it, 302 Pel«« Mm iisfiiifii(tort ctnMft ml« Msta) V Trstu, tr afik 2f/decembru 1W3. Posamezna številka 2U cent. Izvaamft poodeij**, vmk dtn fetlfkeg« It 30. L o#dstrop|« DopM pi«fl» m m ipr^entijo, rofcopM se Ant«a Oerbec. Ustnik mili ca »s«" L 7.—« I metece L 1 Za iaafaauivo metctao 4 Ure več Irediu3tvo: ulic* sv. FnatlSr* jo uredoiitva. Nsr--v !zd»jfttetj In ik tiskanu J i ^ da t ».— uredni*** in A. lU Kn* 1 PoumciM itevttke v Trstu in okolfol po 20 cent — Oglasi se računajo • Utokotf ene kokm« <72 mm.) — Oglasi trgovcev loki bi se oslanjal na protislovenski impe-! vanstva, Evrope m — miru med narodi _ sporo janske vlade in „ _ se prihodnje zasedanje sveta Društva narodov (maja 1924.) vršilo v Rimu. Hanotan in De Leon sta se zahvalila italijanskemu delegatu za povabilo. Tudi predsednik Branting se je seveda tudi lepo zahvalil, a je pripomnil, da je načrt zelo težko izvedljiv radi finančnih zadev. Vtis v Parizu PARIZ, 20. Dopisnik dopisnega urada c Ha vas > pri Društvu narodov poroča, da so v krogih Društva narodov že precej časa pričakovali vabilo italijanske vlade. Bržkone je bil že glavni tajnik Društva narodov informiran o vsej zadevi že takrat, ko se je mudil v Rimu. Naj si bo kakor hoče, dejstvo je, da so o tem govorili . i — —— popoi- mmm m Mim »srodos Italijanska vlada povabila Društvo narodov ' lijardi državnega denarja) Vlada je sku-v Rim — Vabilo sprejeto z ravnedušjem' Šala poenostaviti ves sistem izplačevanja PARIZ. 20. Po končani seji sveta ^ ^U^ZAe^ Pise^bli št v a narodov, ki se e vršila v torek, ?e »ivst j italijanski zastopnik grof Boom Longa.e sporočil ostalim članom sveta zeljo ztali- teremu je povCTjeno ndikadnino- italijanskega naroda, da bi uradov, ki se bavijo z vojno odškodnino, Radić bi se rad vrnil BEOGRAD, 20. V parlamentarnih krogih se je te dni mnogo govorilo o držanju vlade napram Radiću glede njegovega povratka v državo. Vlada je dobila poročilo, da je vodstvo Hrvatske seljačke stranke sklenilo, da pozove Radića, da se vrne v Zagreb, ker se je politična siiuacija spremenila, Radićevci so naravnost pozvali svojega načelnika, da se vrne, sedaj pa iščejo prikladno osebo v Hrvatski zajednici, da gre v London in pregovori «hrvatskega predsednika^, da preneha z delom v inozemstvu in prevzame vodstvo svoje stranke in cele opozicije. Radič je s svoje strani storil že prve korake pri ju-goslovenskem diplomatskem predstavniku v Londonu, da li se mu bo dovolil po-vratek v kraljevino, o čemer je istotako obveščena vlada. Po prejemu tega poročila je ministrski svet smatral za potrebno, da precizira svoje stališče v primeru povratka Radića, in sklenil, da se voditelj Hrvatske seljačke republikanske stranke takoj po svojem povratku izroči sodišču radi vseh svojih kažnjivih dejanj, f plovov in sedaj skuša napraviti železnico, Angleški ultimatum Afganistanu radi umora angleškega podanika na afga« nistansko-indijski meji MOSKVA, 20. Iz Kabula poročajo, da jo poslal angleški predstavnik v Afganistanu afganistanski vladi ultimat radi umora nekega angleškega podanika na aiganislan-sko-indijski meji. Anglija zahteva., da mora Afganistan prekiniti vse zveze z Rusijo in grozi, da bo v slučaju, da bo ultimat od« klonjen, nastopila v varstvo svojih nikov z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Rusija smatra, da je ultimat naperjen proti neodvisnosti Afganistana, ki je vmesna država med Rusijo in Indijo. Či-čerin je izjavil novinarjem, da je Anglija že odstranila vmesno državo Dar da ne le. Na vprašanje, da-li smatra Rusija korak Anglije za sovražni čin, je Ćičerin izjavil, da predstavlja ultimat političen dogodek, čigar posledice se zaenkrat ne dajo predvideti. V zadnjem času je Anglija — tako sc je izrazil Čičcrtn — pripravila razne vojaške operacije proti Afganistanu. Tako je poslala na afganistansko mejo 74 zrako- &o