UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21’60, polletna K 10‘80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .•	ob pol 11. dopoldne.	\	.
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. «, !!., tn uraduje za stranke od 8. do -2. dopoldne in cd 3. do 7. zvečei Inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan* :::	in	reklame	40	vin. i.i il. • lejema upravnistvo. a
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
————-	Reklamacije lisla so poštnine proste.	“
o(
u
tl.
• 4'
I9l:
it
Stev. 483.
V Ljubljani, v sredo dne 15. januarja 1913
Leto 111.
ivn oiui rti.
Impozanten shod tržaških železničarjev.
Že dolgo ni bilo takega zborovanja tržaških železničarjev, kakor je bil shod 13. t. ni. Velika dvorana »Delavskega doma«, ki je zelo prostorna, je bila nabito polna do zadnjega kotička. Treba je bilo odpreti vsa okna in vrata, da so mogli tudi zunaj stoječi slišati izvajanja < govornikov. Dvorišče ob strani dvorane in hodnik pred njo sta bila polna poslušalcev. Mnogi,
( ki so pozneje prišli, so morali zopet oditi, ker ni bilo več prostora. Navzočih je bilo nad 1300 oseb.
Nekaj minut po osmih je sklicatelj sodrug Kopač otvoril shod ter pozdravil navzoče poslance sodruge dr. Ellenbogna, Valentina Pitto-nija in Ivana Olivo.
V	predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi: Kopač za predsednika, Bahun za namestnika, Skobi in Golouh za zapisnikarja.
Nato je sodrug Kopač prečital kopije vabil-nih pisem dr. Rybaru in Gregorinu, ki pa nista prišla na shod (Klici: Bojita se ljudske sodbe!). Ko je prečital še neosnovano in podlo psovanje ter prazne izgovore narodnjaških korifej, na-gromadene v »Edinosti« pod naslovom »Neslana reklama«, se je razlegal po dvorani bučen krohot na račun edinjaške modrosti. »Edinost« je pač pri tem pozabila, da nismo zborovali v »Narodnem domu«, kamor pridejo ogljarji in volarji na »železničarske« shode. Pozabila je tudi, da se le v »Narodnem domu« gre z lopatami in stoli nad delavce drugega mišljenja. In tako je vzela mero po sebi tudi za naš shod.
K prvi točki dnevnega reda: Ponovna odklonitev Tomschikovega 17miljonskega predloga je najprej poročal sodr. poslanec Pittonl. Izvajal je med drugim sledeče: V vsakem parlamentu sveta so prijatelji in nasprotniki proletariata in njegovih zahtev, ali nikjer se med nasprotniki delavstva ne najde toliko hinavščine in lažnjivosti, kakor ravno v avstrijskem parlamentu. Hočem Vam na kratko pojasniti, kako je v Avstriji kaj takega mogoče. Poleg velikega modernega razrednega gibanja besni v Avstriji tudi narodnostni boj. Osem ali deset narodnosti — ne vemo natančno koliko jih je
—	se bojuje druga proti drugi, namesto, da bi mirno skupaj živele, ker 4im je to že po naravi naše države tako usojeno. Meščanskim strankam pa so narodnostni prepiri dobrodošli, da morejo v kalnem ribariti. Zato pa še bolj podpihujejo te prepire, ker drugače bi bile morale že davno pobrati šila in kopita ter oditi, ali pa — kar je tem ljudem posebno strašno — spre-
obrniti se ali pa glasovati za ljudske potrebe. Za svojo ljudstvu sovražno politiko imajo vedno pripravljen plašč »narodnih interesov«. Zal, da se jim je z bobnečimi frazami posrečilo še mnogo delavskega ljudstva zadržati od razrednega boja. — V Avstriji nimamo parlamentarne vlade. Pri nasprotjih med parlamentom in vlado pa se dogaja, da se grozi parlamentu s § 14, namesto da bi vlada šla. Kaj podobnega se menda nikjer na svetu ne dogaja. Meščanske stranke si naravnost žele, da se jim odvzame trud vladanja. Parlament jim ni več to, kar jim je bil nekdaj. One ne potrebujejo parlamenta, ker se čutijo gospodarsko dovolj močne, da morejo izhajati brez njega. — Pri zadnjem glasovanju o zadevi, ki je za vaše družine velikega pomena, je manjkalo le še deset glasov za vaše zahteve.' Glasovalo je tudi več meščanskih poslancev za predlog Tomschika. Značilno pa je za tako glasovanje, kar je nekoč dr. Rybar izjavil na nekem shodu; rekel je: Glasoval nisem morda iz ljubezni do železničarjev za njih zahteve, tnarveč zato, ker sem bil ravno v opoziciji proti vladi.« — Tu pa ni šlo le za 17 mi-ljonov v korist železničarjem, marveč tudi za stotine miljonov za militarizem. Šusteršičeva stranka je bila v opoziciji proti vladi, ali vkljub temu je skupno glasovala za zahteve militarizma. Ti ljudje si pač ne pustijo vzeti patriotizma!
Železničarji torej vidijo, kako zastopajo meščanske stranke železničarske interese. Ali moč, da železničarstvo in sploh delavstvo v bodoče prepreči tako protiljudsko politiko, je v rokah delavstva samega. Če hoče, da se razmere izpremenijo, bo moralo volilne listke uporabljati v svojo korist, ne pa da še nadalje redi gada na svojih prsih. Predvsem pa mora delavstvo z združenimi močmi delovati za svojo razredno organizacijo. Burno odobravanje je sledilo govornikovim besedam.
Potem je predsednik podelil besedo poslancu sodrugu dr. Ellenbognu, ki je v izvrstnih izvajanjih orisal zgodovino 'železničarskih zahtev od leta 1905 pa do danes. Iz njegovih izvajanj navajamo le najvažnejše točke.
