena za celotni paket je 68.900 SIT (- 5 % za plačila z gotovino oziroma avan¬ som), dobavni rok pa je konec novembra. Zastopa in prodaja: Prometej, d. o. o., Križna 4, 1000 Ljubljana, tel.: 041/672-238, faks: 01/545-13-75. EKONOM IN MODRIN Slikonska kavčuka Ekonom in Modrin sta izdelka podjetja Samson Kamnik, d. o. o. iz Kamnika. Ekonom je svetle rjavkasto sive barve, po strjevanju trši in je prime¬ ren za posnemanje preprostejših mode¬ lov z ravnimi površinami, medtem ko je svetlo modri Modrin precej bolj elastičen in omogoča izdelavo zahtevnejših ulitkov z drobnimi detajli in tudi takih z rahlo ne¬ gativnimi koti ploskev. Cene so ugodne, saj stane 1 kg Modrina 4.200 Sit, 1 kg Ekonoma 1.800 Sit, pripa¬ dajoča steklenička katalizatorja, ki je enak za obe vrsti kavčuka (25 g), pa 229 Sit. Samson Kamnik, d. o. o., p. p. 43, Cankarjeva 3, 1240 Kamnik, tel.: 01/831-72-55, 01/831-92-60, faks: 01/831-71-79, e-pošta: samson@samson-kamnik.si december 2003 !TIR£ 4 12 MAKETARSTVO Wintrack V6.0 3D - program za načrtovanje maket železnic IGOR KURALT Za izdelavo makete male železnice je najbolje, če imamo že pripravljen tir¬ ni načrt. Risanje tirnega načrta s šablo¬ nami je namreč dokaj zahtevno in na¬ tančno delo. Razvoj računalništva in programske opreme je omogočil, da lahko veliko stvari opravimo z računalnikom. Pose¬ gel je tudi na področje malih železnic in graditeljem omogočil, da s posebej prirejenim programom narišejo načrt za svojo bodočo železniško maketo. V svetu je danes že več ponudnikov to¬ vrstnih programov, nekaj se jih lahko dobi tudi na internetu, vendar so ti samo v predstavitvenih različicah in se jih ne da shranjevati in tiskati (so le re¬ klama za nakup izvirnega programa). Programi različnih proizvajalcev se med seboj nekoliko razlikujejo po obse¬ mmr mrm mr a a 0 ti a n as a a *b s Program si najprej z zgoščenke na¬ mestimo na svoj računalnik, da lahko začnemo z delom. V meniju opcije (Optionen) s klikom na levo miškino tipko označimo izbor tirov (Symbol- dateien) (slika 1) in si v pogovornem oknu izberemo vrsto tirov, ki jih bomo kasneje uporabljali na maketi. Sam sem za izdelavo načrta uporabil Marklinove tire C v merilu HO, ki so priloženi v Marklinovih začetnih paketih. Poleg ti¬ rov iz začetnega paketa sem dodal še dve kretnici in nekaj tirov po svoji izbi- fmL gu, načinu oblikovanja in tudi ceni. Manj zahtevni programi za dvodimen¬ zionalno načrtovanje so nekoliko ce¬ nejši od zahtevnejših programov za tri¬ dimenzionalno oblikovanje. Slednji zahtevajo tudi zmogljivejše računalni¬ ke. Eden boljših tovrstnih programov je Wintrack V6.0 3D proizvajalca Vies- smanna iz Nemčije. Ta nam poleg 2D- nudi tudi možnost 3D-oblikovanja. Zaenkrat je program na voljo samo v nemščini, kar bo marsikoga motilo, vendar ga zaradi enostavnosti kar hitro osvojimo. V tem prispevku bomo na kratko predsta¬ vili nekaj osnov¬ nih prijemov, ka¬ ko z njim zasnuje¬ mo svojo maketo. TTK.1 4 december 2003 13 MAKETARSTVO DuU S!i ■» Si JE BX*6 _* w 5 C*" BMrt«*«' Armcht Ertuje« Ej.tr« Qption«i Ftmter J Dtfa aGna : 8UP -o /fc $>»?!? ^f^«fšifi8S((gsia8is§ OOckenSioT«tok*Hfe 8*ml/D.O tm/Ebene ■* ri. Ko določimo, katere tire bomo upo¬ rabljali, v pogovornem oknu tabela ti¬ rov (Gleisauswahl) (slika 2), ki se naha¬ ja na levem delu monitorja, označimo tir, ki ga želimo vstaviti. Ko se izbrani tir prikaže na gumbu v sredini pogovor¬ nega okna, ga potrdimo in s tem je tir vstavljen. V program so vneseni tiri vseh znanih izdelovalcev v vseh meri¬ lih. Tire dodajamo prejšnjemu tiru na mestu, kjer je v rumenem krogu rdeča črtica (slika 2). Na vsakem dodanem tiru se izpiše tudi kataloška številka. Če je zapored predvidenih več enakih ti- 14 december 2003 TIKE 4 ZA SPRETNE ROKE Q 3 & to * 5ymbofcts»e «■ ♦» /* r ■ •->i- * - vn / FLEK FLEX ♦ iten Ansicht Einfuge <=1«U K® S2 3D-Ansicht © Kameraposition rov, vsakega posebej potrdimo na gumbu v pogovornem oknu tabela tirov (Glei- sauswahl). Pri krivih tirih in kretnicah moramo včasih uporabiti gumb v orod¬ ni vrstici za obračanje (slika 12). Po postavljanju tirov določimo še osnovno ploščo, kar sicer lahko stori¬ mo tudi takoj na začetku. V meniju vstaviti (einfugen) izberemo meni os¬ novna plošča (Grundplatte) (slika 3) in odpre se pogovorno okno, v katerem označimo obliko, vpišemo dolžino stranic in potrdimo z gumbom OK. Po nekaj postavljenih tirih si te že lahko ogledamo v 3D-obliki (slika 4). Če se odločimo, da bomo imeli na maketi predor, moramo vsak tir, ki je v njem, posebej oz¬ načiti v pogovor¬ nem oknu prika¬ zovanje (Derstel- lung) (slika 5). To pogovorno okno odpremo tako, da želeni tir z miško označimo in dva¬ krat kliknemo na levi miškin gumb. Če načrtujemo železniško maketo v dveh ali več nivojih, v tem pogovornem oknu v zavihku 3D-profil (slika 7) določimo še višino tirov. Na svojem načrtu sem med postajama določil 30 mm višinske razlike. S pomočjo pogovornega okna tabe¬ la tirov (Gleisauswahl) lahko na načrt vnašamo vso dodatno opremo, kot so hišice, drevesa in podobno (slika 6). Ko sem v načrt vnesel nekaj opreme in do¬ datnih tirov, je maketa v 3D-obliki dobi¬ la že skoraj končno podobo. V tridi¬ menzionalno obliko lahko preidemo s pomočjo menija pogled (Ansicht) (sli¬ ka 9, 10) ali pa v orodni vrstici klikne¬ mo gumb 3D-pogled (3D-Ansicht) (sli¬ ka 13). V 3D-pogledu si lahko načrt makete ogledamo in osvetlimo z vseh zornih kotov (slika 11), pri tem pa nam spet pomagajo gumbi v orodni vrstici (slika 14). Načrt shranimo v meniju datoteka (Datei), ko izberemo shrani kot (speichern unter). Če hočemo načrt na¬ tisniti, v istem meniju izberemo nati¬ sni (drucken) in dobimo celotni načrt še na papirju. Prav tako v tem meniju odpremo pogovorno okno kosovni seznam (Stiickliste), kjer imamo celot¬ ni popis vseh elementov na maketi (sli¬ ka 8). To je bilo le nekaj osnovnih postop¬ kov za izdelavo načrta male železnice, seveda pa program Wintrack V6.0 3D nudi še mnogo več, kar bo spoznal vsakdo, ki se bo odločil za njegov na¬ kup. Za dodatne informacije v zvezi s programom lahko pokličete na telefon: 041/378-939. Kranjska sivka MATEJ PAVLIČ Čebelarska zveza Slovenije ima svoj zaščitni znak (slika 1), ki posrečeno zdru¬ žuje stiliziran obris naše države iz šestkot- nih celic satja in risbo kranjske čebele. Kot tak je pravi izziv za vse tiste modelar¬ je, ki se radi lotevajo izdelave različnih motivov iz vezane plošče (slika 2), z nekaj potrpežljivosti pa bodo lahko nalogi kos tudi začetniki, ki si šele nabirajo izkušnje pri delu z modelarsko rezljačo. Če pogledate obris motiva, ki je v me¬ rilu 1 : 1 objavljen na prilogi v sredini re¬ vije, boste takoj opazili, da je originalni znak ČZS nekoliko prirejen. Brez teh sprememb »tehnične narave«, ki pa niti najmanj ne vplivajo na njegovo prepoz¬ navnost, motiva namreč sploh ne bi bilo mogoče izdelati. Kos vezane plošče, iz katere boste izžagali izdelek, naj bo velik 30 x 40 cm, popolnoma raven in brez napak, debel pa je lahko 4 do 6 mm. Najprej ga obru¬ site, nato pa nanj s pomočjo svinčnika, risalnega orodja in kopirnega ali indigo papirja prerišite načrt. Delo si lahko zelo Natančno narejen izdelek je lahko lep okras oziroma izvirno darilo, ki se ga bo razveselil vsak čebelar. Zaščitni znak Čebelarske zveze Slovenije; ČZS združuje okoli 200 čebelarskih društev z več kot 8000 člani. olajšate z uporabo šolskega plastičnega ravnila s šablonami geometrijskih likov (Triso NOMA V.), saj šestkotnik na njem po velikosti natančno ustreza velikosti ce¬ lic satja na načrtu. Obstaja pa še mnogo elegantnejša metoda, pri kateri načrt pre- fotokopirate na list formata A 3 