m ^ _ Jugoslavijo Mejita z Rusijo in imata glede « varnosti malo drugačno naziranje ostali dve državi. ruske ne- i postalo uradno; člani sveta so ga ~ne«»o 1 noma ravnodušno sprejeli. Sicer je res, ** da je predsednik Branting opozoril itaii- . . *.f . , janskega zastopnika, da je načrt zelo težko V tem pogledu se opaža v Maleni spo-M ? ^ eVlkih str0škov, ki bi razumu že cd začetka njegovega obsto3a^ zahteyaja vožnja v Rim. V proračunu ".razdvojenost mišljen,a>>, vsled kalere ..se | D,llUva narodov je vpisana vsota 50 000 ta važna skupina držav k^ub vsem frankov za slučaj, da bi se morala dosedanjim uspehom vendar se m mogia ^ ^^ ^ v jcaj£em mesfu uveljaviti v onem obsegu, ki bi bil jjopo,-noma sorazmeren njeni gospodarski tn tudi vojaški moči. Ta razdvojenost pa m (e poslcdica razlike v zemljepisnem položaju prizadetih držav, temveč je utemeljena tudi v zgodovinskih sporočilih prizadetih narodov. Medtem ko so na Poljskem in Romunskem navajeni smatrati Rusijo za svojo dedno sovražnico, je vnano, da čuti ogromna večina čehoslova- škcJa' in jugoslovanskega naroda globoko rusofilski. Zunanja politika, ki bi bila zgra-iena na sovraštvu proti Rusiji ter bi četo vršiti seja vsled višje sile v kakem mestu izven Ženeve. Ta vsota odgovarja približno stroškom za sedanje zasedanje v Parizu; na ta način je omenjena vsota že porabljena. Radi tega je skoro izključeno, da bi se v tem poslovnem letu moglo vršiti zasedanje izven Ženeve. Mogoče je, da pride svet Društva narodov v teku prihodnjega poslovnega leta v Rim. Potemtakem bi se prihodnje zasedanje (v maju 1924) vršilo v Ženevi, naslednje, t. j. v decembru 1924. pa v Rimu. V letu 1925. pa bi prišel na vrsto Madrid. Na ta način bi Društvo narodov prišlo v stik s posameznimi vladami, kar bi veliko pripomoglo k uspešnemu delovanju Društva. Na zunaj bi torej človek dobil vtis, da so na poti prihodu sveta Društva narodov v Rim le finančne zadeve. Bržkone pa niso ovire tako nedolžno finančnega zna-,m vprašanju, ki "" ^jčaja. Dopisnik omenjenega dopisnega ura-konfercnci^ Malega ^spora J ^ pra^_ luiUor žc rcčcno - da je bilo sporočilo italijanskega delegata sprejeto s popolno ravnodušnostjo. Nič čudnega, da so ostali člani sveta Društva narodov tako ravnodušni ob sporočilu. Prav gotovo niso še pozabili Mussolinijevih manevrov proti Društvu radi krfske afere; tudi so računala z možnostjo kake vojne proti bratskemu ruskemu narodu, bi biia obsojena Že vnaprej na popom neuspeh. l>c čehoslovaska ne jugcslovenska vlada bi ne mogli nikdar pridobiti svojih narodov za tako bratomorno pustolovstvo! V najvažnejšem vprašanju, ki sc bo obravnavalo na davno nevarno snrotje interesov,' ki ga bodo morale pri-yade*e države odstraniti v svojem lastnem interesu kakor tudi v interesu stalne utrditve novega reda, ki ga je ustvarila v iredmi EvroDi svetovna vojna. te zgodovinske konference se Mali sporazum lahko vrne okrepljen, povzdignjen m po-^ećan s formalnim pristopom Poljske, ali pa oslabljen v toliki meri, da bi ne bili daleč od njegovega popolnega razpada. Ta poslednji slučaj bi imel brez dvoma nevarne posledice za vso Evropo. Dosedanji skupni nastopi Malega sporazuma, posebno ko je šlo za varovanje nedotakljivosti mirovnih pogodb, so ja»no dokazali, kolikega pomena je ta srednjeev-roD-ka politična skupina za ohranitev evropskega miru. Vsled tega je prava zgodo v: ska potreba, da sc omenjene države sporazumejo tudi glede najvažnejšega in najkočljivejšega vprašanja, ki ga imajo se rešiti t, i. vprašanja enotnega zadrzanja napram Rusiji, ki bi bilo skupno vsem i cm državam. -Notranje. — t. j. medsebojno razmerje med omenjenimi državami oa nam jasno kaže, da je tak sporazum odvisen v prvi vrsti od stališča Romunske in njene zaveznice Poljske, ki sla po «ru-ski nevarnosti«- neposredno ogroženi. Vko se *i dve državi ne zadovoljita