Vsled pasivnega odpora leta 1905 je bila vlada primorana ugoditi železničarskim zahtevam. V sili je mnogo obljubila. Izpolnila pa je le del svojih obljub. Tekom tega časa pa je socialno demokratična organizacija močno narasla in. meščanske stranke so z zavidanjem gledale njen razvoj. Pričele so jih posnemati in ustanavljale so razne nacionalne in klerikalne železničarske organizacije.
Iz postopanja strank je bilo razvidno, kdo v resnici zastopa železničarske interese in kdo se le igra ž njimi. Nacionalci so uprizorili neslano igro z najvažnejšim železničarskim orožjem, pasivnim odporom. Kdor pa resno in pošteno misli z železničarji, si prihrani tako orožje le za zadnji, skrajni trenotek, ko že druga sredstva več ne pomagajo. Čemu pa naj bi se takoj rabilo tako dvorezno orožje, ko je vendar možno z enim samim glasovanjem v parlamentu doseči to, kar bi se utegnilo doseči s pasivnim odporom. Čemu pa imamo poslance, če ne zato, da pojasnijo vladi voljo ljudstva. Sodrug Pittoni je prav omenil, da se je meščanskim poslancem žalibog posrečilo napolniti možgane še marsikaterega delavca z bobnečimi nacionalnimi frazami. V parlamentu pa smo gospodo prisilili, da je pokazala barvo. »Če gospodje nimate zrmsla za ljudske potrebe, potem pa se poberite, kanalje!« Lahko je železničarje nahujskati v boj, če ti hujskači sami ostanejo za pečjo in gledajo, kako se drugi borijo.
Zbornica je decembra 1911 soglasno sklenila, da se ima za železničarje uporabiti 38 miljonov kron. Vlada pa je dala le 21 miljonov. Železničarji trdijo, da vlada niti tega zneska ni porabila zanje. Toda čez to pogrnimo plašč kr-
ščanske ljubezni do bližnjega in bodimo mnenja, da sc je res porabilo 21 miljonov.
Govornik je nadalje opisoval dogodke v proračunskem odseku in zbornici, ki smo jih omenili že na drugem mestu glede železničarskih zahtev. Potem je nadaljeval: Po julijskem glasovanju so krščanski socialci trdili, da je Tomschlkov predlog le »švindel«. To je pa res lep kompliment zanje same, ker tri dni poprej so se oni sami nameravali udeležiti tega »švindla«.
Govorilo se je mnogo o tem, da ni pokritja za teh 17 miijonov. Tu je bila gospoda posebno tankovestna. Ali za drugih 62 miljonov, med katerimi je bilo tudi 14 in pol miljonov kron daril za žganjarske kneze, grofe in druge take mogotce, pa ni bilo treba pokritja. Tu so se gospodje izneverili svoji vesti. Za miljonarje.. ki kuhajo žganje,'ima ta gospoda srce. za železničarje ga pa nima. Tu se torej vidi. kam jih vleče srce. Kdo neki jih je silil, da dovolijo mi-litarizmu 120 ali ISO miljonov kron. Naj bi pa bili od teh vzeli tistih 17 miljonov za železničarje in ne bilo bi jim treba skrbeti za pokritje.
Vlada vedno grozi s § 14. V tem slučaju pa ni šlo zato, da si vlada kaj dovoli potom tega zloglasnega paragrafa, marveč zato, da zbornica dovoli vladi znesek, ki ga leta noče izdati.
§ 14. torej v tem slučaju ne velja. Vsakokrat pa kadar je vlada v zadregi, se ji pojavi rešitelj v sili. Zadnjič je bil Stolzel, tokrat pa Hummer.
22. oktobra 1912 je poslanec Kemetter (kršč. soc.) predlagal, da se 17 miljonov za železničarje ne zahteva potom resolucije, temveč v proračunu. Lovorike krščanskega socialca pa nemškemu nacionalcu Heineju niso dale miru in takoj drugi dati, to j,e 23. oktobra, je tudi on vložil enak predlog. To je bilo torej isto, kar se je zahtevalo v Tomsehikovem predlogu. Bilo je celo nekoliko naivnih socialnih demokratov, ki so menili, da bo sedaj^ s to zadevo šlo naprej, ko so se celo meščanski poslanci zavzeli zanjo. Ali varali so se. Sedaj je ta gospoda v proračunskem odseku kakor tudi v zbornici glasovala proti temu,. kar je jeseni sama zahtevala.
Hummer, rešitelj vlade v sili, j,e to pot vložil protipredlog: »Vlada se pooblašča, da postopno izda 17 miljonov kron za železničarje.« S Tomschikovim predlogom se je nameravala vladi naložiti dolžnost za izdanje tega zneska, s Hummerjevim predlogom pa se vlada samo »pooblašča«. Vlada pa lahko reče: o, saj dam 17 miljonov kron za železničarje; izvede pa to lahko kadar in kakor se ji zljubi. Lahko izvede to na tak način, da da v desetih letih en miljon, potem po desetih ali petnajstih letih zopet kak miljon in tako naprej. Na tak način bi morali železničarji najmanj dvesto let stari postati, če bi hoteli doživeti, da bi vlada zanje izdala teh 17 miljonov kron. Železniški minister je odkrito povedal, da tega denarja ne da, ker ga od finančnega ministra ne dobi.
Smotrni taktiki naših poslancev se je ‘posrečilo razkriti železničarjem, da razločujejo prijatelje od nasprotnikov. Sedaj se železničarji ne morejo več izgovarjati, da ne vedo, s kom naj držijo.
Pri volitvah pa bodo vse meščanske stranke hlinile prijateljstvo za železničarje in jim obetale vse mogoče. Menini, da noben železničar ne bo več tako prismojen, da bi tem ljudem še kaj verjel. Edino zaščito imajo železničarji v socialno demokratični stranki. Meščanske stranke potrebujejo železničarske glasove pri volitvah, potem pa pozabijo nanje, če pa železničarji glasujejo proti svojim interesom, potem popolnoma zaslužijo svojo usodo in niso nič druzega vredni, nego da se preide preko njih zahtev.