in ga s t. i. odstranljivim lepilom prilepite na vezano ploščo. Odstranljivo lepilo lahko vidite na enem od spodnjih robov raznobarvnih lističev, ki se jih je (po prvih takšnih pri¬ pomočkih znanega podjetja 3M) prijelo ime »post-it«. V istem podjetju so pred leti začeli izdelovati tudi odstranljivo lepilo Scotch Attacca-Stacca v obliki lepilnega svinčnika ali stika (enake oblike kot šmin¬ ka). Namenjeno je opremljevalcem, obli- TEKX 4 december 2003 15 kovalcem, grafikom, fotografom in aran¬ žerjem, ki pri svojem delu potrebujejo le¬ pilo, ki ga je mogoče nanesti na poljubno podlago, vendar pa je prilepljeni predmet mogoče kasneje odlepiti, pri čemer osta¬ neta tako podlaga kot predmet nepoško¬ dovana. Če torej z odstranljivim lepilom namažemo hrbtno stran fotokopije načrta in ga nato prilepimo na ravno podlago (kos lesa, vezano ploščo, pločevino, kar¬ ton, akrilno steklo itd.), smo se izognili prej omenjenemu ročnemu prerisovanju načrta. Ko smo pripravljali gradivo za ta pris¬ pevek, smo med povpraševanjem po pa¬ ZA SPRETNE ROKE pirnicah ugotovili, da se odstranljivo lepi¬ lo tovarne 3 M po novem imenuje »Scotch UP«. Naprodaj je v obliki stika, in sicer v 7- in 14-gramski embalaži rumeno-oranž- ne barve (slika 3). Lepilo je narejeno na vodni osnovi in ni strupeno. Učinkovito je pri zlepljanju vseh vrst papirja, lahkih (tanjših) kartonov in tekstila, omogoča pa tudi lepljenje prej omenjenih materialov na površine iz kovine, stekla, lesa ter tudi iz pene oziroma plastičnih mas. Fotokopijo obrisa najprej obrežite z nožem ali škarjami, pri čemer morate ob¬ vezno pustiti vsaj 5 mm belega roba, sicer se papir med žaganjem lahko odlepi. Izre¬ zani kos papirja položite s hrbtno stranjo navzgor na ravno podlago, nato pa z le¬ pilom prevlecite vse črte (slika 4). Da ka¬ tere ne bi pomotoma izpustili, nanašanje lepila lahko opravite na okenski šipi; dnevna svetloba namreč ravno toliko pre¬ seva skozi papir, da črte postanejo dovolj vidne. Koliko lepila nanesti na papir? To bo¬ ste najlaže ugotovili s poskušanjem, saj je debelina nanosa odvisna od kakovosti pa¬ pirja in vrste oziroma hrapavosti obdelo- vanca. Če je lepila premalo, se bo papir med žaganjem dvigoval, kar seveda ni pri¬ jetno; če pa je lepila preveč, boste imeli Čebelarstvo na Slovenskem Še nekaj tednov - in končalo se bo leto, ki siga bo vsak med nami zapomnil po čem drugem. Slovenskim čebelarjem bo ostalo v spominu predvsem po sve¬ tovnem čebelarskem kongresu Api- mondia 2003, ki ga je v zadnjih dneh avgusta v Ljubljani pripravila Čebelar¬ ska zveza Slovenije v sodelovanju s teh¬ ničnim organizatorjem Cankarjevim domom (slika 8). Na kongresu, ki so ga poimenovali »Čebelarjenje - način živ- Apimondia je osrednje svetovno združe¬ nje čebelarjev, strokovnjakov in znan¬ stvenikov s področja čebelarstva. Njegov osrednji cilj je združiti stroko in znanje v prizadevanjih za boljšo in uspešnejšo rejo domače čebele in drugih čebel, pomem¬ bnih za vzdrževanje raznolikosti življenj¬ skih oblik v naravi. Apimondia, ki ima sedež v Rimu, vsaki dve leti organizira svetovni kongres in razstavo, običajno vedno na drugi celini. Pred Slovenijo (sli¬ ka je z otvoritve v Gallusovi dvorani Can¬ karjevega doma v Ljubljani) so bili gosti¬ telji kongresa Durban v Južni Afriki (2001), Vancouver v Kanadi (1999) in Antwerpen v Belgiji (1997), naslednji kon¬ gres pa bo leta 2005 v Dublinu na Irskem. (Foto: J. Mihelič) Ijertja«, je več kot 400 znanstvenikov in drugih strokovnjakov s področja čebe¬ larstva predstavilo svetovni javnosti naj¬ novejše dosežke svojega ustvarjanja. Na razstavi so si čebelarji lahko ogledali najsodobnejšo opremo za čebelarjenje, navezali so lahko poslovne stike s trgov¬ ci z medom, kupili najrazličnejšo litera¬ turo in se seznanili s sodobnim zdravlje¬ njem čebeljih bolezni. (Več o kongresu najdete na spletni strani www.apimon- dia2003.com/, najrazličnejše informaci¬ je o čebelarstvu v Sloveniji pa na spleti- šču rcul. uni-lj.si/~bfbee/sloceb.html.) Slovenski čebelarji se ponašajo z boga¬ to tradicijo. Čebelarska zveza Slovenije je nastala pred 130 leti in vanjo je da¬ nes vključenih okoli 200 čebelarskih društev z več kot 8000 člani, ki letno pridelajo približno 20001 medu. Ta ko¬ ličina zadostuje za domače potrebe, zato uvoz ni potreben. Skoraj vsako iz¬ med društev ima svoj prapor, kar je svetovna posebnost, saj česa takega v drugih deželah skoraj ne poznajo. Me¬ sečnik Slovenski čebelar je lani prazno¬ val stoto obletnico nepretrganega izha¬ janja in se lahko pohvali, daje najsta¬ rejša strokovna revija na Slovenskem. Lansko leto so na Brdu pri Lukovici, v neposredni bližini graščine Janka Ker¬ snika, odprli Čebelarski center Sloveni¬ je (slika 9). V njem je sedež Čebelarske zveze Slovenije, uredništvo prej ome¬ njene revije, opazovalno-napovedna služba in svetovalna služba za čebelar¬ je. Del objekta je namenjen gostinskim storitvam, organiziranju posvetov, po¬ slovnih srečanj itd., razstavno-pro- dajni salon Čebelama pa se ponaša z bogato ponudbo z medom povezanih izdelkov, daril in spominkov, čebelar¬ ske opreme in literature za čebelarje. Zdajšnje ozemlje Slovenije je domovi¬ na sive čebelje pasme - kranjske čebele (lat. Apis mellifera carnica) ali kranji- ce, ki jo slovenski čebelarji zaradi svet- losivih dlačic na obročkih zadka ime¬ nujejo tudi kranjska sivka (slika 10). Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo. Morda se je predvsem za- Osrednje poslopje čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici (slika 9), značilni slo¬ venski čebelnjak (slika 11) in bogato poslikane panjske končnice (slika 12), na katerih so med drugim upodobljeni tudi sv. Ambrož, zavetnik čebelarjev, pod njim pa še največja slo¬ venska čebelarja iz 18. stoletja, Peter Pavel Glavar in Anton Janša. (Foto: M. Pavlič) 16 december 2003 .T.EJX 4 nekaj več težav pri odstranjevanju, saj se zlasti manj kakovosten papir preveč pri¬ me podlage in se kasneje med odstranje¬ vanjem trga. Ne glede na to, kako ste načrt prene¬ sli na kos vezane plošče, morate sedaj v vse šestkotnike in druge zaključene po¬ vršine izvrtati po eno 1 mm veliko luknji¬ co (slika 5), skozi katero boste kasneje s spodnje strani potisnili žagico in jo vpeli v modelarski lok. Izžagajte najprej vse notranje dele in šele čisto na koncu tudi obris motiva (slika 6). Ko ste z žaganjem gotovi, odstranite papir (slika 7) in izde¬ lek najprej previdno obrusite, nato pa še prebarvajte in/ali prelakirajte. Po možno¬ sti si pomagajte z barvami v pršilki, ker je takšno nanašanje natančnejše in hitrejše kot barvanje s čopičem. Ker je izdelek precej krhek, ga lahko prilepite na 30 x 40 cm velik kos lesonita ali na kako dru¬ go ravno podlago oziroma ga - podobno kot sliko - vstavite v okvir in zaščitite s steklom. radi teh lastnosti tako priljubila lju¬ dem, da sojo začeli gojiti v čebelnjakih v bližini svojih domov. Za njeno krot- kost so kmalu izvedeli tudi čebelarji drugih narodov, najprej v srednji Evro¬ pi, kjer je sicer doma agresivnejša tem¬ na pasma Apis mellifera mellifera. Tako seje proti koncu 19- stoletja v na¬ ših krajih začela živahna trgovina z živimi čebelami in roji, pozneje pa še z maticami kranjske pasme. Današnji vzrejevalci vsako leto prodajo približ¬ no 40.000 matic večinoma v srednjo in zahodno Evropo ter nekaj celo čez At¬ lantik, v Južno in Severno Ameriko. Tudi slovenski čebelnjak je nekaj poseb¬ nega, saj se že na zunaj razlikuje od po¬ dobnih zgradb v sosednji Avstriji, Nem¬ čiji in Švici. Njegova nenavadno velika in strma streha sega spredaj daleč nad panje in jih tako varuje pred sončno pripeko, pozimi