s da bi si le osigurali svoje vzhodne temveč bosta hoteli videti svojo zgodovinsko vlogo« v tem, da služite kot orodje v rokah velesil v njihovi borbi proti Rusiji — ki že davno ni več proh-boljševiška, temveč se je prelevila v protislovansko — potem je vsak sporazum s trajnim uspehom nemogoč. Poljska, ki bi hotela biti neprehodna pregraja med dvema orjaškima narodoma, kakor sta ruski in nemški narod, bi morala računati z neizogibno vojno z Rusijo, zakaj sa zgodovina preteklega stoletja je jasen dokaz, da hoče imeti ta država odprta vrata v srednjo in zapadno Evropo. In kar velja glede Poljske, velja v polni meri tudi glede Romunske, zakaj Jugoslavija in Ćehoslovaška bi se ne mogli spuščati v tako politiko niti io podpirati. to bo gotova veliko pripomoglo k vzposta- . dal d skupščino n vitvi opustošenih krajev, ki jo hoče itali- Krizm v katerem je janska država izvesti do konca tn ki mu bo v čast pred drugimi narodi. . Vprašanje pokojnin RIM, 20- Finančni minister on. De Štefani je odredil, da bodo dodatki, dovoljeni \'pokojencem, izplačani od podrejenih uradov z zaostanki vred v teku meseca »a- tem, tre je, jim še gotovo v spominu njegova očitanja, njem času smt da je Društvo narodov angleško-francc-1 glede njegove cln ustanova, oziroma ustanova, za ka-;naj sc narodi nuarja. . Dobava premoga xa Italijo — Italijanski premog prevzel belgijski urad PARIZ, 20. Agencija Havas poroča iz Diisseidorfa, da je prišlo do sklepov, ki zagotavljajo Italiji dobavo premoga m sicer za tekoči teden 6 tisoč ton na dan in za teden od 23. do 29. t. m. 8 tisoč ton na vsak delavni dan. Ker ni italijanska delegacija razDolagala z dovoljnim številom osobja, je bila prva pošilja te v prevzeta po belgijskem uradu. Premog bo poslan v Italijo po morju. ' Papež o duševni in telesni revščini sodobnih Zemljanov Uspeh njegovega pisma kard. Gasparriju RIM, 20. Predno je papež proglasil mons. Evaristo Lucidi ter Aurelio Galli za kardinala, je imel daljši govor, v katerem je o črtal najglavnejše dogodke od zadnjega konsistorija do danes, ki so v zvezi s katoliško cerkvijo. Kar se tiče medsebojnega razmerja, v katerem živijo po vojni evropski narodi, je rekel papež, da se kljub prizadevanju cerkve to razmerje ni mnogo izpremenHo. Njegovo pismo na državnega tajnika Pielra Gasparrija ni rodilo pričakovanih uspehov; popolnoina brezuspešno pa ni bilo. To pismo je imelo namen, da bi vplivalo na narode, da bi poravnali medsebojne prepire in se povrnili k človečanstvu; a medsebojni prepiri niso ponehali, razdvojenost v človeških dušah traia dalje in se še veča. Pomanjkanje živeža in zima grozita narodom, ki jih je zadela vojna katastrofa. Vatikan je naročil svojim legatom, naj posredujejo pri državah, bogatili na žitu, da bi priskočile na pomoč narodom na vzhodu. Na ta način je bilo iztrganih smrti na tisoče in tisoče ljudi. Še vedno se bojimo za življenje nadškofa Ivana Cieplaka, ki se nahaja v ječi. V zadnjem času smo dobili tolažljiva zagotovila * * * osebe, V teh težkih časih zlasti pa radi protidržavnega. delovanja in propagande v Londonu. Radića bi po sklepu vlade sodilo beograjsko sodišče. Kot odmev tega sklepa vlade se lahko smatra, kakor pravi «Vreme», odgovor ministra zunanjih del g. dr. Ninčića, ki ga na vprašanje g. dr. rečeno, da bo Radič za svoje kažnjivo delovanje proti državi občutil v polni meri zakonsko odgovornost. V Zagrebu pa se vendarle v gotovih krogih pričakuje povratek Radića radi morebitne koalicije radikalov s SLS, katerih vstop v vlado naj bi Radič preprečil ali pa izkoristil za širjenje svoje stranke v Sloveniji. Pogajanja mi radikali in SLS. BEOGRAD, 20. Zadnja dva dni so se vršila pogajanja med radikali in dr. Korošcem glede vstopa Jugoslovenskega kluba v vladno večino. Pogajanja so se včeraj prekinila, ne da bi bil dosežen kak uspeh. Politični krogi sodijo, da pogajanja niso bila končno vel javno prekinjena, temveč da se bodo črez nekaj dni zopet nadaljevala. •_ ki bi vodila iz Pesciavci-ja pri prelazu Khimber v notranjost dežele. Cičerin je v tej zvezi primerjal mirno rusko zadržanje meseca majnika v angleško-ruski krizi. NOVA POLJSKA VLADA VARŠAVA, 20. Predsednik republike je podpisal predloženo mu listo nove vlade. Kakor se govori, bo maršal Pilsud-ski imenovan za generalnega inšpektorja vojske, general Sikorski pa za šefa generalnega štaba. - Nova vlada je sestavljena tako-Ie: Predsedstvo in finance Grabski; vojaške zadeve general Sosnowski; notranje zadeve Ladislav Zoltan; pravosodje Ladislav 2y-ganov^ski; industrija in trgoviua Kisiron; pr osveta dr. Mi klase vski; javna dela Ljudevit Darcvvski; promet Aleksander Jo-sowicz; agrarne zadeve dr. Lutkicwicz; vedja zunanjega ministrstva dr, Karol Ber-toni; vodja poljedelskega ministrstva Raczynski. Za danes popoldne jc biia sklicana zbornica, na kateri jc podal ministrski predsednik svoj ekspoze. Jugoslovensko pristanišče na Sušaku BEOGRAD, 20. Te dni se je popolnomaj popravila železniška delavnica) na Brajdici pri Sušaku. Uvedla se je električna raz- »J^ Pogajanja v Mehiki — Nasprotniki za ustavitev sovražnosti. PARIZ, 20. Iz Nevv Yorka brzojsvljajo: Br-Cruza poroča, da se general vstašev in general Martiner, pn w>usaKU. uveaia se je eietupcua ^-fpovcljnik zavCzmških čet pogajata za ustavi-svetljava ter napeljali potrebni tiri. ia de-jicy sovražnosti. ćete generala Obre^ona za-krvnica bo med največjimi v državi. Indijznamujej0 slo mrtvih, ki so jih izgubile med pristanišče se je razširilo za 15 m, vsled. vstajo v San Mareosu, Tudi vstačke čete imajo česar bodo mogfe pristajati večje ladje ter baje velike zguhe. se bo znatno olajšal pomorski promet. Posebna deputacija s Sušaka pride tekom tedna v Beograd, da zahteva otvoritev to- vornega prometa s Sušakom. Bolgari za romunsko prijateljstvo Posvetitev romunske cerkve v Sofiji SOFIJA, 20. Včeraj se je vršila svečana posvetitev romunske cerkve v Sofiji. Slav-nosti se je udeležila bolgarska in romunska duhovščina. Govorila sta dva nadškofa in romunski poslanik. Bolgarskega kralja sta___________ zastopala njegov pobočnik in tajnik. 0-, Rusijo sledeče: Z ozirom na odklonitev Hu Turška vlada proglaša Chesterjev dogovor neveljaven. PARIZ, 20. Listi .prinašajo iz Carigrada slf-deče poročilo: Turška vlada je obvestila zastopnika Kenndya, da smatra Chesterjcv dogovor za razveljavljen in sicer radi neizpolnitve nekaterih klavzul. Zakaj je odbila Amerika pogajanja z Rusijo. Krivda leži v sovjetski propagandi za revolucijo, PARIZ, 20 Agencija Havas poroča z ozirom na ameriško odklonitev pogajanj s sovjeUko bredom sta prisostvovala tudi minister za ghcsa poroča zunanje ministrstvo, da je zve-zunanje zadeve in minister ver, ki je za- delo za navodila, ki so jih sovjeti naslovili na stopal vlado, razen tega so bili navzoči i ameriški proletarijat in ki dajajo smernice na-številni predstavniki civilnih in vojaških ska ustanova, oziroma ustanova, za ka-|naj sc narodi obrnejo z molitvijo na sv. tero se vrši dvoboj med Francijo in An-; evharistijo; evharisticm kongresi so prisu glijo. Vsekako je Mussolinijev korak zelo j že v navado med katoličani. Na, orne-značilen in mnrda pomeni popoln pre-!nimo le kongresa v Parizu m Genova V obrat Mussolinijeve zunanje politike na-j tem letu smo slavili sv. Tomaža Akvm-prarn Društvu narodov. De Štefani tolaži vojne oškodovance Izmed enega milijona vodnih oškodovancev je prejelo 35G.0C3 vojno odškodnino RIM, 20. Finančni minister De Štefani je podal glede likvidacije vojne odškodnine naslednje izjave: Vprašanje vojne odškodnine je tolikega pomena ne samo za skega ter sv. Jozafata iz Kuncevicza, slovanskega apostola. Velikega pomena je prihod španskega kralja v Italijo in v Vatikan. Zadeve na Irskem se zadovoljivo razvijajoč —— Poroka italijanskega kneza v Bruselju BRUSELJ, 20. Danes se je vršila v bruseljski stolnici poroka kneza Ruspolija, sina italijanskega poslanika s princezinjo — r-- --.. -j -ti"" I Van Der Nott D'Assche? Poroke, ki je oškodovane Kraje, ampak tudi za ves ita- V^n uer udeležili posla- li, anski narod, da se m. zdi potrebno, da ^ « o srn ^ Kovoporočenca je šanje. Kar se tiče likvidacije (ugotovitve,! nostm govor, - konkordati, homologacije, razsodbe) so ' SKRIVNOSTEN LETAi£C NAD MILANOM, uspehi v primeri z obsegom dela zelo po-j MILAN, 19. Včeraj jjopoldne okoli 18.30 je voljni. Kajti od enega milijona predloženih bik, slišati nad mestom ropoUnje nekega leta- prošenj je bilo okoli 830.000 prošenj že ia. Mesto je bilo zavito v gosto meglo, zato ni obravnavanih (sklepanje konkordatov, za- bilo mogoče razločiti letala, vendar se je zdelo, vrnitev prošenj). Glede izplačila je bilo da kroži venomar nad vojašnicami. Radi tega svoječasno rečeno, da bo trajalo od 8 do j je vojaško oblastvo, sporazumno s kvesturo, in let Toda sistem obveznic fbeneške dalo prekiniti električno razsvetl^vo v raestu 10 let. 1 oda sistem onvezme jnenesice inut. Istočasno so pričele delovati loto- obveznice), ki ga ,e uvedel De Stefam, bo *fe£tričnc oprave na bližnjih letališčih. Kma- omogočil, da bo država izplačala vojno odškodnino tekom veliko krajšega časa. Seveda takoj po vpeljavi obveznic niso mogli oškodovanci priti do denarja, ki jim pritiče, ker se morajo med likvidacijo in izplačilom izvršiti gotove operacije (ugotovitev prejetih predujmov). A kljub temu bo potom sistema obveznic mogoče izplačati vojno odškodnino v teku 2 ali 3 let. Do 30. septembra 1923, je prejelo 300.000 oškodovancev vojno odškodnino; do 31. decembra se bo to število zvišalo lu potem je ropotanje zagonetnega letala prenehalo, . . Doianeva se, da je bilo letalo zasebno m da jc priletelo iz Švice,* najbrž je letalec radi megle in teme izgubil orijentacijo in tako zašel pomotoma preko meje. na 350.000- Poletf tega ie večina vojnih o-, muni jo. Ukinjenje češko - romunskega obmejnega prometa PRAGA, 20. Kakor javlja «Češke Slo-vo,» je romunska vlada nenadoma zaprla obmejni promet med Čehosfc>vaško in Ro- oblasti. Listi so brez ozira na strankarsko pripadnost prinesli obširne članke v čast došlim romunskim gostom. Naglašali so politično važnost dogodka za medsebojne odnošaje. Vroča želja Bolgarske je, da bi bili obe sosedni državi čim tesnejše zvezani. «Naši goatje», pišejo listi, «se bodo lahko osebno prepričali, kako globoko je seglo v srce prijateljstvo za Romune. Tudi čustva do sodržavljanov, ki pripadajo narodnostnim veram, uživajo med bolgarskim narodom globoko spoštovanje*. Končno izražajo listi upanje, da bodo temu zgledu sledile tudi druge države. Nemška Kentaa banka odklonila posojilo Nemčiji' BERLIN, 20. Nadzorstveni svet rentne banke je na svoji današnji prvi seji razpravljal o zahtevi finančnega ministra Lutherja za posojilo državi v rentnih markah. Nadzorstveni svet se je priključit mnenju upravnega sveta in je tozadevno zahtevo odklonil. Bavarska zbornica odklonila pooblastil ni zakon — Razpust zbornice na vidiku. MONAKOVO, 20. Bavarski državni zbor je odklonil z 91 proti 54 glasovom zakonski načrt pooblastilnega zakona. V parlamentarnih krogih govore o spremembi kabineta m o razpustu bavarskega državnega zbora. ATENTAT NA GRŠKEGA POLKOVNIKA PRI JANNINL ATENE, 20. Atenska agencija poroča, da je bil blizu Jannine pripravljen atentat na polkovnika Botzarisa, ki sc je peljal 5e z enim grškim častnikom v Jannino. O predstoječem napadu iz zasedo so ga opozorili kmetje. Polkovnik jc s pomočjo nekaterih vojakov prei-skal cesto in jo res našel zabarikadirano z drevjem in kamenjem. O storilcih pa ni bilo ni-kakega sledu. Vzpostavitev