ETBIN KRISTAN:
Rože.
Pr> Dolinarjevih je bilo veselo, da je bila insa premajhna za toliko veselje. Vsa vas je bila Polna godbe in petja, tenko žvenketanje kozarcev se je slišalo daleč naokrog, a glasnejši od ^sega hrupa in Šuma so bili ženinovi klici in vriski. Bogati Petek je praznoval poroko in zmago.
Sedaj ko je dosegel cilj, se mu je zazdelo mešno, da je moral tekmovati s takim člove-om, s svojim vrtnarjem. In da je obupaval in hU* re,s?^no norel, misleč, da ima Minka rajša i> .	00 lahko zapodi čez prag, kadar
• ^1a..zinota- dekleta so navihana, r)mt nail,nriLi i. 'l.'ka ie vedela, da ie lillbosiim-'dekle Da da hu,uri?,va za lil,beze"- Tako *al°
le bn/niegova'!,ame0trVa,,n<it!a de'aVCa?! Kle
Jernejcu bi bilo že dišalo seveda«
Nemanič pa da bi dobil tako posestvo! Ver-
30 t PaC’ ])? "’ ga J« zna;° dekle gledati, da so mu godh sami kerubini, dočim so nieira bo
Pletf,a’ ŠČipaM Sa,fatli- A da"es’ ima *^tek nebeške muzikante, Jernejec si pa jutri
e culo, pa hajd premerit, koliko je svet dolg wlr,°k- Pameten mož, kakršen je Petek, že ve, svL	• Težko je bilo, gledati zaljubljene oči
Du	delavca, a bolje jih je bilo gledati, nego
ie hi’ ^a k* &e vrt izpremenil v puščavo. Sedaj plaveč opravil, kar je bilo treba in jutri — sr«cno pot!
Take so bile Petkove misli sedaj, ko je imel
golobičico v kletki in je bil premagan strah, ki ga je bil vendar spremljal skoraj do cerkvenih vrat. Zdaj je zavezano in blagoslovljeno — torej veselo!
»Pijmo! Zapojmo!«
Vino se je razlivalo in hripava grla so stiskala pijane glasove iz sebe. Srečni ženin se je potil, vse je šumelo, le nevesta je molčala.
»Hoho, srečna je, vendar je srečna«, je pomislil Petek, »če bi bila glasna, bi lahko mislil, da hoče preslepiti svoje srce. A v njenih očeh je blagost.«
Ponosen je bil tudi nevestin oče, ki je znal računati kakor nihče v celi fari.
Ure so uhajale, nihče jih ni štel. Zakaj bilo je veselo in vse veselejše. Ko se je ženinu obesil spanec ob trepalnice, so bledele zadnje zvezde na nebu —	______	—	—	—
Nekateri gostje so se razlezli; hoteči po najkrajši poti priti domu, kjer čakajo prijetne sanje, so izbirali najdaljše ovinke — vedi vrag. Kar jih jc bilo pravih junakov, so ostali brez muzikantov pri vinu, zakaj gospoda Petka bo veselilo, če najde tako lepo družbo, ko se zbudi, hehe — ko vstane — eh!
S prečudnim govorom se je poslovil ženin. Besede so skakale gorindol, smukale zdaj na desno, zdaj na levo, poslušalci so sc smejali, nekateri so cekuvzdihovali, a vsem se je zdelo lepo in gospdd Petek je bil ponosen.
—	»I — a, ne štejmo let.« je dejal z modrim izrazom; »leta dajo izkušnjo, ženitev je namreč resna stvar in možitev tudi.«
Minka se ni zgenila, Petku pa se je naredilo na čelu še nekoliko gub, zakaj hotel je, da bi vsi spoznali njegovo resnobo, pa je nadaljeval: v — Če ne bi nebesa vedela, kaj delajo . . . Oho, moja žena je zadela terno, kajti nikar ne mislite . . . jaz že vem, kaj je treba in moja žena bo spoznala . . . boste že videli.
Minka je sedela kakor soha.
Petek je govorančil dalje, v čudnem redu naštevajoč svoje vrline in odbijajoč vse, kar bi se dalo misliti slabotnega, nazadnje pa mu je zmanjkalo besed in obšlo ga je nerazločno čuv-stvo kakor človeka, ki občuti, da je lačen, a ne ve natanko, če mu je tek v redu. Pod plešo ga je nekaj pošegetalo in domislil si je: Aha. to je ljubezen in koprnenje. Čas je . . .
Pogledal ie Minko in zdelo se mu je, da so njegove oči zaljubljene. Pokorno je vstala nevesta in ne da bi se ozrla, je odšla z njim.-----------
Stopila sta v vežo in Petku sc je zazdelo, da je preveč pil. Vsa veža je bila posuta z rožami. Pa to ni mogoče; ako reče Minki, da vidi reže, bo takoj vedela, da je preveč pil in tega ne sme vedeti zdaj, nikakor ne zdaj. _
A tudi Minka je videla rože in čutila njihovo dišavo. Kakor da je prišla iz ječe na prosto polje, kjer piha sapa in prinaša dišave z njiv in iz gozdov. V vežo je že plaval dan, v sobi so še brlele svetilke, ki so jih pozabili ugasniti; čudno se je mešala različna svetloba in čudne sence so smuaklc čez steno. Minka jih ni opazila. Vso jo je opojila dišava rož.
Kdo jih je nasul? Kje jih je porezal! Toliko, toliko!
Ej, Minka je dobro poznala vrtove, v katerih so bile vzcvetele in poznala je roko, ki jih je bila porezala. A kaj je moglo takrat čutiti njegovo srce? Kakšen pomen imajo rože v tej veži . . .?