pa pred dežjem, sne¬ gom in mrzlim vetrom (slika 11). Čebel¬ njaki s poslikanimi panji so bili nekdaj prave podeželske umetniške galerije na prostem. Ljudska umetnost slikanja panjskih končnic (slika 12) na seda¬ njem slovenskem ozemlju je posebnost, ki ji ni para na svetu. Upodobljena je tudi na eni izmed znamk Pošte Sloveni¬ je (slika 13)■ Začetnik sodobnega čebelarstva je bil Anton Janša (1734-1773) iz Breznice na Gorenjskem. Znanje o delu s čebela¬ mi si je pridobil iz lastnega opazova¬ nja teh drobnih in marljivih žuželk. Na Dunaju je dobil državno službo, v kateri je intenzivno čebelaril. Hitro je napredoval in po opravljenih izpitih je postal cesarsko-kraljevi učitelj čebe¬ larstva. Med drugim je predlagal vož¬ njo čebel na pašo. Spoznal je, da troti niso le nepomembni del čebelje srenje, ampak da v zraku oplodijo matico. Za matico je tudi iznašel matičnjak. Po ukazu cesarice Marije Terezije so mo¬ rali vsi v okolici prestolnice čebelariti po Janševih načelih. Leta 1771 je izdal »Razpravo o rojenju čebel«. Drugo nje¬ govo pomembno delo pa je »Popolni nauk o čebelarstvu«, ki je izšel šele leta 1775, torej že po njegovi smrti. Obe knjigi so večkrat ponatisnili in prevedli v več tujih jezikov. Janša je poenotil obliko in velikost panjev, da jih je bilo lažje zlagati v večje bloke. Imel je tudi talent za slikarstvo in je sam poslikal večino panjskih končnic na svojih panjih. Eden najpomembnejših slovenskih čebelarjev je bil tudi Peter Pavel Gla¬ var (1721-1784) iz Komende, kije v drugi polovici 18. stoletja napisal prvo slovensko čebelarsko knjigo z namenom, da bi širil umno čebelars¬ tvo med preprostimi kmeti. V njej je zbral vse dotedanje vedenje o čebe¬ lah, ki ga je našel v literaturi, dodal pa je tudi svoje v praksi preizkušeno znanje. Na svojem posestvu Lanšprež na Dolenjskem je ustanovil lastno če¬ belarsko šolo, v kateri je ob nedeljah o skrivnostih čebelarjenja poučeval dečke iz okoliških vasi. »—v Znamka, ki jo je maja letos izdala Pošta Slovenije, prikazuje čebelarja pri ogreba- nju roja, tj. pri spravilu divjega roja v panj. Original je iz znamenite Čarfove zbirke več kot 300 panjskih končnic, ki jo hrani Koroški pokrajinski muzej v Slo¬ venj Gradcu. TTK.E 4 december 2003 25 Ustvarjajmo s steklom (4. del) Jaslice - vitraž MATEJ PAVLIČ V novembrskem Timu smo na prime¬ ru izdelave cvetličnega motiva podrobno predstavili tehniko tifani ali vitraž z ba- potrebno orodje in gradivo, odločili, da bodo letošnje jaslice pač iz stekla (slika 1). Njihova izdelava se v ničemer ne razli- za polovico pomanjšana. Kdor želi, se se¬ veda lahko odloči za drugačno obliko podlage oziroma velikost celih jaslic. Tudi kreno folijo. Omenjeno je bilo tudi, da ta elegantna tehnika, ki je dobila ime po svojem izumitelju Louisu Comfortu Tif- fanyju, omogoča spajanje izredno majh¬ nih delov, pa tudi izdelavo tridimenzi¬ onalnih predmetov, kot so luči, vaze, po¬ sode, terariji, šatulje itd. Ker se bliža bo¬ žič, objava načrta za jaslice v decembrski številki Tima pa je v dobrem desetletju postala že kar tradicija, smo se v sodelova¬ nju s kamniškim podjetjem Promai, d. o. o., tel. 01/839-53-60, ki je prispevalo vse kuje od prej omenjenega ploščatega vitra- ža iz prejšnjega poglavja naše serije »Us¬ tvarjajmo s steklom«. Pravzaprav gre za lo¬ čeno izdelavo štirih navadnih vitražev, ki nam šele na koncu, ko jih sestavimo, dajo »tridimenzionalno« celoto. 7. Izdelava jaslic po metodi tifani Načrt za jaslice - vitraž najdete na pri¬ logi v sredini revije. Figure so narisane v merilu 1 : 1; le podlaga je zaradi velikosti izbira stekla je povsem vaša stvar. Vendar pa bodite pozorni, saj obstaja več vrst ste¬ kla; med njimi nekatera bolje prepuščajo svetlobo in druga slabše. Brez dvoma pri uporabi raznobarvnih stekelc (oziroma pri vitražu nasploh) dosežemo največji učinek pri osvetlitvi od zadaj, zato se je bolj smiselno odločiti za prosojnejše vrste stekla. Za izdelavo jaslic po metodi tifani po¬ trebujete dve fotokopiji načrta v naravni velikosti. Na prvi s črkami in številkami označite barvo posameznega polja in smer vzorca v steklu, drugo fotokopijo, na kateri z enakimi črkami in številkami kot prej označite posamezne sestavne dele motiva, pa s škarjami razrežite po črtah. S tankim alkoholnim flomastrom prenesi¬ te obliko posameznih koščkov na plošče stekla in jih izrežite (slika 2). Ta postopek je bil podrobno opisan v prvem nadalje¬ vanju v septembrski številki Tima. Izrezane kose brusite toliko časa (sli¬ ka 3), da se natančno prilegajo drug dru¬ gemu (slika 4). Odlagajte jih na ustrezno velik kos iverala, na katerem jih boste ka- 26 december 2003 TCE-1 4 sneje tudi spajkali. Ko ste z brušenjem go¬ tovi, vse koščke očistite s čistilom za ste¬ klo in osušite, sicer se samolepilni bakre¬ ni trak ne bo dobro oprijel podlage. Obrobljanje s folijo je bilo opisano v prejšnjem Timu, zato ga tokrat nima smi¬ sla ponavljati. Važno je, da trak na koncu dobro zgladite z gladilko (slika 5), da med spajkanjem ne bi odstopil. Če ste bili pri brušenju in oblepljanju robov natančni, se morajo posamezni kosi brez špranj sti¬ kati med seboj (sliki 6 in 7). Pred spajkanjem je treba vse bakrene površine premazati s spajkalno tekočino (slika 8), ki pomaga činu, da se enakomer¬ no razlije. Spajkanje opravite čim hitreje, da folija ne odstopi ali da steklo zaradi pregretja ne poči. Ko ste s spajkanjem na eni strani gotovi, ga ponovite tudi na dru¬ gi strani, na koncu pa pospajkajte še rob. Pri tem delu vitraž postavite pokonci, saj se cin tako enakomerneje razlije. po koncu božičnih praznikov spravili. Prav zato figure (slika 9) niso prispajka- ne neposredno na podlago, ampak jih je mogoče sestaviti oziroma razstaviti. Za izdelavo takšnih razstavljivih spojev po¬ trebujete 3 mm debelo bakreno žico (ka¬ bel) in 4 mm debelo cevko iz medenine. Z žice odstranite izolacijo, narežite pet koščkov dolžine 35-40 mm in jih na sre¬ dini zakrivite pod pravim kotom (slika 10). Pripravite si še pet 15 mm dolgih koščkov cevke (slika 11) in jih nataknite na ukrivljene kose žice (slika 12). Sedaj s kleščami primite prosti konec žice in prispajkajte cevko, ki ste jo prej prema¬ zali s spajkalno tekočino, na enega od sti¬ kov na hrbtni strani figure (slika 13). Drugi konec žice prispajkajte na podla- Na koncu vam ostane še patiniranje, pred katerim morate vse dele vitraža do¬ bro sprati pod tekočo vodo in osušiti. Pa¬ tina, ki jo lahko nanašate s čopičem ali ko¬ smom vate, spremeni bleščečo barvo cina v sivočrno, kakršna je naravna barva svin¬ ca v klasičnih vitražih (slika 15). Po po¬ novnem spiranju in sušenju izdelek zašči¬ tite s tekočino proti oksidaciji. Napisali smo že, da vitraž pride naj¬ bolj do izraza, če je osvetljen s hrbtne strani. Prav zaradi tega je podlaga naših ja¬ slic na delu za figurami nekoliko večja, da je nanjo mogoče postaviti dve svečki. Za¬ radi večje varnosti lahko iz bakrene plo¬ čevine naredite celo dve preprosti držali za svečko, ki ju prispajkate na stičišča posameznih delov podlage. Druga mož- Ker so jaslice razmeroma velike, je treba že pred njihovo izdelavo misliti tudi na to, kam oziroma kako jih bomo go. Figuri Marije in Jožefa imata po dva takšna spoja, ovca pa le enega (slika 14), zato jo je mogoče delno obračati. nost je seveda osvetlitev z majhnimi elek¬ tričnimi žarnicami ali z manjšim reflek¬ torjem (slika 16). TTETl 4 december 2003 27 IZDELEK ZA DOM Če se boste lotili izdelave teh jaslic, vam želimo, da bi vam čim bolj polepšale prihajajoče praznike. Ko pa bo teh konec, vitraž razstavite. Prek kosov žice, ki moli¬ jo iz podlage, nataknite