romnnsko-ruskih odnošajev BUKAREŠTA, 20. Vesti iz uradnih krogov pravijo, da bo stopila vlada v pogajanja z Rusijo, da se rešijo tekoče zadeve in vzpostavijo odnosa ji med obema narodoma. Pogajanja se bodo najbrže vršila meseca januarja v Solnogradu. proletarijat in ki dajaj-čria, naj bi rcvolucijonaruim polc-rn prip<.mogel do teija, da bi bila na -beli iiiši* razvita ru-deča zastava. Zunanji urad pra.'i, Ja ima tozadevne načrte v rokah pravosodni minister. Načrt predvideva med diu^iin vojaške vežbe delavstva, ki naj bi sc višile vsaj enkrat tedensko. cTrdno smo uverjeui, pravijo navodila«', da bodo te direktive ustvarile najboljše poboje, izobrazile tisoče bodočih voditeljev in novih propngandistov in zvestih bojevnikov za socijalno revolucijo. Zunanji urad je objavil te načrte brez vsakega komentarja, da dokaže, da so res izšli iz sovjetskih vrst. Namen Hughe-sa je dokazati, da sc Moskva še vedno trudi s svojo propagando v Zcdinjenih državah. Nenadna smrt E! Raisulija — Raisuli bil zastrupljen PARIZ, 20, Lisli poročajo iz Tangerja, da se v uradnih krogih ne veruje, da bi bil E1 Raisuli zastrupljen. Tudi v arabskih krogih smatrajo to za izključeno. Raisuli je zadnje čase često bolehal na vodenici. Raisulija so Španci nazivali * sultanom gorovja*. Bil je znan maroški agitator, ki je talcorekoč vladal v pasu med francosko in špansko posestjo. Po njegovih izjavili jo skušal priti do gospodstva nad Tangerjem, Svoje tekmece je baje spravljal s sveta n strupom, ki je po prvih govoricah uničil tudi njega. Podpisani sklicuje redni občni zbor PolltiM društva .Edinost'o Trstu na 30. decembra t, l. v prostore uredništva «Edmosti» v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 20, I. nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: 1) poročilo odbora (tajniško in blaga j* oiško), 2) volitev predsednika, devetih odbor nikov, devetih namestnikov in treh pre* gledovalcev računov, 3) slučajnosti (razpravljanje in sklepanji o predmetih, ki spadajo v delokrog dru* štva). Začetek ob 10. dopoldne. Odbor Političnega društva «EdinosU £VNE MESTI Strefansif i % ta ti Oberdanu Včeraj je bila 31. obletnica smrti Vi-ljelma Oberdana. Italijanski listi proslavljajo njegov spomin z gLboko čutečimi besedami. To letošnjo obletnico poveličuje še posebno včerajšnja slavnost na pokopališč« pri Sv. Ani, ko so izkopali sedaj identificirane zemske ostanke pokojnikove ter jih prenesli v kripto, kjer so pokopani tržaški prostovoljci, padli v svetovni vojni. — Radovedni smo sedaj, ali se oglasi tudi proti temu proslavljanju političnega atentatorja tenkovestnost tistih, ki so iako ostro obsojali naša razmo-trivania o kvalifikaciji dogodka v Sarajevu. Železna doslednost, ki jc na mestu in ki v takem načelnem vprašanju ne dopušča nikakih kompromisov vesti, bi to zahtevala. Seveda pa je tu vmes neka druga stvar — ta namreč, da je za obsojanje * Edinosti * in razna podtikanja na naš naslov potrebna le skrajno mala mera — poguma! Na tej podlagi se mere ta tudi presojati moralna zasluga takih nastopov proti nam, da niti ne govorimo o vrednosti takih « zaslug* za nase ljudstvo v teli tako težkih časih! C&na^Kev obrtnih dovedeni Tukajšnji občin5ki urad poziva vse imetnike dovoljenj za gostilne, krčme, kavarne, likcrnice itd., ki še niso vložili prošnje za obnovitev obrtnega dovoljenja, da storijo lo čira prej. Obenem sc prizadeti opozarjajo, da bodo v smislu zakona o javni varnosti zaprti vsi tisti obrati, ki ne obnovijo svojega dovoljenja. Dodatno k navodilom od 24. novembra 1923. se opozarja, da se morajo dovoljenja predložiti potom dotičnih konsorcijev, do katerih naj se obrnejo vsi obratovale?, tudi tisti, ki niso včlanjeni. Zatzaaje cene vodi. Tukajšnji občinski svet sc že delj časa bavi z vprašanjem znižanja cen vodi. V smislu načrta ing. De Parcnie bi bila cena vodi od 1. januarja 1924, dalje naslednja: 1) Dobava vode zasebnikom potom ločenih števcih ter voda za zgornjo okolico lir 1.40 za kubični meter (sedanja cena 1.60, znižanje odgovarja toiej 12?»; 2) Dobava vode zasebnikom potom osrednjih Stcrcev, državnim bitjem, kr. vojski in mornarici ter državnim železnicam lir 1.20 za kubični in« ter (sedanja eena 1.60, znižanje odgovarja 25%; 3) Dobava vod« dobrodelnim bitjem lir 1.00 za kubični meter {sedanja cena 1.60, znižanje 40%; 4) Dobava vode za Splošno skladišče (Ma-gazzBii generali) lir 0-80 za kubični meter (sedanja cena 1.60, znižanj« 50?»}; 5} Dobara vode občini in občinskim podjetjem (bolnišnica) lir 0.80 za kubični meter (sedanja cena 1.20); 6) Dobava vode industrijam in ladjam: ako ►.naša leina poraba do 1000 kubičnih metrov h 1.20 za kubični meter; za porabo od 1001 lo 3000 kub. m lir 1.10; od 3001 do 10.000 lir :.00; od 10.001 do 20.G00 lir 0.90; od 20.001 Jalje lir O SO za kubični meter. Ureditev dobrodelnih ustanov, Kr, prefektura v Trstu, videvši čl. 89. zakona 17. julija 1S90 št. 6972 o iavnih dobrodelnih ustanovah, videvši člen 6. kr. odloka 22. aprila 1923. št. 932, ki razteza na auektirane pokrajine zakonodajo o javnih dobrodelnih ustanovah, odreja: Upravitelji in zastopniki dobrodelnih ustanov, ki so podvržene koncentraciji in združenju v smislu VI, poglavja zakona 17. julija 1890 Št. 6972 in onih ustanov, ki jih omenjata Mena 90. in 93. isicga zakona, morajo o tem obvestiti do 5. januarja 1924, Dobrodelne ken-gregaciie (Congregazioni di carila) v onih občina!), kjer imajo imenovane ustanove svoj glavni sedež. Prestopki proti tej odredbi se bodo kaznovali v zmislu zakona, &reitv@ne vesti Šentjakobska mladica priredi v nedeljo dne 23, L m, ob i&30 v dvorani DXD pri Sv, Jakobu veliko mladinsko zabavo. M. D. P.: Nocoj ob 20.30 odborova seja. — Predsednik. ______ tetriaSkega živtienia Nesreča ali zločin? Mestni stražnik težko poškodovan. Snoči okoli J9. ure jc prišel v za.vod 'Zelenega križam nočni Šuvaj Anton Sabalo ter prosil zdravniške pomoči za nekega moža, ki je malo prej padel po stopnicah na trgu Sansovino, pred uhodom predora Mon-tuzza. Sabato je povedal, da se je lam pogovarjal z nekim prijateljem, kar j« zapazil, kako se je neki mož, stopajoč po stopnicah, nenadoma opotekel, kakor da bi mu bilo postalo hipoma slabo ter padel po stopnicah. Na označeno mesto se je podal zdravnik, ki jc ugotovil, da je neznanec ranjen na več mestih po «!avi ter da ima hudo pretresene možgane. Na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri njemu, je bil ranjenec spoznan za 38-lct-nega mestnega stražnika Rudolfa Molinari, stanujočega v Kjadinu — Boschetto št. 874. Po prvi pomoči je bil Molinari prepeljan v mestno bolnišnico. Ko je prišel nekoliko k sebi, ga je zaslišal tamkaj nameščeni policij-sk i ?.geni, kateremu pa je Molinari povedal, da ni padel po nesreči, temveč, da ga je, ko je šel po stopnicah, napadel nek mož visoke postave l»r ga udaril z vso silo po glavi, tako da je izgubi! zavest. Ranjenec jc še dodal, da pozna napadalca samo na videz. Ranjenca ni bilo mogoče podrobnejše zaslišali, ker je radi poškodb le s težavo govoril. Dogodek je bil naznanjen na kvesluri. Varnostno oblastvo s: prizadeva, da dožene, kako je bil pravzaprav ranjen Molinari, Zadeva jc precej nejasna. Predrzen čin dveh lopovov. Pretekli torek zvečer se je pripetil v ulici Rigutti dogodek, ki je precej razburil tamošnje prebivalstvo. Pek Robert Vecchio, sfar 26 let, lastnik pekarne, ki se nahaja v hiši št. 5 omenjene ulice, Je okoli 21, ure skupno s svojo ženo pospravljal v pekarni, ki je bila £e zaprta. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da jc zunaj kak zapoznjen odjemalec, jc šel Vecchio odpirat. Ko je odprl vrata sta mu stopila nasproti dva moža z zakrinkanim obrazom ter naperila nanj samokresa, odločno zahtevajoč, naj jima brez ugovora izroči ves denar. Vecchio se je že hotel ukloniti volji lopovov, kar Je njegova žena, zapazivši oborožena neznanca« i*La obupno voiti na pomoč. To ie lopova pre- strašilo; v bojazni, da ne bi prihiteli ljudje, sta planila skozi vrata ter se spustila v beg. Vecchio se jc spustil za njima, a je moral opustiti zasledovanje, ker sta lopova pričela streljati s samokresi proti njemu; k sreči so streli zgrešili svoj cilj. Vecchio je naznanil dogodek na crožniški postaji v ulici Idiia, Smrt ponesrečenca. Včeraj zjutraj je v mestni bolnišnici podlegel zadobJjenim poškodbam tehnični uradnik Alfred Koch, o katerem smo poročal?, da sc je predvčerajšnjim popoldne težko ponesrečil v livarnici Metlikovitz. Težakeva nezgoda. Pri delu v prosti luki V. E. III si jc včeraj popoldne izvinil levo nogo v gležnju 30-letni težak Alojzij Zaro, stanujoč v ulici Indusiria št. 5. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaj«, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Kole sel j podrl starko. Včeraj opoldne je eno-vprt-žni kcieselj, na katerem je sedel ravnatelj prevozne družbe Hugo Baldi, star 38 let, podrl na Lla na korzu Garibaldi 73-lctno vdovo Re-gino Mezzorana, stanujoč o v ulici PontUres št. 6. Uboga starka, ki je zadobila prcccj hude poškodbe po glavi, je biia prepeljana v mestno bolnišnico. — Ealdi je bil aretiran, ker je baje on zakrivi! nesrečo. Vmsf! z Gorlikesa Nov furlanski prefekt. Kakor smo pred dnevi poročali, je bil furlanski prefekt odv. Pisenti imenovan za generalnega vojnoodškodninskega intendanta za vse tri Benečije. Tedaj se je splošno mislilo, da ostane navzlic temu imenovanju še nadalje prefekt Furlanije, toda vest iz Rima poroča, da odv, Pisenti zapusti mesto vi-demskega prefekta. V soboto je zasedala v Rimu medm-'ni-strska komisija, ki se je ukvarjala s problemi novih pokrajin. Po končanem zasedanju se je ministrski predsednik razgo-varjal z odv. Pisenti-jem, kateremu je sporočil odločno voljo vlade, da se pospeši rešitev vojnoodškodninskega vprašanja, ki je velike narodne važnosti tako iz ekonomičnega, kakor tudi moralnega in političnega stališča. Ob tej priliki je Mussolini tudi najbrže sporočil odv. Pi-senti-ju, da je odstavljen od mesta furlanskega prefekla. Generalni intendant odv. Pisenti si je izbral za sedež svojega urada Videm in se poda v kratkem na inšpekcijsko potovanje po osmih poškodovanih pokrajinah. Za njegovega naslednika na videmski prefekturi je imenovan dosedanji komisar likvidaior geriške dežele comm. Guido Nencetti. Ker se ni novi prefekt za časa svojega prebivanja v Gorici vtikal v politično življenje, nam ni znano, kakim potom misli on razvozljati zamotano vprašanje tujerodcev. Vsekako pa upamo, da bo imel pri tem poslu več sreče in pameti, nego jc imel odv, Pisenti, ki je hotel tujerodni vozel kratkomalo presekati, pa ga je še bolj okrepil. Z bivšim furlanskim prefektom nesrečnega spomina se dostojno poslovimo v eni iz prihodnjih številk. Kmetijske potovalne šole. Na novo vpeljane kmetijske potovalne šole so razdeljene po goriškem delu dežele tako-Ie: V Gorici se bo nahajalo podravnatelj-stvo za bivši goriški, krminski, kanalski in kome uski okraj. V Ajdovščini bo oddelek za bivši ajdovski, vipavski in idrijski okraj, v Tolminu za bivši tolminski, cerkljanski, kobariški in bovški okraj in v Červinjanu za bivši červinjanski in gradiščanski okraj. Za Brda in Vipavo bo vpeljan poseben oddelek za sadjerejo, ki bo imel svoj sedež v Gorici. Za slovenski del dežele bodo seveda imele te šole !e tedaj gospodarski pomen, če bo učni Jezik slovenščina, drugače je bolje, da jin ne vpeljejo, ker je škoda stroškov. Potrti globoke ŽaTsstf naznanjamo, da se je v nedeljo, dne 16. t. m. ob 7. uri avečer naš soprog, oče, brat ra tast, gospod Gravner Anton posestnik, bivši ob