Petek se je opotekal. Počasi je šla Minka za njim, komaj da je premikala noge. Glavo je imela globoko sklonjeno — ali je gledala rože, ali je mislila — mislila?
Glej, tudi po stopnicah jih je bilo vse polno
—	vse gor do sobe. In zdaj, ko so se imela odpreti vrata, so se naenkrat pomnožili utripaji njenega srca in postali tako močni, kakor da hna v prsih naklo in kladivo.
Zdaj — zdaj — zdaj —
Petek je prijel za kljuko, pa se ozrl na nevesto. Njegove motne oči so opazile plamen na Minkinem obrazu in luči v njenih očeh, opazile so njeno razvnetje in tedaj je planila zaljubljena pohotnost v njegovem srcu. Sklonil se je k nevesti, jecljaje:	v	.
— Ne misli. Minka, da zaradi očetovega
bogastva, Minka; le zaradi Tebe, Ii, 1 i -
Sklonil se je še bliže in Minki je puhnil v obraz ostudni dih iz ust pijanca. Ta hip je spoznala njegovo gnusno pohotnost in jasna ii je bila vsa bodočnost. S krepko pestjo ga je sunila, da se jc. opotekel in telebnil na tla. Pripognila se jc, pobrala rožo in ne da bi se ozrla, jc stekla po stopnicah, skozi vežo, iz hiše.
Pred durmi je stal Jernejec.
— Ti . . .?
— Da. Jaz sem vedel •.
Iz vrtov je prihajala dišava rož.
Iz teh treh glasovanj in njih zgodovine sc železničarji lahko več naučijo nego iz tridesetih knjig. S tem pa ne pravim, da se ni treba učiti iz knjig. Vidite pa, da se razlika glasov vedno bolj krči in na vas je leteče, da se razlika iz-premeni vam v prilog.
Močni bomo pa le tedaj, če bodo naše organizacije tako močne, da bodo lahko zapovedovale. Socialna demokracija je edina, ki vas pošteno in resno zastopa. Z burnim odobravanjem so se poslušalci zahvalili govorniku za izvrstna izvajanja.
Sodrug Kopač je potem v slovenskem jeziku podal izvajanja predgovornikov. Ko je dokončal in označil § 14 kot vladno strašilo za neubogljive poslance, je s prav primernimi besedami ožigosal tajnika N. D. O., Brandnerja, ki je prišel na ušesa vleči, kaj se bo na našem shodu govorilo. Le-ta je prej, preden se je prelevil v narodnjaka, lazil po »Delavskem domu« in po kavarni »Union«, da se kaj priuči, da more to malenkost, ki mu je ostala v njegovih zmešanih možganih, prodajati narodnjakom. Zapiše naj si za svoje nepoboljšljiva ušesa, da imajo narodnjaški poslanci zelo kosmato vest, ker si ne upajo priti na naš shod.
Ko je Brandner dobil dovolj, je pobegnil kot polit cucek.
Neko nahujskano revše je skušalo motiti izvajanja sodruga Kopača. Zborovalci pa so imeli zanj le pomilovalen nasmeh. Slišati je bilo medklic: »Fotografirati ga dajte!«
Nato je shod na predlog sodruga Kopača soglasno sprejel sledečo
resolucijo:
Dne 13. januarja 1913 v »Delavskem domli« v Trstu na javnem železničarskem shodu zbrani železničarji najodločneje obsojajo strahopetno in izdajsko postopanje tistih meščanskih poslancev, ki so glasovali proti Tomschi-kovemu predlogu za upostavljanje 17 miljonov kron za železničarje v proračun, ali pa so se vzdržali glasovanja s tem, da pri glasovanju niso bili navzoči. Shod vidi v tem dokaz za ne-odkritosrčnost in nezanesljivost dotičnih strank, ki železničarjem mnogo obetajo, kadar potrebujejo njih glasove, v odločilnem trenotku pa jih pustijo na cedilu iz nizkega hlapčevstva pred vlado.
Shod se zahvaljuje socialno demokratičnim poslancem za odločnost, značajnost in prepričevalno zvestobo, s katero so edino le oni zastopali železničarje, ter poživlja vse železničarje, da složno pristopijo socialno demokratični organizaciji.
Govorili so na to še: sodr. Bahun, sodru-žica Gornikova, ki je navzočim polagala na srce, naj dovedejo svoje žene in hčere socialistični ženski organizaciji, in nato sodr. Regent, ki je priporočal, da se železničarji ne le strokovno, temveč tudi politično organizirajo. Žel je za svoje besede splošno pritrjevanje.
Na predlog sodruga Kopača se potem opusti druga točka dnevnega reda in postavi na dnevni red shoda, ki se bo vršil dne 29. t. m. nalašč v to svrho, da se vlakospremno osobje pogovori o svojih zadevah. Po kratkem in jedrnatem govoru je sodr. Kopač zaključil shod ob opolnoči.
Liubljana in Kranjsko.
—	Črne bukve kranjskega prebivalstva.