ustrezno veliko ploščo 20 mm debelega stiropora, nanjo drugo poleg druge položite vse tri figure, nato pa zgoraj in spodaj dodajte še eno ploščo stiropora ter na robovih vse sku¬ paj zalepite s širokim lepilnim trakom. Tako zavarovane bodo jaslice brez nevar¬ nosti, da se poškodujejo, počakale na na¬ slednji božič. Jaslice na okenski šipi Komur se zdi izdelava jaslic po metodi tifani prezahtevna, jih lah¬ ko nariše z barvami za steklo. Dru¬ ga možnost so barve fun&fancy, ki jih izdeluje tovarna Marabu in jih dobite v vseh trgovinah za hobiste. Ena od zanimivih lastnost teh barv je, da je z njimi narejen motov mo¬ goče večkrat prestaviti z ene glad¬ ke podlage na drugo, pri čemer ne pušča prav nobenih sledi ali celo poškodb. Prefotokopirane risbe Marije, Jožefa in ovčke, ki jih seveda lahko poljubno povečate ali pomanjšate, vložite v plastično mapo formata A 4. S črno ali sivo konturno barvo enakomerno prevlecite vse črte, po sušenju, ki naj traja vsaj dve uri, pa se že lahko lotite tudi barvanja po¬ vršin. Pazite, da bo barva enako¬ merno zalila čisto ves prostor med linijami iz konturne barve. More¬ bitne packe odstranite z vatirano paličico za ušesa. Ko se med črte nanesena barva popolnoma posuši, risbo, ki daje želatinast videz, pre¬ vidno odstranite s plastične podla¬ ge in z mehko krpo narahlo priti¬ snite na očiščeno okensko steklo. Ptičja krmilnica MATEJ PAVLIČ Ko sem ta članek pripravljal, je bilo še povsem jesensko vreme in nič ni kazalo na prihod zime z nizkimi temperaturami in snegom. Tega se navadno najbolj raz¬ veselijo otroci, precej manj pa tiste vrste ptic, ki tega letnega časa ne preživijo v toplejših krajih. Ko jim v naravi začne pri¬ manjkovati hrane, je prav, da jim priskoči¬ mo na pomoč. Ena od najlažjih in najce¬ nejših možnosti je postavitev krmilnice, v katero jim natrosimo sončničnih ali kak¬ šnih drugih semen. V reviji Tim smo doslej objavili že več različnih načrtov za izdelavo ptičjih kr¬ milnic, ki pa so imele večinoma obliko hi¬ šice, na dno katere je bilo treba natresti hrano za ptice. Povsem nekaj drugega je krmilnica, ki jo lahko vidite na sliki 1, saj je zasnovana tako, da jo napolnite in nato obesite na drevesno deblo, pod kak nad¬ strešek oziroma na teraso ali balkon. Po¬ leg tega je »polavtomatizirana«, saj ptice s pogostostjo svojih obiskov krmilnice same določajo, koliko semena se bo zara¬ di lastne teže vsulo skozi ustje neke vrste »silosa« na ograjeno poličko. Vbodna žaga, garnitura s priborom Black & Decker KS 631 A Garnitura KS 631 A je del letošnje Black & Deckerjeve novoletne ponudbe. Poleg vbodne žage KS 631 vsebuje še tri liste, vse skupaj pa (brez DDV) stane le 11.990 SIT. Za pogon vbodne žage KS 631 (slika 13) skrbi 400-vatni elektro¬ motor, število nihajev žaginega lista pa je 3.200 v minuti. S tem orodjem lahko žagamo les do debeline 65 mm (pri ža¬ ganju pod pravim kotom), barvne kovi¬ ne (aluminij) do debeline 10 mm in je¬ klo do debeline 4 mm. Nagib lista je mo¬ goče poljubno nastaviti od 0 do 45°. Za oporo in natančnost reza skrbi vodilno kolesce, ob katerem drsi zadnji rob žagi¬ nega lista. Posebej velja omeniti t. i. si¬ stem SUPERLOK, ki omogoča hitro vpe¬ njanje oziroma menjavo žaginega lista - brez uporabe izvijača, ključa ali kake¬ ga drugega pripomočka. V ročaju na zgornjem delu ohišja je poleg vklopnega stikala še z obeh strani dostopen blokirni d ■=> -d o O >c n • - o P- H.* e - S £ CM o. ^ 03 °0 O 3: I C3 m co ^ r-- E Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01/200-06-20 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel.: 02/461-46-11 MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER, C. na Okroglo 8, 4202 Naklo, tel:. 04/258-83-03 MERKUR DOM, Industrijska c. 9, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/331-12-00 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07/371-84-48 MANTUA MODEL, C. A. Bitenca 36, tel.: 01/512-03-20, mantua@mantua-model.si Na vašo željo vam bomo poslali: ^BLACKUDECKER □ katalog In cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeINALT □ cenik univerzalnega pribora Plranha □ cenik Rotozip □ katalog Vrtni program Black&Decker Ull Električno orodje za industrijo in obrt SROTOZ1P MINICRAFT www.g-mm.si Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga pre- fotokopira ali pa naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek:_ Naslov: Poštna št. in kraj: 28 december 2003 TEKI! 4 Gradivo in orodje Vsi leseni deli so narejeni iz 12 mm debelih in 12 cm širokih poskobljanih deščic razstavljene transportne palete oziroma ostankov opaža ali ladijskega poda. Vrsta lesa ni pomembna, v skraj¬ nem primeru pa si lahko pomagate tudi z 10-mm vezano ploščo. Kot »rezervoar« za semena je uporabljena kar prazna 1,5-litr- ska plastenka za sok (fruc), ki ima nekoli¬ ko zožen srednji del trupa in široko grlo. S takšno izbiro gradiva smo želeli prikaza¬ ti primer koristne uporabe embalaže, ki sicer konča na smetišču, nemalokrat pa tudi na kakem divjem odlagališču. V naj¬ bližji železnini morate kupiti le dva maj¬ hna pocinkana šarnirja, ščepec 15 mm dolgih žebljičkov in nekaj tankih lesnih vijakov dolžine 25-30 mm. Z nabavo gra¬ diva torej ne boste imeli niti težav niti ka¬ kih omembe vrednih stroškov. Od orodja in pripomočkov potrebuje¬ te električno vbod¬ no žago, vrtalnik in garnituro lesnih svedrov, modelar¬ ski nož, izvijač, kla¬ divo, brusilni papir in manjši čopič. Za zaščito krmilnice pred vlago in uma¬ zanijo lahko upora¬ bite katero koli bar¬ vo, lazuro ali lak za les. gumb, na zadnji strani pa je šoba za pri¬ ključitev sesalnika. Če tega nimamo, spu¬ stimo ščitnik iz prozorne plastike navz¬ dol, preklopnik na levi strani ohišja pa nastavimo tako, da se vključi odpihova- nje lesnega prahu izpred žaginega lista. Pod blagovno znamko Piranha so na vo¬ do 5.016 SIT. Listi Piranha so spravljeni v kartonski embalaži, na kateri so na¬ tisnjeni pregledni in razumljivi številčni ter slikovni podatki o merah, materialu in namenu uporabe ter vrsti jekla, iz ka¬ terega so narejeni _ zobci (slika 14). 1 Ijo listi različnih dolžin (70, 76, 91,5 in 100 mm), ki so namenjeni za žaganje tr¬ dih in mehkih vrst lesa, umetnih mas (guma, pena, PVC) in kovin. Garniture, ki vsebujejo 3-10 listov, stanejo od 720 TU1 4 december 2003 29 ULLffil- Izdelava Pri izdelavi si pomagajte s sliko 2 in ko¬ sovnico. Ker so obrisi sestavnih delov kr¬ milnice na risbi 3 za polovico pomanjšani, jih morate najprej s fotokopirnim strojem povečati in nato prenesti na obrušeno deš¬ čico. (Če nameravate narediti več takšnih krmilnic, se vam splača izrezati šablone iz tankega kartona.) Hrbet krmilnice (1) je dolg 46 cm. Zgornji in spodnji del sta na prvi pogled videti enaka, vendar se razliku¬ jeta po tem, da ima zgornji luknje za pritr¬ ditev šarnirjev (6) in celotne krmilnice na steno, spodnji pa utore in luknje za pritrdi¬ tev poličke (2) z oporo (3). Vse lesene kose natančno izžagajte z vbodno žago (sli¬ ka 4), v katero vpnite čim ožji list s finimi zobci (npr. Piranha X23003), saj je z njim mogoče izžagovati zelo zahtevne oblike, rez pa je čist in gladek. Na koncu obrusite vse robove. Rezervoar (7) za semena nare¬ dite iz pomite 1,5-litrske plastenke fruca. Odstranite ji nalepko, z ostrim modelar¬ skim nožem nekoliko poševno odrežite dno (slika 5), nato pa jo na daljšem delu 10 mm pod vrhom prevrtajte. Poskusnemu sestavljanju krmilnice (slika 6) sedi »pravo« sestavljanje. Začnite s hrbtom, poličko in oporo, zato 65 mm od IZDELEK ZA DOM spodnjega roba hrbta (1) in 50 mm vsakse¬ bi izvrtajte dve luknjici za 20-25 mm dol¬ ga in čim tanjša lesna