Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XV. Popoludne 20. avgusta obiakal sem 7 društvu že gori omenjenega brata frančiškana najbolj vrlega katoliškega Boanjaka v Žepčah: mnogo skušenega Štjepana. Eaka priprostost, skromnost, velikoduanost je bila tu najti! Dobro mi je djalo, muditi se pri tako poštenej in blagosrčnej družini. Hiani gospodar naju je že pri oglu čakal, in po prvem prijaznem pozdravu takoj po lesenih stopnicah v gornje nadstropje peljal. Spodej nahaja se klet (magaza) in živinski hlev (ahar). Zgorej ste dve sobi (odajč): stanica in apalnica. V obema je bilo vse čedno pomito in pospravljeno: okua (pendžeri), polica (rafa), tla, tramovi in vrata. Po sobi, 7 kterej biva družina po dnevi, bili so razprostrti pisani sagi (tepihi čilitni), na kterih so atali kraj stene (duvarom) mebki vanjkuii (jastuci). V kotu za dvermi si našel okroglo - turnasto, ilo7nato peč (faruno), ktera se knri od znotra 7 biši zarad kave, ktero Bošnjaki vsaki 6as kubajo in zarad čibuka, ki se vedno pnai. Pri pe6i so slonele železne, dolge in tenke klešče, 8 kterimi se donaša ogenj na lule. Prišedsi v sobo, sedli so brž križnoge: mati, o6e, 2 bčerki, 2 sinka in fra Mato. Jaz sem se le okorno in nespretno spuš6al na tla, da bi si ne polomil nog, kterib nijsem vedel, kam bi jib vteknol, da bi ne bile nikomur na poti ter bi sam ne sedel pretežko. Na sredo med nas se je postavila nizka mizica (sofra) in na njo je go8podinja nalomila brez noža kurnznega, krhkega krnba in belega doma6ega sira. Štjepan pa je iz police vzel zavitek finega duhana z gladkim cigaretnim papirjem ter ga djal zraven eira na dragovoljno ponudbo. In vsak 86 je poslužil predložene hrane, kolikor se mu je spoljubilo. Med zmerno jnžiuo smo se razgo^arjali o raznih st7areb. Posebno sivolasi Štjepan je znal gladkim jezikom živo slikati grozovitosti, ktere so u6injali kristijanom brezsr6ni turčini. Ah! zdebnil je ve6krat, ti brate dragi! ti ne veš, kaj je turški znlnm — nasil8tvo. Tule glej! mi smo katoliki, ali sveti križ ne visi na steni. Gotovo se čudiš, prijatelj! da 7 krš6anskej biši nij svetih podob. Pa, gorje ti! ako je našel tiirčin kaj takanega pri tebi. PH prvem koraku v sobo ozrl se je ua steno in, ako je zapazil sv. križ, zgrabil ga je zobmi akripaje ter ga zdrobil na kosce. Zato imamo vse take re6i shranjene v kleti. Ali, živila 7aša brabra 7ojska in živil vaš car Franjo Josip! od8lej 86 7eselimo, mo6no veselimo, da bodemo zopet zamogli brez straha živeti po svojem 87etem zakonu, kakor so nekdaj naši ocetje. Mož je go^oril lepo pa krepko, da bi ga bil rad še dalje poslušal, ko ne bi bila prinesla mati 6rne kave reko6: izvoli gospodine! 7em sicer, da je pri 7as hadet — na7ada — piti belo kavo, ali oprosti, jaz ti je nijsem mogla pripra^iti, ker so mi neprijatelji edino kravico odgnali. Jokala, upila, prosila sem, naj mi jo za božjo voljo puste, da bi imeli otroci kajmaka (smetane) in jogurta (kislega mleka), ali sli ao ž njo lupeži, kakor da ne bi čuli proanje. Bože jim odpu8ti to zlobnost, to silno greboto! Odpusti jim! Odpusti! Poslo7i7Ši se od teb ljubeznji^ib dušic, pogledal sem še 7 katoliako aolo, ktero je mladi, za 786 dobro in lepo 7neti, frančiškan še le pred nekterimi me8enci odprl. Obiskuje njo kakih 30 do 40 kračanskih otrok. Ob steni majbne temne sobe visele so 4 svete podobe, tablice z latinskimi početnimi 6rkami, slovkami in besedami,^ karta E^rope in karta turškega kraljest^a. Solst70 boaansko je se 7 otročjib opankib. Le 7 največih mestih najdeš po8etne in še te slabo uredjene šole. Najizvrstnejše so se krš6anake, posebno katoliške, ktere oskrbljujejo za fantiSe oo. fran8iškani, za deklice usmiljene sestre, upeljane pred 7 leti iz Zagreba 7 Bosno iu Hercego^ino. Mobamedani imajo sicer mnogo šol, ali jim skoro toliko koristijo, kakor da bi njib ne bilo. Eer mislijo, da je 7 koranu — 87etej knjigi — 78e zapopadeno, kar treba človeku znati, zahtevajo, da se otroci samo korana uče. Razlo8ujejo pa na7adno 3 7rste šol in te bi bile: 1. Ljudske sole (džudnk mektebi), kterih je naj7e8; skoro pri 7aakej džamiji u6i ondotni hodža deco moliti, redko čitati in še redkeje pisati. Pisar, spreten, z^eden pisar, to je Turkom uže prebrisana, učena batica. On uže ima pamet, da bi paae^al, 8e ne celč care^al. V takej ljudskej šoli 8epijo otroci na zemlji ter kri8ijo za u8iteljem, kteri jim glasno narekuje posamezne sta^ke in izreke korano^e. V Saraje^u sem večkrat imel priložnost poslušati to neznano kri8anje na 7se grlo. Hodža, ktero ime pomenja to, kar naš učitelj, sedi na vzvišenem kraju in drži 7 roki dolgo lesko^ieo, da kaznuje neporedneže. Za odpoSitek si speče ka7e, za ktero je uže 78e pripra^ljeno, in zapali bojali — lepo pisani 8ibuk. Med tem razgraja deca, da pokajo tramo^i. V teh šolab se otroci najbolj nalezejo 807iaat7a do kristijano7, do nVlabo7", kakor jih tudi imenujejo. Mnogokteri krščanski o6e mi je pravil. kako so mobamedanaki paglavci jegovega ainka pretepali samo za to, ker je on nečisti nVlaše", oni pa so iz^oljeni turčini. 2. Meatjanske sole (mektebiridži), ki so bile neki osnovane za sultana Abdula Medžida, da bi 8e 7 njih otroci 7sake 7ere podu8e7ali 7 različnih predmetih, kakor 7 ra8unanju, 7 zemljepisju, zgodo^ini itd. V Saraje^u in Mostaru ae nabajajo take visoke aole. 3. Bogoslovne šole (medre8e), 7 kterih ae mladen8i pripra^ljajo za dubovnike in sodnike. Učijo se arabskega jezika, koran čitati in razlagati, turškega prava, tarike zgodo^ine in nekaj matematike. Največ časa pa potrošijo pri u6enju korana na pamet, ali, kakor sami pra^ijo, nna izust". Eomur se posreči, da si zapomni vseh 114 pogla^ij (sur) te npremodre" knjige, dobi iz Carigrada od šejk-ul-ialama, glavnega poglavarja mobamedanske cerk^e, Sastni naslo^ nhafiz". Eedar do^rai dijak (aofta) 87oje aole in napravi izpit, postane hodža pri kakšnej džamiji ali kadija pri kaksni sodniji. Te povišne črtice o bosanskib dosedanjih nauSnih zavodih za po^zdigo omike in olike naj zadostujejo začasno; pozneje pri opisovanju Sarajevskega mesta še bode obairneji go^or o njib. (Dalje prib.) Sinešničar 14. Pri skušuji je učitelj vprašal uSenca: Eoliko prstov imaš na rokah in nogah? U8enec, ko je na rokah prste preštel, reSe: na rokah 10, na nogah pa danes ne morem prešteti, ker sem zavoljo skuanje obat. F. La7ienčak.