»Slovenskemu Narodu« ni všeč, da je »Zarja« upozorila na strašno izgubo, ki jo ima slovenski narod vsled grozne umrljivosti otrok na Kranjskem, kar sicer ni tako novo, da bi bilo »Narodovo« ogorčenje opravičeno. Na to dejstvo je že pred leti upozarjal tudi »Rdeči Prapor«, kajti ta mizerija se ni pri nas šele nenadoma pojavila, temveč je žal že tako stara, da nam Je pobrala na tisoče narodu namenjenih življenj. Upozorili smo na to, da po zadnjih statističnih izkazih ni v Avstriji dežele razun Bukovine, kjer bi umiralo toliko otrok kolikor na Kranjskem. »Narod« pa zabavlja, češ da ne pi§emo stvarno in resno. Drugače — pravi — bi se morda razvila debata in rodila pozitivne sadove. Kakor da kdo hrani liberalnemu glasilu, otvoriti debato in pomagati, da se pride do pozitivnih sadov! Ali če »Narod« tako dobro ve, da se bavijo s problemom umrljivosti otrok po vsem svetu, bi ga lahko vprašali, zakaj se njegova stranka ni bavila s tem problemom tam. kjer je gospodovala? Socialisti so na Kranjskem vendar v manjšini. Ob drugih prilikah nam cenjeni nasprotniki radi dopovedujejo, da je tako. Pa res še nismo imeli AV Svojih rokah ne deželnega odbora, ne ljubljanskega županstva, ne zdravstvenega sveta, sploh nobene odločilne javne institucije. Povsod pa so že vladali liberalci in klerikalci, in 'zato so oboji odgovorni zg grehe in zamude, ki so bile doslej storjene. Res da je treba problem umrljivosti otrok, študirati; ali da ga niso Študirali, je ravno njih greh. In če jih človek zdaj opozori, pa zabavljajo, namesto da bi vsaj obljubili poboljšanje. »Narod« se dela, kakor da želi stvarne in resne debate; nič naj se ne boji, mi bomo s svoje strani že prispevali. To-že zdaj je treba opozarjati na to, da se s ‘samim študijem nič ne bo opravilo. Marsikaj se je -pri nas že študiralo, zato da je potekel čas. jfTreba pa je praktičnega dela. na katero sta dežela in občine najbolj poklicani. Ce smo majhen narod, je za nas vsako življenje veliko važnejše kakot pri drugih narodih, zato tudi vredno večjih žrtev. In teh bo treba, zakaj s popisanim papirjem se ne bodo otroci obvarovali smrti. Gospodje bodo dobili tudi prilike, ,'da dokažejo, koliko so pripravljeni praktično storiti za namen, ki je gotovo bolj patriotičen kakor navdušene govorance.
—	Kako je v deveti deželi? Indija Koromandija, deveta dežela bajk in pravljic, naj se sramežljivo skrije pred Kranjsko, cdkar so jo v pesi dobili klerikalci! Slovenski klerikalci že dalj časa krošnjarijo po Dalmaciji in vsiljujejo ondotnemu prebivalstvu svojo preležano robo, ki doma ne stoji več v posebnem kreditu. To politično misionarstvo je združeno z majhnim
političnem uspehkom. da sc ujeli nekaj pra-vašev. in z velikim gospodarskim neuspehom, ki se da vsak čas kontrolirati v knjigah klerikalne gospodarske organizacije. Prejšnji teden so napravili izlet v Spljet, kjer so priredili političen tečaj. Na tem tečaju je govoril dr. Lampe o — deželni avtonomiji. Junaku bobneče reklame in širokoustmh besed se je posrečilo, da je odkril izgubljeni paradiž — na Kranjskem.
Le poslušajmo 'Ta: »Mi smo na Kranjskem dosegli, da navadne razprave, kakor žalitve poštenja, časti in podobne reči, ne gredo več pred sodnika, nego pred župana. Mi smo izpremenili šolski zakon in sedaj (!) nam vsak čas prihajajo prošnje od kmetov, da jim. ustanovimo tu in tam šolo. Mi moramo popraviti, kar je pregrešila država. Deželna avtonomija mora predvsem skrbeti za zadružništvo. V vsaki fari imamo zadruge, ki zanje jamči dežela in ki so podrejene reviziji dežele. Razen tega spadajo v področje deželne avtonomije tudi higi-jehske zadeve (!) Prej po naših vaseh ni bilo vode. a mi smo zahtevali od vlade: ne ena vas ne sme ostati brez vode! Zgradilo se je do 150 vodovodov. Cest je bilo malo in kar jih je bilo, so bile slabe. 'ledaj smo rekli vladi: 10 miljonov damo, nekaj dado okraji, pa daj tudi ti, vlada, ker se bodo po njih prevažali vojska in topovi tvoji. In zgradilo se je nad 660 cest. — A to še ni vse! Tudi za narodno zdravje skrbimo, ustanavljamo bolnišnice (!) in prirejamo v dekliških društvih samaritanske tečaje, kjer se dekleta uče navadnih zdravniških poslov. Iz vsega tega vidite, v čem je moč deželne avtonomije — v resničnem in pravem delu za narod. Edinstvo Hrvatov in Slovencev želimo i zato, da se združimo v eno avtonomno telo.« — Naivni Lampetovi poslušalci so pač strmeli in zavidali Kranjce, da jim je pravični Bog poleg vseh drugih dobrot naklonil tudi dr. Lampeta. Le prokleti Kranjci so tako nehvaležni, da se trumoma selijo v Ameriko, v vestfalske rudnike in na drugi svet — iz Lam-petovega paradiža.