vijaka (slika 7). Za dodatno utrditev stika bo poskrbela opora (3), ki jo k polički (2) in hrbtu pritrdite z dvema kratkima lesnima vijakoma (slika 8). Da bi bilo pokrov (5) pri polnjenju kr¬ milnice mogoče dvigniti, je na hrbet pritr¬ jen z dvema pocinkanima šarnirjema (6) velikosti 22 x 17 mm (slika 9). Da bi bila reža med pokrovom in hrbtom čim manj¬ ša, ravni rob pokrova nekoliko poševno obrusite, za šarnirja pa z modelarskim no¬ žem, fino rašpo ali dletom naredite dva pli¬ tva utora (2 mm). Sedaj plastenko skozi iz¬ vrtano luknjo privijte na hrbet, pri čemer pazite, da bo njeno grlo oddaljeno od poli¬ ce največ 20 mm, sicer se seme ne bo mo¬ glo vsipati ven. Glavico vijaka po možnosti podložite s podložko (slika 10). Ker bi se zgolj na en sam vijak obeše¬ na plastenka premikala sem in tja, na njen zoženi del nataknite objemko (4) in s svinčnikom označite njen položaj na hrb¬ tu (slika 11). Izvrtajte dve luknji in objem¬ ko privijte. Ko je plastenka trdno na svo¬ jem mestu, je na vrsti še montaža ograje (8) okoli poličke, ki bo preprečevala raz¬ sipanje semena, in obenem služila kot rob, na katerega bodo sedale ptice. Od le¬ tvice s prerezom 25-30 x 5 mm, ki je lah¬ ko iz masivnega lesa ali vezane plošče, od¬ žagajte 7 kosov, ki morajo po dolžni ustre¬ zati posameznim odsekom roba poličke (2). Na stikih jih nekoliko poševno obru¬ site, da med njimi ne bodo zijale reže. Na rob jih lahko pribijete ali privijete s krat¬ kimi lesnimi vijaki (slika 12). Sestavljeno krmilnico na koncu še dva¬ krat pobarvajte ali prelakirajte, nato pa jo privijte ali samo obesite na primerno me¬ sto. To naj bo tako visoko, da ga bo moč doseči, ko boste v rezervoar želeli nasuti novo zalogo semenja. Kdaj bo to treba sto¬ riti, ne bo težko ugotoviti, saj manjšanja količine hrane v njem zaradi prozornih sten ne bo težko spremljati. Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo »Iz¬ delajmo sami«. V njej poleg napotkov za izdelavo dveh raz¬ ličnih ptičjih krmilnic (ena je prikazana na levi sliki) najde¬ te še več kot sto načrtov za izdelavo drugih uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih gradiv - lesa, papirja, kartona, gline, tekstilij in kovin. Bogato ilustrirana knjiga formata 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9.000 SIT, naročniki revij TIM oziroma Življenje in tehnika pa jo z novoletnim popustom, ki velja samo do 6. januarja 2004, dobijo za 30 % ceneje, torej že za 6.300 SIT. Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/4Z9 02 25, brezplačna številka: 080 IZ 90, faks: 01/4Z9 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net, spletna knjigarna: http://www.TZS.si IZDELAJMO SAMI Franz Kiefiling december 2003 fTIK.1 4 30 medvedek Brcajoči ALENKA PAVKO - ČUDEN Figurice na vrvici so zanimiv in pre¬ prost okras otroške sobe. Tiste »prave« so izdelane iz lesene plošče in pobarvane, za »hitre« pa lahko uporabite trši barvast kar¬ ton. Poleg kartona morate imeti še pošt¬ ne sponke, vrvico, leseno kroglico koral¬ do, svinčnik, škarje ali modelarski nož, luknjač, šivanko in lepilo (slika 1). Slika 1. Potrebščine za izdelavo brcajočega medvedka Povečajte sliko 2 na želeno velikost (najenostavnejše je povečevanje s fotoko¬ piranjem) in izrežite sestavne dele med¬ vedka. Slika 2. Sestavni deli medvedka Slika 3■ Izrezovanje sestavnih delov figurice Položite jih na rjav karton in orišite s svinčnikom. Izrežite jih s škarjami ali mo¬ delarskim nožem (slika 3). Iz temnorumenega papirja izrežite ru¬ men krog - gobček in ga prilepite na medvedkovo glavo. Oči, smrček, usta in ušesno gubo narišite s črnim flomastrom (slika 4). Slika 4. Izdelava medvedkovega obraza Označena mesta (sive oznake) na tru¬ pu in okončinah preluknjajte z luknja¬ čem. Roke in noge na trup pritrdite s poštnimi sponkami (slika 5). Slika 5. Sestavljanje izdelka Levo in desno zgornjo taco ter levo in desno spodnjo taco povežite z vrvicama. Vrvico napeljite s šivanko na mestih, ki so na sliki 2 označena z rdečo. Nato s trdni¬ ma vozloma povežite še sredini obeh vr¬ vic, na spodnji konec vrvice pa pritrdite leseno kroglico (slika 6). Vrvice vežite na medvedkovi hrbtni strani. Medvedku lahko nadenete različna oblačila, ga spremenite v medvedko ipd. Medvedka obesite za zanko, ki jo pritr¬ dite na vrh glave. Ta del okrepite z dodat¬ no plastjo kartona, da se ne bo raztrgal. Slika 6. Vezanje vrvic na hrbtni strani Slika 7. Medvedek lahko nosi različna obla¬ čila, ... Slika 8. ... lahko je tudi prijazna medvedka. Če potegnete medvedka za rep, bo poma¬ hal z zgornjima tacama in zabrcal. TIKI 4 december 2003 31 J—— Imitacija vitraža ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO - ČUDEN V zadnjih številkah revije TIM ste se lahko poučili o izdelavi vitražev. Njihova izdelava je precej zapletena, zahteva pa tudi posebno orodje. Mnogo hitrejša in enostavnejša je imitacija vitraža: barvanje stekla z obrobno pasto in prosojnimi bar¬ vami za steklo. O barvanju stekla smo v re¬ viji TIM že pisali, tokrat pa predstavljamo barvanje steklenih slik, ki so videti kot vi- traži, saj je steklo vgrajeno v kovinski ok¬ vir. Poleg okvirjenih steklenih plošč po¬ trebujete še barve za steklo v lončkih ali flomastrih ter mehke čopiče različnih de¬ belin, če barvate z barvami v lončkih (sli¬ ki 1 in 2). Slika 1. Potrebujete uokvirjene steklene plo¬ šče, barve za steklo v lončkih in čopiče. Slika 2. Namesto barv v lončkih in čopičev lahko uporabite flomastre za barvanje ste¬ kla ali barve v plastenkah, ki se lahko odle¬ pijo s površine. Steklo lahko krasite »na pamet«, pripo¬ ročljivo pa si je prej pripraviti papirno vzorčno predlogo. Lahko jo dobite s ko¬ piranjem in povečevanjem/pomanjševa¬ njem zanimivih vzorcev iz knjig ali revij, če nimate pri roki kopirnega stroja pa lah¬ ko vzorec prerišete tudi ročno na papir ali pavs (slika 3). Pri izbiri vzorca pazite na to, da ima zaključene črte in popolno¬ ma obrobljene ploskve. Slika 3■ Prerisovanje vzorca na pavs Preden začnete risati na steklo, je tre¬ ba stekleno površino pošteno razmastiti in očistiti. Delo je najenostavnejše, če uporabite čistilo za steklo v pršilu. Steklo pošteno obrišite do suhega (slika 4). Slika 4. Stekleno površino je treba pred bar¬ vanjem pošteno očistiti. Papirno vzorčno predlogo z lepilnim trakom prilepite na hrbtno stran steklene plošče (slika 5). Če krasite tudi steklene predmete, npr. kozarce, nalepite vzorč¬ no predlogo na notranjo steno kozarca (slika 6). Slika 5. Lepljenje papirne vzorčne predloge na hrbtno stran steklene plošče Slika 6. Za krašenje steklenih kozarcev pri¬ lepite vzorčno predlogo na notranjo steno kozarca. Najprej se lotite risanja obrobnih črt vzorca z obrobno pasto. Lahko jo iztiskate neposredno iz plastenke, pri čemer dobi¬ te debelejšo izbočeno črto. Če želite tanj¬ šo obrobo barvnih ploskev, lahko upora¬ bite risalno konico, ki jo privijete na vrh plastenke; izbirate lahko med različnimi debelinami konice. Obrobe začnite risati na sredini ali na vrhu vzorca, skladno z izbranim motivom in tako, da pri nadaljevanju risanja ne raz¬ mažete prej narisanih črt (slika 7). Obrob¬ na pasta je namreč mehka in se suši ne¬ kaj ur. Slika 7. Z obrobno pasto začnite risati na sredini vzorca. Rišite počasi in z mirno roko, da bo črta ravna in enakomerno debela. Pri ri¬ sanju držite konico malo nad površino stekla, da ne razmažete obrobne paste. Zaključene črte rišite neprekinjeno. Med delom konico občasno obrišite (slika 8). Po končanem risanju obrob vzorca je treba počakati, da se obrobna pasta posu¬ ši. Sušenje traja nekaj ur, lahko tudi ves dan, odvisno od debeline obrobne črte. Postopek lahko pospešite z uporabo sušil¬ nika za lase. Sveža obrobna pasta je sijoča, suha pa ima moten videz, zelo podoben 32 december 2003 ITTEE 4 Slika 8. Rišite zaključene črte. tistemu, ki ga ima svinčena obroba prave¬ ga vitraža. Ko je obrobna pasta popolnoma suha, se lotite barvanja steklenih ploskev. Raz¬ poreditev barv si lahko že prej označite na papirni vzorčni predlogi. Barvanje s flomastri za steklo je hitrej¬ še in enostavnejše, vendar je primernejše za barvanje vzorcev z majhnimi sestavni¬ mi površinami (slika 9). Flomastre je tre¬ ba pred uporabo pretresti, pred prvo uporabo pa konico pritisniti na poskusno podlago, npr. papir, da barva steče v pol- steno konico. Barvo v flomastrih je običajno treba utrditi. Barva za steklo v Pebeo Vitrea 160 barvnih flomastrih se npr. utrjuje s 24-ur- nim sušenjem in nato še 40-minut- nim »pečenjem« v pečici pri temperaturi 160 °C. Temperature utrjevanja ne sme¬ mo preseči, ker se lahko spremeni barvni ton glazure. V pečici posušena barva pre¬ nese pranje v pomivalnem stroju. Slika 9. Barvanje stekla s flomastri Za barvanje večjih površin so primer¬ nejše prosojne barve za steklo v lončkih. Ponujajo jih različni proizvajalci, izbirate pa lahko med takšnimi na vodni osnovi in drugimi na osnovi organskih topil. Poleg barv potrebujete še mehke čopiče različ¬ nih debelin. Ce puščajo dlako, si pripravi¬ te tudi pinceto, da boste odpadle dlake pravočasno odstranili. Slika 10. Barvanje stekla s prosojnimi bar¬ vami v lončkih Barvajte enakomerno, ploskev za ploskvijo in pazite, da se barva ne razlije čez obrobno črto (slika 10). Pobarvate lahko samo ploskve moti¬ vov, narisanih z obrobno pasto, lahko pa z barvo prekrijete tudi ozadje. Pri tem upo¬ rabite debelejši čopič in pazite, da se bar¬ va lepo razliva. Slika 11. Enostaven cvetlični vzorec na okrogli stekleni plošči Slika 12. Razgibana slika na steklu z obar¬ vanim ozadjem Slike - imitacije vitražev so lepo dari¬ lo ob praznikih in zanimiv okras. Obesiti jih je treba na takšno mesto, da skoznje preseva svetloba (sliki 11 in 12). Med risanjem imitacije vitražev lah¬ ko mimogrede okrasite tudi kak drug ste¬ klen izdelek, npr. kozarec ali stekleničko (slika 13). Slika 13■ Okrašena steklenička Spretnejši in bolj izkušeni umetniki se lahko lotite izdelave zahtevnejših slik na steklo. Za te poleg obrobne paste, ki se iz¬ tiska iz plastenke, potrebujete tudi risalne konice različnih debelin, tanke čopiče ter črno barvo za steklo. Risanje takšne slike, kot jo kaže slika 14, zahteva precej časa, spretnosti in natančnosti. Pri tem obrob¬ ljene ploskve niso vedno enobarvne, am¬ pak so lahko vzorčno okrašene s tankim čopičem. Takšna slika je kombincija imi¬ tacije vitraža in slikanja na steklo. Zanimiv končni učinek uokvirjene steklene slike dobite s patiniranjem okvir¬ ja: lahko ga postarate, potemnite ali mu vtrete bakreni videz. Tudi tekočino za pa- tiniranje lahko, tako kot druge potrebšči¬ ne, kupite v hobijskih trgovinah. Slika 14. Zahtevnejša slika na steklo TIKE 4 december 2003 33 ZA SPRETNE ROKE Kaširan papir za novoletne pozornosti OLGA VERČKOVNIK Pred novoletnimi prazniki vsako leto razmišljamo, kako bomo obdarili svoje najbližje, se z voščili spomnili pri¬ jateljev, kako bomo okrasili smrečico in stanovanje, da bo vzdušje čim bolj praz¬ nično, prijetno in posebno. Z malo tru¬ da, iznajdljivosti in domišljije lahko iz kaširanega papirja sami izdelamo vrsto unikatnih darilc in vizitk. Darila in voš¬ čilnice bodo imeli večjo vrednost, saj se bomo pri izdelavi oprli na svojo ustvar¬ jalnost, hkrati pa bodo unikatna in za povrh še najcenejša. Če bomo darila in vizitke izdelovali v šoli pri pouku ali pri krožku, se bomo dotaknili za današnji čas aktualne in zelo pomembne ekologije. Otroci spoz¬ najo ali osvežijo spoznanja o velikem pomenu ohranjanja gozdov in varčeva¬ nja s papirjem. Spoznavajo vlogo in po¬ men gozda za naše življenje in se sreča¬ jo s koristno izrabo odpadnih gradiv. Razvijajo si občutek za estetiko in do¬ življajo ugodje in srečo, ko se začutijo, da bodo s svojim delom razveselili tiste, ki jih imajo najrajši. Ob vsem tem se lahko mimogrede pogovorimo o pri¬ mernem načinu obdarovanja in pome¬ nu pošiljanja voščil po pošti. Gradiva in pripomočki: - natrgan odpadni papir, - voda, kozarec, palični mešalnik, - sito, mrežasta krpa, - kos polivinila, - valjček, gobica, - naravni material za okrasje, - steklenica, plinobeton, karton, ok¬ vir iz kartona, - belo lepilo, - cikcak škarje. izdelava voščilnic Voščilnice so v celoti izdelane iz ka¬ širanega papirja, ki ga izdelamo po po¬ stopku, opisanem v osmi številki revije TIM, december 2000. Papir primerne velikosti izdela¬ mo za vsako voščilnico posebej. Suhe¬ ga prepognemo in obrežemo s cikcak škarjami. Po potrebi ga za nekaj časa obtežimo, da se lepo poravna. Na tako izdelani osnovi poljubno oblikujemo in okrasimo prednjo stran. Zelo uporabni in učinkoviti so razni naravni materiali: suha praprot, obarvana po želji, deli po¬ sušenega cvetja, posušeni lišaji, juta (slika 1). Na papir jih lepimo z belim le¬ pilom, ki je primerno, ker je po sušenju prosojno. Na enak način lahko izdelamo manj¬ še vizitke, ki jih priložimo ali pripnemo na darila. Voščila in lepe želje napišemo na poseben listič, ki ga vložimo ali nale¬ pimo v vizitko (slika 2). Kaširan papir - prevleka za dekora¬ tivna darila iz plinobetona Iz plinobetona (siporeksa) lahko zelo preprosto izdelamo najrazličnej¬ še umetnine (kipce, vaze, rože, ...) S staro kovinsko žlico izdolbemo želene oblike in vzorce. Prah z izdelka izpe¬ remo pod tekočo vodo in izdelek osu¬ šimo. Se precej mokro papirno kašo s prsti nanesemo po celotni površini izdelka. Plast nanosa naj bo debela le toliko, da pokrije osnovno gradivo. Maso lahko po želji obarvamo s tem¬ pera ali barvo za svilo (slika 3). Med sušenjem se papirna kaša zaradi izgu¬ be vode krči in tesno oprime porozne površine plinobetona. Zaradi tega so lepo vidne vse prej izdelane podrob¬ nosti, dobro sprijeta masa pa ne od¬ stopa (slika 4). Unikatna buteljka - vazica za suho cvetje Buteljka je lahko zelo primerno dari¬ lo za katerikoli praznik. Najprej jo poto¬ pimo v vodo, da z nje odlepimo etiketo in jo kasneje dodamo kot obesek na vrat steklenice. Kos tankega, po možnosti mrežastega blaga položimo čez pravo- 34 december 2003 TTKI 4 kotno uokvirjeno cedilo (na okvir pritr¬ jena gaza ali podobno blago). Nanj ena¬ komerno porazdelimo papirno kašo. Na¬ nos naj bo enako debel kot za izdelavo papirja. Čez tako porazdeljeno maso po¬ ložimo polivinilno folijo. Vse skupaj obr¬ nemo in skozi hrbtno stran s pomočjo valjčka in gobice iztisnemo odvečno vodo. Vlažno gmoto spet obrnemo, od¬ stranimo polinivil in papirno maso s po¬ močjo prej podložene krpe ovijemo oko¬ li buteljke. Z rokami jo dobro pritisnemo na površino steklenice, da se masa spri¬ nte. Odstranimo krpo in popravimo mo¬ rebitne napake. Iz preostale papirne mase oblikujemo dekorativne dodatke, ki jih še mokre pritrdimo na buteljko. Po želji lahko dodamo naravne okraske, ki jih prilepimo z belim lepilom. Unikatna buteljka nam služi kot lepo darilo (slika 5), prazna pa kot vazica za suho cvetje (slika 9). Na enak način lahko iz praznih steklenic izdelamo vaze. Ročno izdelana knjiga Ročno izdelana knjiga je darilo, ki ga lahko otroci sami izdelajo pri pouku ali doma. S spominsko knjigo ali dnevnikom lahko deklice obdarujejo prijateljico ali sestrico. Vanjo vpišemo pregovore, citate, želje, dodamo sličice in z njo obdarujemo mamo, očeta, babico ... Platnici knjige izdelamo iz dveh debe¬ lih kosov kartonov enake velikosti. Na kartona enakomerno nanesemo neodce- jeno papirno kašo. Ko se vse posuši, ju za nekaj časa dobro obtežimo, da se izravna- Okvir popestri vsako umetnino Otroška risba je že sama po sebi dra¬ goceno darilo za starše, sorodnike, prija¬ telje, še lepša pa je, če jo podarimo uok¬ virjeno. Kaširan papir je zelo primeren za izdelavo okvirjev, s katerimi okrasimo ris¬ be, praskanke ali tiskanke. Osnova okvirja je karton, les ali plino- beton. Na osnovo v debelejši plasti nane¬ semo neodcejeno papirno kašo in pusti¬ mo, da se posuši. Med sušenjem se papir zaradi izgube vode precej naguba, zato deluje dekorativno. Okvir za nekaj časa obtežimo, da se dobro sprime v celoto. Dodamo zanko za obešanje in darilo je pripravljeno (sliki 7 in 8). Izdelava cvetja Cvetje nas vedno znova razveseljuje, zato je primerno darilo za vsakršno pri¬ ložnost. Najrazličnejše cvetje lahko prav lepo oblikujemo tudi iz kaširanega papirja. Iz¬ delamo ga lahko na dva načina: iz zelo mokre papirne kaše ga prosto oblikujemo kot iz gline ali pa ga oblikujemo iz že izgo¬ tovljenega suhega kaširanega papirja. V tem primeru izrežemo cvetne lističe, jim zgornjo polovico rahlo omočimo in jih oblikujemo v želeno obliko. V celoto jih zlepimo z belim lepilom. Enako izdelamo stebelne lističe. Steblo oblikujemo iz žice ali lesene paličice, na katero nanesemo neodcejeno papirno kašo. Cvetje lahko uporabimo ob vsaki pri¬ ložnosti kot samostojno darilo ali kot de¬ korativni dodatek darilu (sliki 9 in 10). ta. Na notranji strani obe platnici dobro namažemo z belim lepilom. Iz kosa tkani¬ ne napravimo hrbet in ju zlepimo v celo¬ to (med platnicama pustimo prostor gle¬ de na želeno debelino knjige). Naslovno stran okrasimo z obarvano papirno kašo in iz kaširanega papirja izrežemo črke za naslov (slika 6). Črke dodatno okrasimo z nalepljenimi nitka¬ mi. V knjigo vlepimo snopič prej dobro zlepljenih listov, ki so lahko prazni ali že popisani z želeno vsebino. Za lepljenje spet uporabimo belo lepilo. Knjigo za nekaj ur dobro obtežimo, da se lepilo do¬ bro posuši. TEKX 4 december 2003 35 ZA SPRETNE ROKE Stenski koledar JANEZ SMOLEJ Bliža se čas novoletnih praznovanj, ko bo treba poskrbeti za darila in če¬ stitke svojim najbližjim, sorodnikom, prijateljem in znancem. Ko izbiramo, ne moremo mimo tradicionalnega no¬ voletnega koledarja, ki je v nekoliko drugačni podobi lahko tudi lepo in originalno darilo. Za izdelavo koledarja iz tega pri¬ spevka kot najprimernejše gradivo uporabimo valovito lepenko velikosti B 3 v svetlozelenem in temnozelenem odtenku ali fotokarton, ki ga brez te¬ žav dobimo na policah trgovin s pisar¬ niškimi potrebščinami. Na gladko stran valovite lepenke z mehkejšim svinčnikom narišemo mnogokotnik, prikazan na risbi 1, in pet kosov lika z risbe 2. Izdelek bo lepši, če valovi le¬ penke potekajo vzdolžno, kar upošte- Slika 1. Slika 2. Risba 1. Risba 2. varno, ko določamo lego risbe. Število narisanih delov v eni ali drugi zele¬ ni barvi naj bo enako. Za izrezovanje likov uporabi¬ mo modelarski nož oziro¬ ma srednje velike škarje, s katerimi valovito lepenko najlaže natančno razreže¬ mo in je pri tem ne trga¬ mo. Manjše like po dalj¬ šem robu namažemo z univerzalnim lepilom ter jih izmenoma, pač glede na barvo, lepimo na sre- diščnico večjega dela, da med seboj tvorijo kot 30° (risba 2). Na nasprotni strani na koničasti vrh prilepimo zanko za obeša¬ nje koledarja (slika 1), narejeno iz barvnega tra¬ ku za povezovanje daril¬ nih paketov. Ob spodnji rob prilepimo koledarski blok v obliki kocke (ris¬ ba 1, slika 2), ki ga ima v času prednovoletnih na¬ kupov na zalogi skoraj vsaka knjigarna. Koledar¬ ček okrasimo kot majhno novoletno jelko z raznimi bleščicami, zvezdasto ob¬ likovanimi koščki sijaj¬ nega barvnega papirja, s katerim smo zavijali da¬ rila, ali pa uporabimo lak iz pršilke v srebrni in zlati barvi. 36 december 2003 CTTEL 4 Sveča je izdelek, ki je zanimiv skozi vse leto, uporabimo ga za različne priložnosti, dekoracijo ali darilo. Nekaj prav po¬ sebnega pa je sveča, ki jo izdelamo sami, poleg tega pa še lepo diši po medu. Sveče na slikah, so izdelovali učenci osmih raz¬ redov pri pouku. Izdelek je primeren tudi za učence nižjih razredov, saj izdelava ni zahtevna in svečo lahko izdelamo v eni šolski uri. Gradivo Osnovno gradivo so plošče - satnice. Nabavili smo jih v tr¬ govini Čebelarskega doma na Brdu pri Lukovici. Plošče so ve¬ likosti 200 mm x 500 mm ali večje. Iz ene lahko izdelamo tudi več sveč, odvisno od velikosti. Poleg plošč potrebujemo še stenj, ki ga imajo prav tako v omenjeni trgovini. Orodje Za izdelavo potrebujemo modelarski nož, škarje, kovinsko ravnilo in podlago, po kateri režemo. Izdelava Najprej iz satnice z modelarskim no¬ žem izrežemo trak ustrezne velikosti (glede na velikost želene sveče). Trak je lahko pravokotne oblike, lahko pa je tudi v obliki pravokotnega trikotnika, če hočemo, da je sveča spiralno zavita. Satnice so mehke, in če je v prosto¬ ru toplo, se lahko takoj zvijajo. Ce nam to ne uspe, jih na radiatorju segrejemo, da se zmehčajo. Preden satnico zvijemo, vstavimo stenj, ki naj bo en centimeter daljši, kot je velikost sveče. Če želimo okrasno svečo, jo lahko zvijemo bolj narahlo, za tako, ki jo nameravamo prižgali, pa mo¬ ramo satnico zviti tesneje, da vosek ne pronica med plastmi. Če nam sveče ni uspelo zviti popolnoma ravno, jo z mo¬ delarskim nožem spodaj obrežemo. Prepričana sem, da vam bo uspelo izdelati svečo, ki bo nekaj posebnega! TIMOVI OGLASI PRODAM dušilec in koleno (adapter) JMB 80, primeren za ZZDU 80/160, polresonančni. Zraven priložim še teflon¬ ske povezave ter objemke iz nerjavnega jekla. Tel.: 041/793-167 PRODAM 6-kanalno RV-napravo Sanwa new mark II v originalnem zavoju, mode¬ larsko vibracijsko brusilko Proxxon, 12- 18 V, motor Magnum G. P. 15 ABC-R/C, še neutečen, izvenkrmni motor za čolne Thunder Tiger 21 pro. Naprošam bralce, ali mi kdo lahko odstopi angleška navodila za programiranje RV-naprave Graupner microcomputer expert system mc 18. Branko Grad, tel.: 031/727-953 - EKT 4 december 2003 37 Praznično aranžiranje daril RASA BOHM Najlepša darila so tista, ki jih naredi¬ mo sami, V izdelavo vložimo trud, čas in predvsem čustva. Pravimo, da so dana od srca. Tako je tudi pri zavijanju daril. Prvi vtis naredimo prav pri izročitvi da¬ rila. Ustvarjalno zavito darilo povzroči zanimanje, poveča se mu vrednost. Predstavljene so tri izvirne ideje zavijanja daril, ki so zasnovane na uporabi materialov, neobičajnih za ta namen: vata, laks, alufolija, žica, lesene paličice in kroglice ... Darilo voščilo Običajno poleg darila prilo¬ žimo posebno kartico z vošči¬ lom, tokrat pa bomo vse združili v celoto. Pripravimo podlogo za vo¬ ščilo: predmet, ki ga podarja¬ mo, zavijemo v enobarvni svile¬ ni papir. Papir smo v pesti zmečkali in razgrnili, tako ima zanimivo nagubano površino. Vsebino voščila napišemo z alkohol¬ nimi flomastri v obliki posameznih črk, ki jih nanesemo na lesene kroglice z luknjico v sredini (slika 1). Pripravimo lesene paličice, ki predstavljajo posa¬ mezno vrstico in katerih debelina se mora ujemati z velikostjo luknjic v sre¬ dini kroglic. Razrežemo jih na dolžino, ki ustreza velikosti podlage. Paličice po¬ barvamo s poljubno barvo za les. Ena¬ ko pobarvamo toliko lesenih kroglic, kolikor jih potrebujemo za presledke med posameznimi besedami voščila (slika 2). Besedilo voščila glede na dolžino besed smiselno razdelimo na posamez¬ ne vrstice. Kroglice s črkami in vmesne barvne kroglice nanizamo na paličice (kot pri abakusu) (slika 3). Prvo in zad¬ njo kroglico na paličici z lepilom pritr¬ dimo