— Ljubljanski volilni red pred sodiščem. Včeraj se je državno sodišče pod predsedstvom dr. Ungerja pečalo s klerikalnimi nasil-stvi. — Pri deželnozborskih volitvah leta 1911. niso bile v volilni imenik sprejete osebe, ki plačujejo davek v Ljubljani, a stanujejo izven Ljubljane. Deželna vlada je klerikalne reklamacije zavrnila z motivacijo, da omenjene osebe v smislu deželnega volilnega reda nimajo volilne pravice v Ljubljani. Namesto, da bi se bili klerikalci pritožili proti ukrepu deželne vlade na državno sodišče, so se postavili nad zakon in nad sodišče in meni nič tebi nič razveljavili Reisnerjcv in Ribnikarjev mandat. Nato so izpremenili § 7. občinskega volilnega reda tako, da so postali občinski člani tudi tisti ljubljanski davkoplačevalci, ki bivajo izven Ljubljane in dobili s tem tudi v Ljubljani volilno pravico za deželni zbor. Vzliv temu, da je za vsako izpremembo deželnega volilnega reda potrebna kvalificirana večina in da je bil omenjeni zakon sklenjen v deželnem zboru le z absolutno večino, je vlada predložila zakon na sankcijo in je bil sankcioniran. Pri sledeči vo-litvi so bili vnanji volilei sprejeti v volilni imenik; dr. Triller je ugovarjal a je deželna vlada njegov ugovor zavrnila. Proti temu odloku se ie pritožil dr. Triller na državno sodišče, ki je včeraj razpravljalo o vprašanju: je-li občinska novela z dne 29. maja 1912 veljavna, v kolikor izpreminja določbe volilnega reda za deželni zbor. — Pritožbo je pri državnem sodišču zastopal dr. Triller osebno, deželno vlado Ku-lavics. Po enourni razpravi je naznanil predsednik Unger, da se sodba razglasi v četrtek ob pol 10. dopoldne.
— Žepni koledar, ki je za delavca najbolj praktičen in potreben, se dobi v vseh konsum-nih prodajalnah, pri zaupnikih in pri upravi lista.
— Ženski shod v Vodmatu. Ženski odsek »Vzajemnosti« priredi v petek ob 8. zvečer v gostilni pri »Dimu« društven shod. Vabimo vse delavke in delavske žene v Vodmatu, da se udeleže shoda v čim večjem številu. Na shodu poročata sodrug Kocmur in sodružica Štebi-jeva.
— Najprimernejša prilika za razvedrilo in v resnici neprisiljeno zabavo bo vsekakor sobotni ples. ki ga prirede organizirani tobačni delavci in delavke ter »Vzajemnost« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Veselica, ki se bo vršila pod naslovom »IX. velika mednarodna maškarada«, bo nudila tudi neplesalcem vsestransko zabavo, da bodo prišli tudi ti na svoj račun. Vabljeni so tudi sodrugi iz okolice, da se udeleže te največje priredbe. V ostalem opozarjamo na inserat na zadnij strani današnjega lista.
— Velika mednarodna rokoborska in bi koborska družba je prišla v Ljubljani. Družbo, ki sestaja iz 12 šampijonov prve vrste, vodi slavni španski bikoborec Juan Torrero Trombe, ki tehta nič več in nič manj kot 300 kg. Med borilci je tudi Kitajec Chon-ching-chang. Velika nesmrtna borba se vrši v soboto ob priliki velike mednarodne maškarade. Vstopnice, ki so v predprodaji ge. Šešarkove in ge. Dolenčeve. po 80 vinariev.
— Društvena statistika. V minolem letu je bilo v Ljubljani 321 društev in sicer 271 slovenskih in 50 nemških; (leto poprej 301 in sicer 254 slovenskih in 47 nemških). Razšlo se je 10 društev in sicer 8 slovenskih in 2 nemški.
V	društvenem katastru so bila črtana 4 društva in sicer 3 slovenska in 1 nemško. Dovoljenih, a še ne ustanovljenih je bilo šest društev in sicer 5 slovenskih in 1 nemško društvo.
— Umrli so v Ljubljani: Sestra Natalija Frančiška Hude, usmiljenka, 31 let. — Frančiška Štrukelj, delavčeva žena, 24 let. — Frančiška Merlak, kočarjeva žena, 46 let. — Urh Drinovec, hlapec, 83 let. — Katarflha Jelovčan, bivša šivilja, 79 let. — Terezij* Majzelj, zasebnica, 49 let.
— S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 9 Slovencev, 10 Kočevarjev in 40 Hrvatov, nazaj
je pa prišlo 20 Hrvatov rn JO Macedoncev. Na Dunaj je šlo 27 Kočevarjev, 17 jih je šlo pa v Beljak. Iz Westfalskega se je povrnilo 37 Hrvatov.
— Zavoljo stavkokazov obsojeni. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem so bili obsojeni vevški delavci: Janez Kocjančič na 8 dni zapora, Rrdoif Šešek na 3 tedne strogega zapora, češ da sta stavkokaza Tolmajnarja tako za-strašila, da ni šel na delo. Ivan Gregorc, na pet mesecev težke ječe, ker se je zoperstavljal orožnikom.
— Pobegnila sta prisiljenca, 25letni Rudolf Kaiser iz Vrbe in 181etni Jožef Jerina iz Planine.
— Čigav je cement? Te dni ie v neki veži na Poljanski cesti hišnik našel tri vreče cementa. Lastnik naj se glasi zanje pri policiji.
— Pozor pred nakupom! V ponedeljek 13. januarja okoli 5. popoldne je ukradel izpred vile pred Rožnikom na Večni poti neznan tat perici velik zveženj perila iz vozička med časom. ko se je mudila v viliv Tat se je menda obrnil proti Rožni dolini ali Šiški. V zvežnju je bilo razno perilo v vredosti do 200 K. Razen nekaterih komadov je bilo zaznamovano s črkami: L. U.; D. U.; A. Z.; O. K.; V. K.
— izgubila je posestnica Jera Medvedšč-kova denarnico, v kateri je imela okoli 54 K denarja. — Trgovski potnik g. Karel Seljak je našel črn dežnik, katerega dobi lastnik nazaj v Kregarjevi trgovini na Sv. Petra cesti 23.
— Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri velezanimiv spored z dramo »Zdravnik svoje časti« s Palyandrom v glavni vlogi. Pathe-žur-nal in ostalih sedem točk sporeda so slike prve vrste. Ob sklepu velekomičen film z Maks Lin-derjem »Zaljubljen parček v vodnem aero-planu«. V soboto se uprizori najboljši izmed dosedanjih detektivskih filmov in sicer »Lov na miljone«.
Praktična občinska politika.
(Iz Novega mesta.) '	»
(Dalje.)	'	'
II. >' . ''
Znano je, da pokopališča cerkveni upravi donašajo lep dobiček. Znano je pa tudi, da pokopališča morajo zgraditi farani ali Občinarji, ki potem, ko se pokopališče izroči svojemu namenu, nimajo prav nič drugega od svojih žrtev, kakor da še enkrat posežejo globoko v žep, če potrebujejo za svoje pokojne le košček tiste zemlje, ki je na račun vseh že plačana. In znano je, da uvidevši krivičnost cerkvene pohlepnosti, občine z modernimi nazori o praktični občinski politiki pokopavajo staro klečeplastvo do svete cerkve na stara pokopališča, a tista nova pokopališča, ki jih preskrbi občina na račun svojih občanov, same oskrbujejo. To je tudi tako naravno in umljivo, kot bi bilo posestnika smatrati za norca, ki bo iz svojega denarja zidal drago hišo, a ko bo hiša gotova, pa bi jo pustil drugim, da iz nje najemnino pobirajo.
Novomeška občina je imela zdaj lepo priliko, pokazati praktično občinsko politiko. Ce smatramo prošta za pravega župana, oficiel-nega župana Ro?mana pa le za proštov medij, tedaj moramo icči, da je vrhovni voditelj občinske politike pokazal izboren talent, kako plodonosno se zna čez leta in leta obrestovati politika »zenačevanja nasprotij«. Prošt, ki za nevo pokopališče ni dal niti vinar, pač pa je z draženjem dotični prostor na škodo mestne občine še podražil, bo zdaj iz novega pokopališča užival sad žuljev mestnih davkoplačevalcev. Mestna občina bo pa gledala, kako se drugi maste za kapital, ki ga je investirala. Pa vsaj je v pogodbi med Rozmanom in dr. Elbertom tudi rečeno, da dobi za to mesto staro pokopališče v zameno? Seveda, seveda, ga dobi. Ampak poglejte to razliko. Staro pokopališče preide čez 20 let v last občine, oziroma čez 20 let potem, ko se staro pokopališče opusti, ima občina pravico razpolagati s prostorom. Kaj naj tu napravi, da bi služilo v občo korist, o tem naj si drugi belijo glave. Za nas je le merodajno vprašanje, koliko bo ta prostor takrat vreden; da zdaj za občino ni nič vreden, dokler ne sme z njim prosto razpolagati, to je jasno kot nebo, če ni oblačno. Staro pokopališče bo čez 20 let šele reprezentiralo vrednost k večjemu 15.000 K. Novo pokopališče pa bo mestno Občino stalo 80.000 K. Ce se pogodba res tako glasi, da prošt odstopi staro pokopališče mestni občini, mestna občina pa njemu svoje novo pokopali-lišče, tedaj je to naravnost izborna kupčija na kateri strani, to naj javnost sama presodi.
Ali to še ni vse! Kogar naš g. župan ljubi, temu da vse, česar — nima. Prošt je pri tej kupčiji tudi moralno profitira.1. Koliko je bivši pri marij dr. Defranceschi storil za povzdigo mesta in cele Dolenjske v zdravstvenem oziru! Skoro bi rekli — edino le dr. Defranceschijeva zasluga je, da ima Novo mesto moderno urejeno žensko bolnico, da je izginil škandal mesta, tisti podrti podi in bajte za kapiteljem, na katerem prostoru stoji zdaj palači podobno poslopje ženske bolnice. In edino le dr. Defranceschijeva zasluga je, da je Novo mesto dobilo svojo novo državno gimnazijsko poslopje. Koliko si je ta mož pri-zadjal osebno na raznih merodajnih mestih na Dunaju, tega niti prošt ne ve, ki je — to se mu mora priznati — pri teh poslih res bil večkrat za štafažo.
O, kako nehvaležen je ta svet! Dr. Defranceschi je zapustil Novo mesto kakor kak uradni sluga, če ga disciplinarno premeste od enega na drugo sodišče. Na kolodvoru se je od njega poslovil menda edino dr. Slane. Res je, mož ni nikdar reflektiral na častne redove za zasluge, za katerimi se tako pehajo maziljeni in nemaziljeni častihlepneži. To je mož ob znani priliki dejansko pokazal. Ali vendar bi bila dolžnost novomeške občine, da mu brez smešnih ti-telnov prizna zasluge.
Pa kaj je storil tisti župan, ki bi imel največ prilike in povoda prav oceniti zasluge primarija dr. Defranceschi ja? V eni jesenskih sej
mestnega sveta je predlagal prosta za JastneV« meščana, češ, poglejte, prošt nam je dal staraj pokopališče zastonj. Ali se to ne pravi iz javnosti javno norce delati? Rozmanu ni bilo dovolj, da je proštu pripomogel do take lepe kupčije z zamenjavo pokopališča, za nameček ga proglaša še za častnega meščana.
Nismo že v uvodu te razprave zastonj klicali: Pridite se les učiti nauka o praktični občinski politiki. Že na enem zgledu pa tudi javnost lahko izpregleda, kam meri skozi leta stno-treno zasnovana proštova politika o zenačenju narodnostnih in političnih nasprotij. Saj je mesto — kakor se da po čudnem molku zaradi tistega še sedaj nepojasnjenega računa soditi —' že tako daleč prijadralo pod to novo zastavo »zenačenja«, da se v proštiji prirejajo gostije, ki jih potem plača tako bogata mestna blagajna.