na samo paličico in na podlago. Najhitreje lepi električna pištola za to¬ plotno lepljenje z lepilom v palicah. Vmesne kroglice ostanejo premične. Lesene paličice z nizi kroglic prile¬ pimo drugo pod drugo (slika 4). Kroglice s črkami tvorijo besedi¬ lo, ki ga prejemnik prebere, ko obrača kroglice (slika 5). Nasvet: pri daljših voščilih na¬ pišemo črke na kroglice le v dveh močno različnih barvah (modra in rdeča). Besedilo raz¬ delimo na dva dela. Prvega za¬ pišemo z eno, drugega z drugo barvo, tako da vsaka kroglica vse¬ buje po dve črki. V tem primeru naj presledek med besedami predstavlja določen znak, zvezdi¬ ca ali polni krožeč. Kozmično darilo Srebrno alufolijo, ki jo uporabljamo v gospodinjstvu, zmečkamo in jo pre¬ vidno razgrnemo. Bolj ko jo mečkamo, bolj zrnate strukture postaja, a se jo tudi težje razgrne (slika 6). Alufolija za¬ radi lastnosti materiala ohrani želeno obliko, zato vanjo zlahka zavijemo predmet. Podobno kot pri zasneženem darilu okoli predmeta, zavitega v alufolijo, tokrat ovijamo tanke srebrne žičke. Za¬ vozlamo jih tako, da tik ob površini alu- folije oba konca žičke nekajkrat ovi¬ jemo drugega okoli drugega. Namesto papirnatih snežink v tem primeru upo¬ rabimo pisane bleščice, ki se uporablja¬ jo v šiviljstvu. Bleščice skozi luknjico nanizamo na iz »vozla« štrleča konca žičke (slika 7). Posamezno bleščico pri¬ trdimo tako, da del žičke pred bleščico in del za njo upognemo drugega k dru¬ gemu in ju med seboj zvijemo v zanko. Bleščanje zmečkane alufolije zame¬ gli vidnost žičk in bleščice navidezno 38 december 2003 TIRJ 4 lebdijo. Žičke opazimo šele pod ko¬ tom, ko v ozadju ni videti alufolije (sli¬ ka 8). Zasneženo darilo Potrebujemo kolut brezbarvnega lak- sa, iglo za šivanje, malo trši beli in sre¬ brni papir, prebijač z obliko snežinke je na voljo v trgovinah z materialom za li¬ kovnike, vato v kosu pa dobimo v lekar¬ ni (slika 9). Predmet ovijemo v vato in ga nekoliko povijemo z laksom, da se kos vate ne razcefra (slika 10). S prebijačem izrežemo bele in sre¬ brne papirnate snežinke, lahko pa jih nadomestimo z različno velikimi izre¬ zanimi krožci (slika 11). Posamezne različno dolge niti laksa zavozlamo na spodnji strani ovoja iz vate. Na niti, ki vodijo iz vozlov, s šivanko kot gum¬ be nanizamo papirnate snežinke (sli¬ ka 12). Ob izročitvi darila zaradi skoraj ne¬ vidnega in upogljivega laksa izgleda, kot da snežinke padajo iz vatnega obla¬ ka (slika 13). TEKI 4 december 2003 39 PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Kako nastanejo luknje v kruhu MIHA ZOREC Ste se že kdaj vprašali, kako nastane¬ jo luknje v kruhu? Morda na nekaj tako samoumevnega niti niste pomislili. Kruh brez lukenj pač ne bi bil kruh. Če si od blizu ogledamo kos kru¬ ha, vidimo da so luknje podobne maj¬ cenim mehurčkom. Očitno so v testu nastali drobceni mehurčki plina, ki pa zaradi njegove precejšnje gostote niso mogli pobegniti in so ostali ujeti v njem. Ce v zmes za testo ne vmešamo moke, ki bi ga zgostila, bomo lahko opazovali, kako se iz nje izločajo me¬ hurčki. Pa poskusimo! Poleg moke in tople vode za pripra¬ vo krušnega testa potrebujemo še kvas, sladkor in sol (slika 1). Iz izkušenj vemo, da se v raztopini sladkorja in vode oziroma soli in vode ne sproščajo mehurčki. Torej je kvas glavni krivec za nastanek mehurčkov. Toda če v topli vodi raztopimo le kvas, se mehurčki ne pojavijo. Očitno moramo dodati še sol ali sladkor, ali pa kar oboje. Pravo kom¬ binacijo poiščemo s poskusom. Toplo raztopino prelijemo v dve enaki po¬ sodici, nato v prvo stresemo nekaj slad¬ korja, v drugo pa nekaj soli. Oboje dobro premešamo in potrpežljivo opa¬ zujemo dogajanje. Čez približno mi¬ nuto ali dve izvemo odgovor. Razto¬ pina, v katero smo vmešali sladkor, se začne močno peniti, raztopina s soljo pa ostane nespremenjena (slika 2). Za¬ nimivo je, da raztopina pol kocke kvasa (približno 20 g), ene čajne žličke slad¬ korja in pol decilitra tople vode izloči dovolj mehurčkov, da ti napihnejo manjši balonček (sliki 3 in 4). Čeprav zdaj vemo, da luknje v kruhu povzročijo mehurčki, ki se izločajo iz zmesi kvasa, sladkorja in vode, pa skriv¬ nost še ni razkrita. Res je, da gre tako kot pri poskusu v prejšnji številki Tima, ko smo v vodi raztopili citronko in sodo bikarbono (članek Nevidni gasi¬ lec) tudi v tem primeru za kemično reakcijo, vendar se ta odvija v mikro¬ skopsko majhnih živih bitjih - enoce¬ ličnih glivah, imenovanih kvasovke. Kvasovke lahko dolgo časa mirujejo, če pa jih s toplo vodo ogrejemo in jim damo hrano (sladkor), postanejo zelo »požrešne«. Vidni rezultat njihove gosti¬ je (presnove) je plin ogljikov dioksid, ki se v obliki drobnih mehurčkov izloča iz raztopine. UGODNOSTI IN NAGRADE 2A NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefoto- kopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. decembra 2003 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Gorazd Lojen, Cesta zmage 32, 2000 Maribor, Klemen Bonča, Žlebe 79, 1215 Medvode, Kristjan Kerec, Vidonci 102, 9264 Grad. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 december 2003 TCKE 4 17 tOJIICTJITU 1- Med proizvajalci plastičnih maket, ki so z izdajo replike legendar¬ nega Flyerja bratov Wright počastili letošnjo stoto obletnico prvega poleta motornega letala (17. decembra 1903), si Hasegawa zaradi natančnosti izdelave makete zasluži še posebno pozornost. 2. Ožbej Kladnik iz Mežice s hitrostnim modelom hornet lastne kon¬ strukcije. Model z razpetino krila 875 mm tehta 1400 g, poganja ga motor MVVS 6,5 cm' z resonančno cevjo. Trup je klasične gradnje, kri¬ la pa ima iz stiropora. 3. Na sliki je pomanjšan model jadrnice Brina. Pravo jadrnico, ki so jo pod vodstvom učitelja Iva Doviča izdelali učenci modelarskega krožka OŠ Brinje v Grosupljem, so konec maja splovili na ribniku na Velikem Mlačevem pri Grosuplju. 4. Lokomotive serije 06, bolj znane pod imenom Borsig so vozile tudi po naših progah. Maketa, ki jo je v merilu 1 : 32 za tirno širino 45 mm oziroma sistem LGB izdelal Zvone Ivančič, ima gibljivo podvozje in kr- milje. Za gradnjo je podobno kot pri drugih svojih modelih uporabil češnjev, hruškov, bukov in bambusov les. Površino je prelakiral s Sela¬ kom. 5- Janez Mesec s Hirobovim modelom helikopterja SST - eagle freya °P za kategorijo F3C. Podatki o modelu: dolžina 1375 mm, višina 505 mm, širina 245 mm, premer rotorskih krakov 1533 mm, masa 4,6 kg. Oprema: motor 15 cm’, 5 servomehanizmov Futaba (korak S9450, plin s 9202, nagib 2x S9252, repni rotor S9251), avtopilot (gyro) Futaba GY601, nastavitev števila vrtljajev, governor Futaba GV-1, rezervoar za gorivo 6 dl. Trajanje leta: lebdenje 1450 vrt./min. - 18 minut. Izvajanje F3C manevrov: 1900 vrt./min. - 11 minut. Foto: M. Čuden, L Dovič, Z. Ivančič, E. Kladnik in J. Rant Zabavajte se s priljubljenimi knjižnimi junaki! Potujte s Frančkom in prijatelji. Pomagajte jim rešiti naloge in uganke, X Potrebujete igralno podlago, igralno kocko in toliko kegljev, kolikor vas je. Vse dobite v lični škatli pri Tehniški založbi Slovenije in igra se lahko prične. KAKO? Format: 19,5 x 22 cm 32 barvnih strani. Cena: 1.890 SIT. Franček S F. OPRAN ICl Franček Rad pomaga Franček pozablja EKS Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, brezplačni telefon: 080-17-90, faks: 01/47-902-30 e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si M 4 • december 2003 TEKI 4 • december 2003 • 17 december 2003 TEKI 4 • december 2003 • 23 M M K4 H OBLIKA PREMCA VIHARNIK Model čolna na električni pogon Merilo 1 : 1 Konstruiral: Anton Pavlovčič 22 »TEM 4 • december 2003 j*i*5r* 4 • december 2003 • 19