Preden se dotaknemo nadaljnih krasnih zgledov praktične občinske politike v Novem mestu, naj v izogib vsakemu napačnemu ko-mentaru o tej kritiki izpregovorimo še par besedi v pojasnilo. Niti v sanjah nam ne prihaja na misel, nastopati proti v tej kritiki prizadetim osebam kot osebam. Tudi bi bilo škoda zaradi g. dr. Elberta in njegovega prijatelja g. Rozmana' izgubljati le eno vrstico v »Zarji«. Ali osebe, katerim javnost zaupa javne in tako važne funkcije, kakor je vodstvo občine vsakega mesta, prenehajo biti v tistem trenotku, ko te funkcije prevzamejo, privatne osebe in postanejo javni funkcionarji, do katerih ima javnost pravico javne kritike o njihovem javnem delovanju. Kaj nas to briga, če hodi g. župan v kapitelj k svojemu prijatelju na male južine. To je popolnoma njegova zasebna stvar. Ampak stvar javne kritike postanejo tudi te male južine, če se izkažejo kot vez za oficijelno politiko med mestno občino in proštijo. Na nevarnost takih malih južen je odličen meščan svoj čas opozarjal v »Slov. Narodu«. Pa kaj je doživel? Čez par dni je list padel po njem, in je svojega to-ikoletnega sotrudnika zaradi Rozmana, ki v javni politiki ne pomeni veliko več kot desetica, če ji izbrišemo številko 1, tako neusmiljeno desavuiral.
Nič nas ne briga, koliko je ravno liberalna stranka zaradi proštove iu Rozmanove politike v Novem mestu v tem kratkem času izgubila. Slepcu ne pomaga odpirati oči. Udarec na lastnem telesu občuti šele. kadar se zvrne v jamo. Saj so tudi takrat, ko so liberalci s klerikalci sklepali v deželnem zboru kompromis, po nas udrihali, ker smo jim samo povedali resnico, da so si s poslovnikom sami zadrgnili vrat. Ni še bilo preteklo eno leto od tistihmal, ko so nas razbobnali kot razdiralce, pa so liberalci že na svojem lastnem vratu občutili in nam priznali, da smo imeli prav glede tiste vrvi okolo liberalnega vratu. Ali pridejo do enakega prepričanja tudi glede kvarne občinske politike v svoji dolenjski trdnjavi, to nas ne briga v toliko. Ampak to pa nas briga in to mora vsakega brigati, kdor želi sebi in svojemu bližnjemu dobro; dokler se bo ta proštova »zenačevalna politika« izvajala v očitno in občutno škodo celemu mestu, bomo proti taki politiki nastopali brez' ozira na osebe, v interesu stvari same.
URI (tisk dop< pr a ?
|NAI < Avb K 5
J!
Stafersko.
— Žepni koledar dobe sodrugi na Štajerskem pri konsumnih društvih v Trbovljah in, Hrastniku; v Celju pa pri sodruga Marnu. i 1
— Samomor vojaka. V Gradcu se je ustre| j lil v ponedeljek ob devetih dopoldne v drevo-, | redu četovodja R. W. Službeni revolver si ie J nastavil pod brado in sprožil, tako da mu je | kroglja šla skozi glavo. Bil je takoj mrtev. ! Vzrok samomora je neznan. Četovodja je slu- • žil letos zadnje leto.
— Strašno dejanje /.blaznele matere. V, Gradcu sta se ondotnega plesa državnih usluž- j bencev v soboto udeležila paznik v karlavski jetnišnici Lindič in njegova žena. Žena je moža' j ves čas mučila z ljubosumnostjo. V nedeljo opoldne sta se zopet skregala. Ob 2. popoldne je šel mož v spalnico, žena je pa nakrat vzela svojega štiriletnega sinčka Franceta in dve leti staro hčerko Mici, poljubila v kuhinji stoječo hči Julijo ter šla na hodnik ter skočila z obema ot.ro- ; koma iz drugega nadstropja na dvorišče. Mati in sinček France sta bila takoj mrtva, hčerka Mici je pa obležala nevarno ranjena, nezavestna. 12 let stari sinček Lindičevih, Janez, je bil pa med tem, ko je doma mati izvršila strašen umor in samomor, na drsališču. Baje je nesrečna žena svoje dejanje izvršila v blaznosti. Svojega moža je brez povoda mučila z ljubosumnostjo.
Goriško.
— V Nabrežini se dobi žepni koledar pri sodr. Ivančanu in Hladniku ter pri raznašalki »Zarje«.
— Okrajna organizacija v Gorici poživlja vse krajevne organizacije, ki niso še obračunale
rankinega prispevka okrajni organizaciji do konca leta 1912, da to store čim prej, ker sa mora zaključiti obračun starega leta.
— Krajevna organizacija v Gorici poživlja vse strankine pristaše iz mesta, ki niso še poravnali strankin prispevek za leto 1912, da to store čim preje pri blagajniku krajne organizacije sodr. Oblaku, ulica Tre Re 16/1.
— Nabrežina. Tukajšnje godbeno društvo priredi v nedeljo. 19. januarja, v dvorani gospoda Franca Grudna cvetlični ples. Pričetek ob 7. zvečer. Ples bo trajal do ranega jutra. Vstopnina za gospode 2 K. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— Strahotne posledice trpinčenja živali Iz Gorice poročajo: Štiriletni sin in šestletna hčerka posestnika Marinellija v Skopem sta se v soboto igrala z mačko in jo zlobno trpinčila* Na rep sta ji privezala papir in ga zažgala* Mačka je vsled tega pobesnela, skočila otrokom v glavo in razmesarila s kremplji in zo* w otrokoma obraze. Vsa okrvavljena otroka sW se od strahu zgrudila in zbesnela mačka ju 14 neovirano praskala in grizla dalje. Deček je takoj mrtev, deklica je po strašnih mukah
; Po; dip ; toli j nel i dri nol e kei ra; da I sp< Mč s sik
I ’n
| sk I str ka in
B(
ž bc
S jil [ to
I če te £j Cl
k<
; St
d( b; ■ ki | d( } bi
I Z;
| te I m :j šč rc
I sl
; le i 11 j Z; 1 n
| z S C n n z n n u i: k 1: