pomirim* plačana. fi^osamezna stov. Din 3-SO. i 9 v Ljubljani, v petek dne 10. mirca 1922. Leto V ———^——-------------- _____ ________ Cgri&gi: it i ram X GO fcseratneea sicipiča mali Din 0-20, *r»to! B 0-30, poslano, posnsrtnice i. reklame D0'50-Večkratne objave p op rs t. Izhaja vsak petek. UpravniStvo „Domovlne" v Ljubljani. Prešernova nI. 54. Uredništvo ,,Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din 1*—, četrtletno Din 3'—, p«ft> letno Din 6*—, oeloletno Din 12.—. Za zboljšanje vrednosti denar! Finančni minister Kumanudi se je zadnji teden začel prav živahno razvijati. Na njegov predlog je ministrski svet sklenil ostre odredbe proti špekulacijam bank, ki so dosedaj s kupovanjem in prodajo raznih vrst denarja delale velikanske kupčije na škodo vrednosti našega denarja. Zlasti so bili v tem pogledu zelo pripravni in urni zagrebški judje, ki imajo večino bank v svojih rokah. Pa tudi po ljubljanskih bankah se niso slepe miši lovili. Kakor je finančni minister povedal, so tudi v Ljubljani prav vneto špekulirali. Druga važna odredba ministra za fiinance je ta, da je od 3. marca naprej prepovedano uvažati nepotreb-me, takozvane luksusne stvari. Veliko te ropotije je namenjene za žen-siki svet, kakor zidane rute, židane niogavice, fini klobuki, zlate ure, fini bjonbončki itd. itd. Vse, kar se v dlržavi prideluje, je nepotrebno, da t»i se uvažalo. Čim manj bomo pa uuvažali in čim več bo šlo našega Idesa in druge doma nepotrebne robe vrert, tem preje bomo prišli k zdravemu gospodarstvu. Tudi kmet ve, dda je na boljšem tisti, ki ima kaj psrodati, kakor pa tisti, ki samo ku-pnuje, prodati pa ničesar nima. Posledica odredb finančnega mi-niistra so se že v par dneh izkazale za prav dobre. Vrednost našega denarja je že skočila." Ako bo šlo tako naprej, bo denar počasi vendarle zopet dobil svojo staro vrednost. Posledice bodo velikanske. Premoženje, ki ga ima danes kmet v denarju, bo začelo rasti. Vse reči, ki jih mora kupovati, bodo v ceni padle. Z večjo vrednostjo denarja bo prišlo tudi večje veselje do dela in do življenja. Zadovoljnost, ki je sedaj kar izginila, se bo zopet vrnila. Z njo pride blagostanje in sreča. Kje bi naša država že bila, ko bi nas Italijani in drugi narodi vedno z denarjem ne tlačili k tlom. Vsi bi radi od nas zastonj živeli! Sedaj je imel glavni dobiček od izvoza živine italijanski in domači izvozničar. Pri prešičih niso nič manj zaslužili kot 30 kron pri 1 kg. Kmet za pre-šiče ni drugega dobil kot kup ničvrednega papirja. Zato je bil že zadnji čas, da se je finančni minister zganil in da je nekaj ukrenil proti padanju dinarja. Naj bi započeto delo le vztrajno in neomahljivo nadaljeval! To prizadevanje je danes za državo in za ljudi največjega pomena, ker le z izboljšanjem gospodarstva bo tudi prenehalo med ljudstvom hujskanje in zabavljanje čez državo. I^aii dedni sovražniki Lani je naša država sklenila z Ittalijo v Rapallu pogodbo, po kateri scmo se odrekli velikemu delu našega maroda. Prisiljena je bila naša državna, da je podpisala to sramoto, ker je; bila preslaba, da bi se uprla. To-dia Italija niti te zanjo ugodne po-gcodbe še doslej ni izvršila. Dolgo smo čakali, da nam Italija izrroči Baroš, izprazne tretjo cono, im verjeli smo, da se to zgodi, a do-čaakali smo, da so s podporo itali-jamske vlade vdrle v Reko fašistovske tolpe, ki so proglasile aneksijo Reke, ki i je po rapallski pogodbi samostoj-nsa državica. Vsak izgovor italijanske vllade je tukaj jalov. Ako je Italiji resno do tega, da se rapallske pogodbe drži in da priznava reško državico, naj napravi takoj red, katerega more napraviti s par sto vojaki. Italija se zaveda, da smo danes mi preslabi, da bi se mogli odločno upreti Italiji, ki se iz nas naravnost norčuje. Italiji že od nekdaj ni veljala beseda in pogodba nič. Verolom-nega in potuhnjenega Italijana ukrotiš samo z bičem. Le kadar bomo mi spletli ta bič, bo «kulturni» Italijan držal svojo besedo proti nam. Da mi ne bomo nikoli prijatelji naših najstrupenejših sovražnikov Italijanov, je gotova stvar. Nismo začeli mi sovraštva proti Italiji, temveč Italija proti nam. Italija nam je škodovala, kjer je le mogla. Koroški plebiscit, črnogorsko vprašanje, Albanija, Skader, povsod je bila Italija poleg. Italija podpira vsako akcijo, ki gre za tem, da se zruši ali vsaj oslabi naša država. Zato ni čudno, če Italija podpira radičevce. Saj ra-dičevci in njihovi zavezniki hočejo rušiti državo in ker tudi ti vedo, da se za takšno početje gotovo zanima Italija, so se s svojo spomenico obrnili na italijansko vlado. Italija ima danes zasužnjenih mnogo Hrvatov in Slovencev, s katerimi postopa brezobzirno in jim jemlje njihove narodnostne pravice, in vendar se dobijo pri nas ljudje, ki se brez sramu zatekajo k Italiji. Italija ve, da je med nami mnogo gnusnih izdajalcev, ki slabijo moč države, in zato se norčuje iz nas. Ne izroči nam naših krajev, a reško državo da zasesti po fašistovskih tolpah. Danes vsled izdajalcev v lastni državi nismo dovolj močni, da bi dovolj glasno mogli zakričati Italijanom: Stoj! Teh izdajalcev, ki slepijo in zavajajo naš narod, se bo ravno ta narod odločno otresel, in bo začel spletati bič, da vrne Italijanom vse krivice, da reši in maščuje brate za vse trpljenje in preganjanje pod Italijo fašistovskih morilcev in požigalcev. itačrt zakona o sreč-niih šolah Sedma številka «Domovine» je o tej stvari prinesla članek, na katerega nam sedaj g. ravnatelj dr. Pipen-bacher pošilja pojasnilo, v katerem zavrača očitek starokopitnosti, ki bi mogel po vsebini priobčenega članka zadeti tudi njega in nadzornika Westerja. Oba gospoda sta se z vnemo in nesebičnostjo trudila za izboljšanje in popolnjenje slovenskega srednjega šolstva. Nadzornik We-ster je bil prvi širitelj realne gimnazije, ravnatelj Pipenbacher pa je prvi med Slovenci predlagal v javni kor-poraciji ustanovitev realne gimnazije, ki je dokazala svoje vrline že pri drugih narodih. Ravnatelj Pipenbacher nam nadalje pojasnjuje, kako je prišlo v višjem šolskem svetu do glasovanja s kanonikom Nadra-hom in dr. Medvedom za dosedanje vrste srednjih šol, takole: «Resnica nam o «starokopitništvu» nadzornika Westerja in mene pripoveduje sledeče: Obadva sta branila obče priznane zasluge dosedanjih srednjih šol proti očitkom. Vendar pa je nadz. Wester predlagal preustroji-tev meščanskih šol v enotni tip nižje srednje šole, kakor ga vsebuje beograjski načrt o srednjih šolah, dr. Pipenbacher je pa stavil predlog, da naj se ustanovi v Ljubljani za po-skušnjo en zavod novega tipa enotne nižje srednje šole. Če bo ta dokazal brezdvomne priznanja vredne prednosti pred dosedanjimi šolami, bodo te — tako je zatrjeval predlagatelj — same po sebi prenehale, ker roditelji vendar ne bodo pošiljali svojih otrok v manj vredne učilnice. Pripominjam, da je ta predlog toplo pozdravil in tudi zanj glasoval g. šef Adolf Ribnikar. «Domovinin» očitek star okop itarstva zadene torej tudi tega gospoda z isto opravičenostjo kakor Westerja in drja. Pipen-bacherja. Ravnatelj Pipenbacher še omenja, da je «pri dotični seji višjega šolskega sveta točno izvrševal svojo dolžnost kot zastopnik srednješolskih učiteljev na bivšem Kranjskem, zastopajoč nazore večine svojih volilcev, ki se je izrekla za ohranitev dosedanjih srednješolskih tipov, dokler nam poizkus pri velikih narodih ne nudi kaj boljšega.» (Pojasnilo odličnega rodoljuba ravnatelja Pipenbacherja, ki se tiče tudi velezaslužnega nadzornika We-sterja, prinašamo tem rajše, ker smo prepričani, da naš člankar njima ni hotel ničesar nečastnega očitati. Gg. Pipenbacher in Wester nista načelna nasprotnika nove srednje šole, ampak smatrata, da se mora ta prej poskusiti, predno se popolnoma odpravijo dosedanje, ki jih že poznamo. Sicer pa sklep višjega šolskega sveta tudi še ničesar ne pomeni, ker bo v bodoče taka srednja šola, kakršno Iv/an Albreht: Jaiovš snubili Ko je stara Burnica dosegla osem-deeseto leto svojega življenja in je biKla že vsa upognjena in zgubanče-naa, se je odločila in je izročila pre-maoženje sinu Janezu. Ostali so se bilili že zdavnaj razbegli po svetu, v Trrst, v Ameriko in povsod, kjer je kaateri sanjal o toplem kotičku, samo Jaanez, najmlajši med devetimi, je osstal zvesto na grudi. Zato se je za-zddelo Burnici primerno, da ga na-gnradi za svojo zvestobo in mu izroči zenmljo, ki jo je toliko let čuvala s svc/ojim delom in s svojo ljubeznijo. Teieden dni je bila zamišljena in ni maogla videti nobenega človeka, po-ternn pa je rekla sinu: «Janez, moji dnevi gredo h koncu. Prevzeti boš moral grunt.» Sin je pogledal in skoro ni mogel verjeti materinim besedam. «Če že ni drugače, ga pa bom,» je dejal. «Ali imaš že kaj izbranega ?» Janez je pomislil. Kakor topel dih-ljaj so šinili mimo njega spomini. Izbranega, zdaj, ko je že star?! Kje so tista mlada leta in dekleta, ki je sanjal ž njimi? Vse so že pomožene in že otroci njihovi so v polnem cvetju. «Če bi hotel kdo domov, Tone ali Peter iz Amerike, bi bilo menda še najbolj prav. Jaz bi najraje ostal kar za strica pri hiši.» «Kaj oklevaš», se je razgrela starka, «ali te ni sram? Tak fant, pa bi lezel v kot? In premoženje? Misliš, da so ljudje vedno tako neumni kakor mladiči, ki jim začne poganjati mišji mah pod nosom! Kar povej, katero bi rad, pa je!» Janez je pomislil. Kako so čudni ljudje, ko jim naenkrat sneg pobeli glavo. Delajo se, kakor da niso bili nikoli mladi in niso nikoli imeli vroče krvi. «Saj veste, kako je bilo in kaj,» je dejal brezbarvno in je hotel oditi. Bilo mu je dovolj, več kot dovolj. Kaj bi človek pogreval stare stvari, ki jih je že prerastel mah? Bog, da so, kjer so. Mati je pogledala sina. «Torej Klepčeve Reze ne moreš pozabiti ?» Janez je molčal. «No, res. Reza je bila čedno in pametno dekle, a ti si bil takrat še otrok. Saj veš, rajni oče je bil še živ in zdrav, jaz pri moči, — to ni nikamor kazalo, da bi ti takrat prevzemal. Reza bi bila meni na poti, jaz pa njej, ali ne? Zdaj je drugače.» «Kako?» je menil Janez tjavendan. «No, Reza je zdaj Robačnica. Sicer res ni tam cvenka, mlada Reza je pa prav taka, kot je bila njena mati. Če ti je prav, se lahko kar domenimo^ Janez ni zinil besede. Pri štiridesetih letih naj bi jemal devetnajst-letno Reziko? «Saj vem», je povzela mati, ko ji je jelo le preveč presedati sinovo molčanje, «vem, kakor sem vedela že tega, ker ta tako dolgo zavlačuje izvršitev rapallske pogodbe in ne iz-prazne nekaj krajev (takozvane tretje cone), ki nam po tej pogodbi še pripadajo. Skrajni čas je že res, da nam izroči Italija tiste kraje, katerih izročitev nam je sama podpisala. Verolomni in potuhnjeni Italijani seveda čakajo s izpraznitvijo, ker menda pričakujejo, da se bodo razmere pri nas tako preokrenile, da Italijanom ne bo treba besede držati. Iz Rima poročajo, da bo Genovska konferenca odgodena še preko 10. aprila. Baje še ni vse pripravljeno in da bo konferenca čim uspešnejša, je treba za priprave dovolj časa. movino* vedno radi brali, ker prinaša poučljive in zabavne spise. • Vrhpolje pri Moravčah. «Tudi k nam v skrito zagorsko vas je prisija-la Sokolska zvezda.» Tako smo brali v letošnji četrti številki «Domoljuba». Prav radi ti verjamemo, cenjeni do-pisun, da tebi in vsem tistim, ki se zdaj s tako obupno silo zaganjajo v nas, ne ugaja svetloba, kajti vi, ki ste ljubitelji teme, sovražite svetlobo. Najhuje se zaganjate v našega gospoda učitelja, proti kateremu hujskate povsod, kjer le morete. To pa zato, ker on pravilno in vestno vrši dolžnost, katera mu je naložena in ker ni zlezel pod Vaš plašč, kakor ste mislili g. župnik ter še nekateri drugi, ki so mu iz samega krščanskega usmiljenja odpovedali hrano. V mesecu februarju smo priredili predstavo in veselico v prid Jugoslovenske Matice. In ti ljudje, namesto da bi sodelovali, so zopet iz zgolj krščanske ljubezni do svojih bratov onkraj mej, ki zdihujejo pod tujčevo peto, delali na vso moč na to da bi prireditev onemogočili, ter so nalašč na isti dan v sosedni vasi priredili ples. Vprašamo Vas, g. župnik, mar niste več tak odločen nasprotnik plesa, kakor ste bili lani, da so se smele tudi Vaše ovce enkrat malo zavrteti, katerim pa seveda prav nič ne zamerimo, če malo poskočijo. Tudi oni bodo še prav gotovo izprevideli Vašo hujskaško politiko, s katero sejete sovraštvo v družine, ko hodite od hiše do hiše ter hujskate zoper vse, kar ne kima z Vami. O Sokolu govorite razne neutemeljene stvari in ga slikate nevednemu ljudstvu, kot da bi bil Sokol sam «ta peklenski«. Torej, kdo dela sovraštvo? Ljudje, sodite! Mi pa bratje Sokoli ne oziraj-mo se na hujskače, pojdimo preko njih naprej za našo sokolsko zvezdo in še naprej radi delujmo v narodovo korist. Spoštujmo vero naših očetov in ljubimo našo lepo domovino! S tem bomo pokazali, da smo dobri državljani in vredni sinovi majke Jugoslavije. • Radomlje. Svet naj izve, kako znajo biti radomeljski klerikalci človekoljubni. Zatisnil je svoje odkritosrčne oči g. inšpektor Jerman Ivan. Nepričakovano je zavihtela smrt svoje kopje in utrgala nit življenja narodnemu možu, ki je stal z do-med narodom? Naj rajše tudi župnik immi nasveti ob strani slehernega, ki dela vedno tako! Mi pa bomo «Do-! je mislil pošteno. Ni ga več med na- Pungert ob Temenici. Nove zvonove smo sprejeli pri nas zelo slovesno. Imamo pa pri nas »posredovalca«, ki hoče biti povsod prvi in se šteje za poštenega klerikalnega moža, kar je zlasti pokazal pred in ob blagoslavljanju zvonov. Navzlic temu pa za zvonove ni nič kaj globoko segel v žep, kar mu ne zamerimo, saj ima šest hčer, vnetih Marijinih devic, ki so pri blagoslavljanju zvonov za-branile darovanje ter hotele ob priliki krašenja cerkve potrgati vence, s katerimi je bila cerkev okrašena zunaj in znotraj. Seveda so hotele le one okrasiti cerkev s svojim smrečjem. Na predvečer blagoslavljanja je sin tega klerikalnega patrona zbral tropo mlečnozobih fantalinov, ki so v pozni noči pridrli do cerkve s koli kot razbojniki. Gotovo niso tako pozno imeli namena potrkavati z zvonovi, pač pa bi bili radi s svojimi koli potrkavali po našem slavoloku, ki je stal ovenčan poleg cerkve. Pa se jim ni posrečilo, vsled česar so se vsi razkačeni razšli. Ta strogi »posredovalec«, ki se dela tako skrbnega in čuječega, naj rajse svoje otroke nauči lepšega obnašanja. Naj bo zaenkrat dovolj! Povedali bi še lahko več. * Koprivnik. Našemu župniku je zlezla «Domovina» zelo globoko v užaljeno srce. Zato se vedno vpikava vanjo in odreka bralcem «Domovine» vsako veljavo in tudi nebeško kraljestvo. Kaj .pa mu je storila «Domovina» hudega? Kdaj pa se ni «Domovina» borila za pravo krščanstvo in poštenost mi — iztrgan je iz naše srede, kar bomo zelo, zelo pogrešali. Slava njegovemu spominu! Tako mislijo, čutijo in govore ljudje, narodno misleči, a klerikalci imajo svojo posebno taktiko, katere se poslužujejo nad mrličem. Dokler je bilo življenje v inšpektorju, se niti z mezincem niso upali ganiti, a kakor je izdihnil, lop po njem! «Za zvonove ni dal nič, nič se mu ne bo zvonilo«, je salo-monska razsodba klerikalnega radomeljskega veljaka, cerkmojštra. Tudi 1000 K ga ni omehčalo; zvon je počival, nemo zrl na naduto ošab-nost takozvanih ljudi krščansko-ka-toliških načel. Po gostilnah se je klelo, priduševalo, tolklo ob mizo prav po «katoliških» načelih, da mu nu bo zvonilo. Pričujoči gostje, ki so umrlega dobro poznali, so strmeli, se zgražali nad surovostjo klerikalcev, iz čigar ust je hroplo sovraštvo, jeza, hinavska zagrizenost, ki se ni ustavila niti ob mrtvaškem odru. Gotovo se bodo izgovarjali: «Ta je bil bogataš, bi bil lahko sam plačal zvonove; ker ni dal niti vinarja, mu nismo zvonili.« Dobro. Zakaj se pa ni zvonilo otročiču revnega železničarja? Kje tiči vaša klerikalna usmilje-nost? Bogatašu ne, revežu ne, ali veste kakšnim ne? Onim, ki ne trobijo v glasilo stranke, ki je vse prej, kot krščansko-katoliška. Čudom čudo, povelje od zgoraj, da se mora vsakemu mrliču v občini zvoniti, če je kaj dal za zvonove ali ne. Kakor mrzli curek na razgrete možgane, osuplost potrtost — zazvonilo je drugi dan smrti popoldne. Ubrani turobni glasovi so zmagonosno zapeli ža-lostinko, a ne umrlemu, temveč klerikalnim veljakom, ki so mislili, da so oni neomejeni gospodarji zvonov. * Dolnji Logatec. Čudne so razmere v naši občini. Gerent Slave si je proračuna! za leto 1922. nagrado zase, za tajnika Vidmarja in za občinskega slugo Cempreta 48.000 kron. Da pa Slavcu in njegovemu pajdašu Vidmarju več ostane za sladko kap-lico, kojo oba neizmerno ljubita, je Slave občinskega slugo Cempreta odslovil, in ker Vidmar kot vpokoje-ni orožniški narednik noče vršiti službe občinskega sluge, jo opravlja gerent Slave sam — seveda za dvojno plačo, in tako, če pride stranka po opravilu v občinsko pisarno, ne dobi ne gerenta, ne občinskega slugo, pač pa le malokdaj tajnika Vidmarja. Ker pa ima ta take sposobnosti, da sliši travo rasti, ne opraviš bo sklenil parlament. Zato bo najboljše, da lepo počakamo, dokler ne vidimo, na katero stran se je postavila narodna skupščina. — Op. ur.) Priporočajte in širite „Domovino"! Politični pregled Te dni se je vršil v Bratislavi sestanek med našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem, o čemur smo že na kratko zadnjič po ročali. Ministra sta se razgovarjala med drugim o konferenci v Genovi in o sestanku strokovnjakov Male antante in Poljske v Beogradu. Razpravljala sta tudi o medsebojnem razmerju obeh držav. Oba ministra sta v vsem soglašala. Minuli teden so vdrli v Reko italijanski fašisti, ujeli predsednika reške vlade Zanel-lo, ki je pozneje ušel, in proglasili aneksi jo Reke k Italiji. Seveda še to ne bo držalo, ker je Reka mednarodno priznana samostojna država. Italijanska vlada se sicer brani, da pri tej zadevi nima prstov vmes, kar pa je težko verjeti, ker so fašistom po magali tudi laški vojaki in karabini-jerji. Vojaško poveljstvo na Reki je prevzel vodja tržaških fašistov Giun-ta. Prebivalstvo sosednjega Sušaka je v velikih skrbeh, ker je italijanska vlada očividno v zvezi s fašisti in bi v slučaju, da napadejo fašistovske podivjane tolpe Sušak, ne imelo su-šaško prebivalstvo nobene zaščite. V naši narodni skupščini je prišlo dne 6. t. m. vsled reških dogodkov do burnih prizorov. Zunanji minister dr. Ninčič, ki je govoril o prevratu na Reki, je bil večkrat prekinjen s hrupnimi medklici proti Italiji, pod katere zaščito so fašistovske bande mogle zasesti Reko. Ko je Ninčič izjavil, da je naša vlada vložila v Rimu odločen protest, ker zasedba Reke nasprotuje rapall-ski pogodbi, je v zbornici nastal silen krik. Poslanci so klicali ministru, da so papirnati protesti premalo in naj pošljemo mi naše orožnike tja, da napravijo red. Zlasti so se čuli tudi ostri glasovi proti Italiji zaradi zdavnaj. Z Robačnico sem tudi že govorila. Kar lepo se obleci, pa pojdeva tja. Sicer res ni, da bi babe hodile okoli, toda kaj se hoče! Očeta nimaš, zato moraš biti zadovoljen z menoj. Zaradi užitka se menda ne bomo sporekli.» «Mati,» se je začudil Janez, ki ni mogel tako hitro doumeti vsega, kar se je začelo kopičiti nadenj. «Je že prav, že! Saj vem, da si dober otrok. Jedla bom pri vama, kot mi bosta pa že dala, kaj? In kadar se mi iztečejo ure, bosta opravila za menoj, kakor se spodobi za krščanskim človekom, no?» Janeza je pogrelo v očeh, vendar ni premišljeval, ampak je storil po materinih besedah. Tudi Burnica je oblekla najlepšo obleko, tisto, ki jo je imela pred desetimi leti, ko je šla za moževim pogrebom. «Šment», so stikali ljudje glave, «danes bo pa nekaj. Burnica gre z Janezom.» «Snubit?» «Ni treba reči dvakrat!» Mati in sin nista govorila vso pot. Ko sta zavila pri Robačnikovih na dvorišče, je stal tam koleselj in Janeza je presunilo. «No vidiš, sva pa tukaj,» je dejala Burnica. Na pragu ju je pozdravila Ro-bačnica: «No, vas enkrat videti pod našo streho, mati, to me pa res veseli.» «1, no, tak lep dan,» je menila Burnica in je pogledala po Janezu. Robačnica je vabila: «Pa ti, Janez, ti šele! Odkar sem pri tej hiši gospodinja, še nisi prestopil praga.» «Menda res,» je odvrnil Janez v zadregi in je gledal v tla. «Bosta stopila malo noter, ali ne?» je ponudila Robačnica gostoljubnost. «No, pa dajva,» je menila Burnica proti sinu. Robačnica ju je spremila v «hišo», kjer je že bila zbrana vesela družba. Dva kmeta in mlad, zastaven fant, ki ga Janez ni poznal, pa Robačnik in Rezika so sedeli za mizo. Vino, svinjina in polni krožniki potic so pričali, da so dobre volje in govore prijateljsko med seboj. Burnica je premerila družbo in se je s sovražnim pogledom zasadila v gospodinjo. Videla je, da je opehar- jena in da je Robačnica lagala takrat, ko ji je obljubila Reziko za Janeza. «No, sva pa prišla kot nalašč,» si je opomogla in je pristavila važno: «Sem slišala, da imate pri Vas eno junico na prodaj, in še menda dobre pasme je. Ali bi jo prodali?» se je okrenila naravnost proti gospodarju. «Joj, mati, nikar no! Kam se vam pa tako mudi? Saj ne gori voda,» je dražil Robačnik in vsa družba je bila nekako v zadregi. «Boste vendar malo sedli.» «0, še nisem tako na koncu, da se ne bi mogla pomeniti stoje,» je odbila Burnica ponudbo. Janezu je odleglo in na vso moč se je čudil materini iznajdljivosti in odločnosti. «Boš pa vsaj ti en požirek,» je ponudil gospodar Janezu, ki se mu je skoro zasmilil. Burnikov je pil. «No, bo kaj z junico ?» Robačnica, ki je stala ves čas med vrati in se je poredno smehljala, je stopila zdaj k Burnici in ji je rekla precej glasno: «Če bi bili preje prišli, mati, že, seve. Zdaj smo jo pa ravno obljubili Reziki v balo.» Starka je ostala mirna. «Potem pa že ni nič. I, no, pa brez zamere. Dobro srečo vam želim vsem skupaj.» Nato se je obrnila proti vratom in Janez je šel nehote za njo. Nihče ni zinil besede, samo Robačnica ju je spremila do vrat in se je zunaj poslovila s pikrim smehljajem. «Saj prijatelji ostanemo vseeno, mati, ali ne?» «0, zakaj ne?» je branila starka. «Pa zbogom, Janez!» Janez ji je pogledal v oči in ji je segel v roko. Koliko let že ne tako! «Zbogom, Reza!» Gospodinja je s silo požirala solze, Janez pa je škripal z zobmi, ko je sklonjen stopil za materjo. Ivan Albreht: Doma Cez in čez je prepregla slana oropano polje in mrzel veter se je plazil nad njim proti gozdu in se je gubil med drevesi. Na nebu so mežikale zvezde in mesec je začudeno strmel v to puščobo. Tam daleč od nekje se je oglasil zvon in trepetaje so se razlili glasovi v noč, potrkali so na srca in so zamrli. ničesar, če ne greš po gerenta v kako gostilno. — Vprašamo naše okrajno glavarstvo, ali smemo upati na boljše razmere v naši občini in če bo že kmalu konec samovoljnega klerikalnega početja. =s Črnomelj. Dan 23. aprila se bliža in tega dne se bo na Suhem bajerju odprl grob, ki že polnih 6 let tuli in kliče na osveto. Cela Belokrajina se mrzlično pripravlja, da na dostojen način sprejme na kolodvoru kosti narodnega mučenika Ivana Kromar-ja. — Čast in hvala našemu narodu širne domovine, ki je pomagal ublažiti bedo nesrečne Kromarjeve družine. Z mirno zavestjo moremo reči, da bi bil letos konec njihovega neizmernega stradanja, da niso plemeniti ljudje dobrega srca pravočasno priskočili z denarnimi prispevki na pomoč in borna bajta v Stari gori nad Semičem, zametana danes z debelim snegom, bi popolnoma opustela. Pač ni šala! Nenavadna in huda letošnja zima, a v bajti ne živine, ne moke, ne krompirja, ne masti — a niti ne kruha, niti tople obleke. Zadnje korenje je revna mati že meseca novembra delila z otroci. Vsem dobrosrčnim darovalcem, ki so pomagali blažiti bedo družine narodnega mučenika Kromarja, se društvo «SokoI» v Črnomlju v imenu nje najtopljeje zahvaljuje in prosi za nadaljne prispevke. Zdravo! Sokol v Črnomlju. * Trbovlje. Duhovniki starih Rimljanov so svoja lažniva prerokovanja opirali na opazovanje naravnih prikazni. Naš «gospod» tudi «niso» popolnoma zanesljivi, ker «jim» prihajajo na jezik besede: «še osem papežev bo, potem pride sodni dan!» Naš duhovnik se torej ravno tako poslužuje laži kakor starorimski duhovniki. Ljudje, kar ni popolnoma udarjenih na glavi, mu verjamejo ravno toliko kakor «Domoljubu», ki tako lepo piše o čudežih in medvedih v Svinškovi hosti. Da mož ne govori resnice, to ve že vsak otrok, toda do sedaj je bilo to samo smešno in zabavno, zdaj pa prehaja stvar že v hudobnost. On cbrekuje v «Do-moljubu» svoje politične nasprotnike n tak način kakor obirajo farov-ške kuharice druge ženske. Zagotavljamo ga pa, da se bo zato bridko kesal in delal neprostovoljno hudo pokoro. Tudi prst božji že tiplje okoli njega, kar opišemo prihodnjič. Do tedaj pa «mir s teboj!» Vode. Malokdaj pridemo v Trbovlje poslušat Kljukca, toda njegove burke in prismodije prihajajo tudi do naših ušes. Zdaj čujeino, da so iz njegovega najožjega kroga vzeli nekega čuka v Laško, ker zna predobro «grško». Kje se je naučil? In še eden njegovih zvestih zna «grško» in je tudi iz Sodome doma. Sicer je res, da taki najraje «ofrajo» v pobožne namene, ker potem mislijo, da so jim vse svinjarije dovoljene. Dostojni ljudje pa jih ne izbirajo za svoje trabante. Kljukčev sosed je tudi poslal svojo kuharico za 14 dni v «to-plice». O čukih, Sodomi, devičarcah, toplicah in drugih zanimivostih v prihodnje. Sv. Katarina. Iz ruskega ujetništva so se vrnili vsi, tudi taki, o katerih so vsi mislili, da ne živijo več, razen edinega Kurent Simona, o katerem pa je lani pisal nek vrnivši se Nemec njegovi ženi, da je zdrav in se skoro vrne. Nemara ga boljševiki ne izpuste iz svoje armade, ker je še mlad in krepak. Njegova žena z dvema majhnima otrokoma silno žaluje za njim in prisrčno prosi vsakega, ki je bil na Ruskem ujet in ve morebiti | karkoli o Kurent Simonu, bivšemu : nrostaku domobranskega polka šte-jvilka 27, njegov zadnji naslov: Selo jSpirino, Verli Alensk, Tomskaja gu-bernija, Barnaulskij Ujezd, Sibirija, — naj blagovoli sporočiti vse, kar ve o njem proti povračilu stroškov in vedni hvaležnosti na naslov: Frančiška Kurent, Sv. Katarina, p. Trbovlje 2. Bobova pri Brežicah. Pri nas je bil nedavno ponoči iz gostilne proti domu v Mihalovec se vračajoči posestnik Ivan Jurkas od neznanega napadalca z nožem zahrbtno napaden. Bil je nevarno ranjen, vendar se mu je posrečilo rešiti se z begom. Na begu je padel v neko grapo, kjer je obležal do prihodnjega dne, ko- ga ]e slučajno našla Frančiška Vučajnik, ki je slišala njegov klic na pomoč. Jia-kas ima prebodena pljuča ter razne druge poškodbe. Zdravi se v brežiški bolnici. Pogreša 4000 kron. Vkljub vsestranskim poizvedbam se storilcu še ni prišlo na sled. Skoraj ob istem času kakor Jurkas je bil v bližini napaden tudi nek Urek iz Obrežja. Posrečilo se mu je uteči napadalcu. V tukajšnjih krajih so ljudje sploh zelo posuroveli in ni varno hoditi ponoči okoli. se razvijale v dobro smer ampak nasprotno. In tako se dejansko tudi godi! Mi vpeljujemo bike, ki nam mai-sikje ne prineso nič drugega seboj kakor barvo in nekaj telesnih oblik. Zarod se za nekaj časa prebarva in popravi tudi v telesnih oblikah, v obče se pa zopet rad sprevrže. V našo škodo pa mu ostane najraje tista občutljivost in mehkužnost, ki nas najtežje zadene. Vtrjenost in zdravje, to je pri živini prvi pogoj! Če ni zdravja in dobrega počutka, tudi dobrega užitka ne more biti. Zato pa treba, da smo previdni z vpeljavanjem tujih pasem in da se raje obračamo k vzroji domačih bikov. KAJ DOŽENEMO S TUJIMI BIKI V Pri nas se polaga na vpeljavo bikov tujih pasem preveč važnosti. Mnogi so še zmeraj mnenja, da se dajo izdatni vspehi pri živinoreji doseči le s pomočjo takih bikov. To je le deloma res, kajti povdarjati moramo, da se dajo ugodni vspehi s takimi plemenjaki doseči le ob zadostnih pogojih. Drugače pa ne. Če manjka teh pogojev, se hitro izgube vse tiste lastnosti tujih pasem, ki smo jih hoteli vcepiti naši živini. Biki tujih pasem imajo različne lastnosti, ki jih z ozirom na naše razmere ločimo v dobre in v slabe. Dobre lastnosti, ki jih želimo našim živalim vcepiti so: dobra mlečnost, zgodnji razvoj, ugodne telesne oblike. Slabe lastnosti, ki se pokažejo v manj ugodnih razmerah, pa so: razvajenost, občutljivost in mehkužnost. Vse te lastnosti se vcepijo našim živalim v zasnovi ali v kali, in pridejo do razvoja le v tem slučaju,] ako imajo naše živali tudi potrebne pogoje za razvoj teh lastnosti. — Kaj pa sledi iz tega? Iz tega sledi, da vspehi s tujimi biki nikakor niso ta- ko zajamčeni, kakor si to radi predstavljamo! Mogoče, da se razen bai-ve in nekoliko telesnih oblik nič dragega ne prime zaroda in da se v drugem ali tretjem zarodu še to izgubi. Zgodi se, da se večja mlečnost in zgodnejši razvoj nočeta pokazati, iz naravnega vzroka, ker manjka za razvoj teh lastnosti potrebnih pogojev, namreč tiste skrbne in smotrene izreje, tiste tečne krme in sočne paše itd. itd., ki jo je imela ta tuja pasma doma. Živali sicer rade žro, da niso lačne, toda pravega užitka pa le noče biti. Zgodi se tedaj, da razen barve in lepše postave ne pride nobena tistih lastnosti do razvoja, ki bi zboljšale užitek pri živini in ki jih želimo vcepiti. Zgodi se pa lahko, da se pokažejo pri zarodu tiste slabe lastnosti, ki jih ne maramo in ki so za naše živali škodljive. Zgodi se, da s tujo krvjo zanesemo v naše kraje večjo občutljivost in mehkužnost, kar je najbolj naravna posledica takega vpeljava lija. Če pridejo plemenske živali Iz najugodnejših razmer v slabše razmere, ne moremo pričakovati, da bi KAKO JE ODSTAVLJAT1 TELETA? Pri odstavljanju sesnih telet razločujemo tri dobe in sicer 1.) dobo polnega sesanja, 2.) dobo odstavljanja, in 3.) dobo po odstavitvi. Teleta, ki sesajo, je vobče težje odstavljati ka-kar teleta, ki jih napajamo. Da ima/a Švicarji tako lepe vspehe pri odstavljanju telet, to je pripisati po eni strani tamkajšnjemu napajanju telet, k! traja do pol leta in dlje, po drugi strani pa počasnemu in previdnemu I prehajanju od mleka na suho krmo. j Pri nas je položaj drugačen. Vendar ! je treba tudi pri nas'posnemati Švicarje saj v tem pogledu, da teleta boij polagoma odstavljamo in da jim dajemo po dlje časa mlečno pijačo. 1'udi pri nas moremo, priti tako daleč, da nam teleta ne bodo stradala in shujšala, kakor se to dandanes godi. Pred 8. tednom jih ne smem» ! čiti od kraver saj do 12. tedna jim je dajati mlečno pijačo in do 24. tedna pa močno knno. V posameznih dobah se je pa ravnati po sledečih vodilih: 1.) V dobi polnega sesanja naj se napijejo teleta do sitega pod kravo. To naj traja najmanj 6 tednov. V tem času naj se privadijo uživanju fine otave in finega, dobrega sena. Potrebno je, da jih v tem časa naučimo tudi že piti in sicer najprej na roki. V 6. tednu so taka teleta do 70 kg težka in potrebujejo povprek 8 1 mleka na dan. Junčke, ki jih želimo imeti za pleme, pustimo tud! dlje časa pri polnem vimenu. 2.) Doba odstavljanja traja pri sesnih teletih povprek dva tedna, kar je dlje težko vzdržati zaradi krave in teleta. V teku 14 dni naj se toraj zvrši popolna ločitev teleta od krave in sicer na ta način, da se da v 7. tednu teletu najprej iz 3 in potem iz 2 seskov piti, v 8. tednu pa le še iz dveh oziroma «V čast svetemu Florijanu, da bi nas varoval časnega in večnega ognja na duši in na telesu,» je začel moliti Rre&kar, ko je začul zvonenje. Ž njim je molila trojica otrok in žena. Sedeli so za pečjo, upali vsi in resni. «Še za srečno, lahko minno noč, na duši in na telesu,» je dostavil goispo-dar koncu molitve in vsi so zavzdihnili. Žena. se je nehote ozrla v možev obraz in ko je zagledala čelo vse raz-orano in lice brazdato, jo je zaskelelo v očeh iri dve solzi sta zapolzeli po licih. «še včeraj je bil kakor nagelj,» jo pomislila, žalostno, ko je bila, molitev [iri kraju. Misij je sledil vzdih in vzdihu solza. Mož ni opazil tega in tudi starejša dva otroka ne, samo najmlajši je videl orošeno oko materino. In v trenotku so se mu zalile oči s solzami in ustnice so -e mu začelo tresti. «Oče, mati jokajo.* Mož se je vzdramil in se je ozrl po ženi. Njuna, pogleda sta se srečala in njuna bolest, a besede ni rekel nihče. On jo skril obraz v dlani, ona si je s predpasnikom obrisala oči in vsi so molčali,. Mali je gledal začudeno. Ničesar ni razumel, vendarle ga je obhajal strah in nič več ni rekel in nič več ni jokal. 1 Oči so zirle v brlečo petrolejko in ne-! kaj izmučenega je bilo v tistih mla-< dih očeh. «Francelj, Micka, pojdita ,spat,» je dejal oče čez dolgo časa, «jutri gremo v gozd.» Brat je pogledal sestro in je šel. Na pragu je postal ter se je ozrl. Nekaj jo hotel reči, toda v tistem trenotku se je spomnil, da ne bi bilo prav. Nekoliko časa je stal, potem je počasi dejal: « Lahko noč!« «Lah ko noč,« so se odzvali oče, mati in sestra, vsi žalostno in zategnje-no. Francelj je šel pro"ti staji in ko jo že ležal v senu, je pomislil: «Kaj bj hodili v gozd, ko ni več naš!» In v tej misli je zaspal. Micka je vzela malega Anžeta in je odšla ž njim v čumnato. «Kako bi, Micka,» je rekel Preska,r, ko sta bila z ženo sama. «Tako ne moremo več, ko je že toliko dolga. Ce še tako delamo, si ne opomore-mo —» Tu je obmolknil. Težko se mu je zdelo izreči tisto besedo, ki je bila že sama na sebi greh. Oče je živel tu, očetov oče in bogve še koliko rodov! «Jaz pravimi,» je začel po dolgem premoru, »najboljše bo, —« Zopet ni mogel izgovoriti. Žena je zaihtela. In videl in čutil je njene solze, v dušo so mu padale in so ga žgale. «Saj vidiš, drugače ne gre, prodati bo treba.« Kakor ubijalec je pogledal ženo, ki se je nehote odmaknila, od njega. Čisto v dve gubi je zlezla in zdelo se- mu je, da se je v trenotku postarala za deset, let. «Če bi jo danes' zasnubil, bi se mi ne bilo treba pretepati s fanti,« ga je obšlo smešno in trpko obenem. Tedaj se je oglasila žena: «Pa, kaj potlej?« Mož je pomislil. «V Ameriko! Ti, jaz, otroci. Za-iu-ži se tam, pravijo.« «V Ameriko,» je ponovila žena in njen glas je bil votel in trelsoč. «Francelj ima že šestnajst let, bo lahko delal. Za, Micko se bo tudi že kaj našlo. Štirinajst, let — skoro dekla.» Oba sta premišljevala in obema je bilo težko. «Ali, Janez, čez morje in tako daleč!« «Daleč,» je odgovoril mož in ženi so je zdelo, da, čuje odmev lastnega, glasu. «Bi pa šli kam bliže.« Za trenotek je bila žena pomirjena. Nešteto upov je vstajalo v duši, raz-paljen od žalosti in trpljenja, in vsi so se vračali domov. Samo nekaj jo je še skrbelo. «Pa zdaj od doma, na zimo?« Mož se je zdrznil: »Skušajmo še kako preživeti do pomladi.« Tako je bilo sklenjeno. V ženi se j., oglasila nada: «Morda, še prodati ne bo treba, mogoče damo samo v najem. —» Začela je moliti in tople in prisrčne so bile njene prošnje. Niti besede roso za-šepetala 1 usta, da ne bi srce vedelo zanjo. Dolgo, dolgo je drhtela tako in polagoma se ji jo naselila tolažba v srce. OI>šla jo je tnktnost in oči so o zatisnile, da sama ni vedela, kdaj. Naenkrat se je oglasil mož: «Ti. ali že spiš?« Žena se je zdrznila. «Ne. Kaj pa je?« «Ti. Miea, kaj pa če ne bo dovolj denarja, za pot? Pet nas je. to stane.' Žena se je prestrašila. Nova bol s • je zarezala v srce, nič manjša od prejšnje. Venomer so je -režalo vprašanje: «Kaj pa, če ne bo za pat?« Dolgo sta razmišljala oba. nazaduje pa, se je osrčil mož: «Ali pa, še skusimo kako doma,« V ženi je zarajaJa radost. «I)oma,» je zapelo v njej, «donia. doma.« V prešerni sreči je objela moža ... Ne pozabite na brate onstran mej! Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici! h 1 seska. Z ene strani se kravo po-molzc, z druge strani pa daje teletu sesati na odločenih mu seskih. V 7. tednu dobiva le še po 6 1 mleka, v 8. tednu pa le še po 3 1 mleka in manj. Mleko, ki ga na ta način odtegujemo, moramo nadomestiti n močno krmo in mlečno pijačo. V na šib razmerah se priporoča za močno krmo pokladanje zdrobljenega ovsa in pšeničnih otrobov. Ce računamo, da je tele z 8 tedni težko do 80 kg, potem mu moramo pokladati povprek n. pr. % kg ovsa in V« kg otrobov poleg najfinejšega sena oziroma otave, ki naj jo poljubno sprt-jema. Izvrstno učinkuje lanena inoka v tej dobi. 3. V dobi po odstavitvi moremo teletu šc naprej pomagati z mlečno pijačo (mlekom) in močno krmo. Z mlečno pijačo naj se pomaga saj do 12. tedna, z močno krmo pa do 24. tedna, to je do pol leta. Kakor bolj ponehujeino s pokladanjem mleka, tako moremo pa povečati odmerek močne krme, kajti rastoča žival potrebuje čim dalje več tečnega živeža. Z 8. tednom naj se daje n. pi. po % kg ovsa in Vi kg otrobov, z, 10. tednom s/4 kg ovsa in Vi kg otrobov, z 12. tednom, ko je žival do 100 kg težka, dajemo */« kg ovsa in Vi kg otrobov itd.; tedaj zmeraj več. V 20. tednu s težo 160 kg naj dobi l kg ovsa in Vi kg otrobov, na kar je polagoma do 24. tedna prenehati tudi z močnimi krmili in preiti k navadni Mihi krmi. GNO.IN1CNA JA/VIA. Največjo važnost moramo po naših krajih polagati na pridelovanje gnoja. Vse kar je količkaj porabnega za gnojenje, se mora obračati v gnoj. Nič se ne sme zgubiti! Le na ta način bo mogoče tudi pri nas izboljšat! rodovitnost zemlje in z njo vred tudi rodovitnost pridelkov. Le pomislimo, koliko več bi se dalo pridelati, če hi našo gnojnico povsod skrbno nabirali! Koliko dragocenih redilnih snovi gre danes na ta način v zgubo, ker se za gnojnico premalo brigamo! Že v eni vasi znaša izguba na tisoče. Koliko pa v celem okraju in po vsi deželi? Ogromna je ta škoda! in kdo se zmeni za njo? Strašno smo v tem pogledu zaslepljeni! Tam kjei se nam takorekoč zastonj ponuja, prilika, da zagrabimo za denar, se za to niti ne zmenimo! Po naši živinorejski in travorodni deželi bi morali imeti povsod gnoj-nične jame. Prvič že zaraditega, ker redimo toliko živine, ene in druge, da se izplača napravljati gnojnične jame, drugič pa za to, ker bi nain ravno gnojnica najlažje pripomogla do večjih in boljših pridelkov na klimi, ki jo v naših razmerah najtežje pogrešamo. Ce bi se naši gospodarji količkaj zavedali svojega poklica, bi morali imeti povsod gnojnične jame. Če izdajamo danes težke denarje za umetna gnojila — ki so nam danes tudi zelo potrebna potem bi morali gledati pred vsem, da se okoristimo s takimi gnojili, ki se nam doma zastonj ponujajo, ki so najnaravnejša in najcenejša! Lotimo sc zaraditega gnojničnih jam in nabirajmo vso gnojnico, ki se izteka iz hlevov, izpod svinjakov in iz gnojišč! Vsako gnojišče imej gnoj-nično jamo. Kmalo se prepričamo, kako dobro smo naložili denar, ki ga izdamo za gnojnično jamo. Švicarski kmetje imajo povsod gnojnične jame, ne samo po ondotnih travnatih krajih, ampak tudi po poljedcljskih in žitorodnih kmetijah. Povsod brez izjeme nahajamo vzorno oskrbovana gnojišča in povsod gnojnične jame. Po travnatih krajih imajo tako velike gnojnične jame, da zavzemajo ves prostor pod gnojiščem ali pa tu- | di pod hlevom, tako da izgledajo kakor velike obokane kleti. Po teh krajih je gnojnica glavno gnojilo, ki se razvaža večkrat na leto po ondotnih travnikih. Od tod tudi tiste i bogate košnje in tista tečna krma. Koliko več krme bi se dalo s pomočjo gnojnice tudi pri nas pridelati! Prav v gnojnici in v gnojnični jami moramo zazreti tisto sredstvo, ki bi nam najlažje pomagalo do boljše bodočnosti. S pomočjo gnojnice bi lahko pridelali dosti več krme in dosti boljšo krmo! Lotimo se tedaj gnojničnih jam in nabirajmo gnojnico! Že bližnja prihodnost nas bo učila, da smo s tem ustvarili najbolj važen pogoj za vspešen napredek našega gospodarstva. sadnih dreves in jih potakneino na j sorodstvu, pripisati moramo zgolj icj kakem slučajno praznem prostoru, i okolščini, da se naše kokoši preživlja-Treba je, da se tudi za odraslo drev- ; tako naravno, zunaj na prostem. V je brigamo in da mu pomagamo do j nasprotnem slučaju bi se že davna potrebne rasti in rodovitnosti. Po raznih naših krajih se za sadno drevje nič, pa prav nič ne stori, razen kadar ga je treba obrati. Pa še takrat ga tako oklestimo, da delamo škodo drevju in sadju. Ni bolj žalostne slike po naših krajih, kakor so ' tako zanemarjeni sadni vrtovi, zlasti če jih gledamo sedaj, dokler nam ne ozelene. Gosto, samo sebi pokazale vse slabe posledice pleme-nenja v sorodstvu. Petelini naj »e tedaj menjavajo in naj se dobe iz kakega dobrega gnezda od znnaj. V tem slučaju je na vsak način gledati, da je tudi pripravnega plemena, da se po vsej svoji vnanjosti in po svojih lastnostih za užitek prilega našim kokošim. Ni treba, da je tujega plemena. Nasprotno! Najbolj prepuščeno drevje s polomljenimi, su- i zanesljivo si pomagamo s petelinom himi vejami, poraščenimi z mahovij domače podeželne pasme, ali biti rao-in lišaji, to je verna slika premnogih i ra kakor rečeno iz dobrega gnezda in naših sadovnjakov! Vprašam, kako naj drevje v tako zapuščenem stanju vspeva in redno rodi? dobre krvi. Izmed tujih pasem se pri nas dobro sponašajo po dosedanjih izkušnjah grahaste plimetke, izmed SAMA DETELJA ALI DETELJA S TRAVO? j Kaj je za naše razmere bolje? Ali da pridelujemo deteljo samo za se, kakor smo do sedaj vajeni, ali da se-jemo med deteljo tudi travo? V mislili imam seveda našo navadno domačo deteljo (kranjsko ali štajersko deteljo), ki jo imamo v kolobarju po eno leto, ker nam drugo leto že v prvi košnji navadno odpove. Če se-jemo deteljo s travo, nam vzdrži po dve leti v kolobarju, ker pomaga trava k izdatnejši košnji v drugem letu. Merodajno za vprašanje, katera setev se danes bolj priporoča, so poleg naravnih pogojev pred vsem naše gospodarske razmere. Kjer nam domača detelja dobro vspeva in daje bogate košnje, in kjer jo navadno sušimo in rabimo najraje za konjsko krmo, tam je Čista setev detelje bolj na mestu. Pri čisti setvi imamo tudi to dobro, da jo lahko pridelujemo tudi za seme, kar se v naših razmerah zelo priporoča. Pri čisti setvi je tudi to veliko vredno, da nam sama detelja zapušča za prihodnji sadež veliko boljšo zemljo kakor pa mešanica s travo, zlasti če smo jo dve leti kosili. Vse to so prednosti, ki govore za to, da se detelja tudi še naprej prideluje sama za se. Imamo pa tudi razmere, kjer nam lahko daje mešanica detelje s travo večje dohodke. To so kraji, kjer sama detelja ne vspeva tako ugodno in ne daje tako bogatih košenj, kakor jih daje mešanica s travo, in pa kraji, kjer nam kaže pokladati zeleno košnjo detelje. V tem slučaju imamo od mešanice bogatejše košnje in bolj prikladno krmo. Taka mešanica zdrži tudi dlje, namreč dve leti, če nam tudi v drugem letu ne daje več tako lepili košenj kakor prvo leto. Z ozirom na vse to se bo lahko odločiti, ali naj sejemo deteljo samo za se ali pa v mešanici s travo. Če hočemo sejati deteljo s travo, potem se v naših razmerah najbolj priporoča laška ljulika, ki se po vsi svoji rasti dobro ujema z domačo deteljo. V tem slučaju vzamemo 4/s de-teljnega semena in '/'-, travnega semena. Za 1 ha je treba tedaj 15 kg domače detelje in 10 kg laške ljulike, ali za vsak mernik posetve IV2 kg detelje in 1 kg laške ljulike. Seme je pomešati z drobno zemljo, da se lažje seje in bolj enakomerno razdeli. Zavleči ga je čisto plitvo, na ta način, da vpleterno v brano trnjevih vej, ki delajo kakor vlača in zagri-njajo seme prav plitvo. Usmilimo se vendar tudi sadnega j izboljšanih domačih pasem pa štajer drevja in dajmo mu, kar potrebuje,! ske sulmtalke 7. rdečimi petelini. Ena da nam lahko rodi! Saj potrebuje tu- j ko druga pasma je trdna in dobra za di sadno drevje obdelovanja, gnoje- j jajca, za meso in za piščance. Take nja in sploh strežbe in oskrbovanja, j pasme z vsestransko porabnostjo sc kakor vsa druga rastlinska bitja. | priporočajo najbolj za naše razmere. Sadno drevje potrebuje svoji rasti j Slednjič je gledati pri petelinu tudi primernega prostora, potrebuje soln- i na njegovo vnanjost t. j. na njegove ca in zraku in rodovitne zemlje, da j telesne oblike. Petelin bodi pravilne-nam lahko rodi. Le pomislimo, koli-j ga života, ponosne postave, živahne ko redilnih snovi potrebuje tako dre-! in iskre narave. Prsa naj so široka, vo, kadar nam dobro obrodi! Koliko ves život rajše nižji in globok kakor jili odvzame zemlji v takili letih! Ni visok in droban. Glava naj bo krep-prav nič čudnega, če pridemo vsakih j ka, ravno tako vrat. Noge naj so sedem let po enkrat do dobre letine j ravne in vštrične z dobro razvitimi in da nam navadno že cvetje rado od- prsti in s pravilno hojo. Dolgopete in pade. Če ga prepuščamo naravni ro-1 slabotne živali niso za pleme. Sploh dovitnosti zemlje, ne more biti dru- j naj odgovarja ves stas petelina do-gače, ker potrebuje zemlja več let, j tičnemu plemenu, da sc po dobri letini zopet opomore. Pri nas je navada, da se rabijo sa-Vse drugače bi sc laliko vrstile ugod- j mo mladi petelini za pleme, od enega ne letine, ako bi sadnemu drevju pri- j leta do drugega. To 'ni prav in se ne voščili potrebnega gnojenja in mu sploh skrbeli za primerno uspevanje. Ni res, da je vse le od «sadne letne» odvisno, kakor to naši gospodarji žal še zmeraj mislijo. Sedaj je zopet čas, da se zganemo in storimo kaj za sadno drevje. Dajmo ga očistiti in iztrebiti! Dajmo mu, kar potrebuje, da bo lahko rastlo in rodilo, da bo imelo dosti zraka in živeža in da ne bo s svojimi vejami in divjimi poganjki rastlo v taki gošči, v taki senci in vlagi, kakor mora po naših vrtovih. Dajmo ga očistiti od da zagovarjati! Tudi petelin se razvija do popolnosti šele v drugem letu starosti, in je škoda, če se dobri petelini odstranijo v času, ko bi bili lahko najboljši plemenjaki. Greši se pri nas pa tudi v tem oziru, da se prideli prevelikemu številu kokoši samo po en petelin. Za 20 do 30 kokoši je treba že dveh petelinov, enega mfactesnt in enega starejšega. Množina bankovcev v prometu. USMILITE SE SADNEGA DREVJA! Naša dežela je na splošno prav ugodna za sadjarstvo. Lahko bi pri nas pridelali še dosti več sadja in lepšega sadja, ako bi se malo bolj zanimali za to važno gospodarsko vejico. Škoda, da se po mnogih krajih tako malo brigamo za napredek te panoge! To še nikakor ne zadostuje, če kupitno sem pa tam par suhih, pregostih vej, od lišaja in ma-, V naši državi je bilo po izkazu Na-hu! Pregosto stoječe, slabotno, v ra-j rodne banke SHS. dne 22. februarja sti zatrto in zadušeno drevje naj se pa j v prometu 4 milijarde 630 milijonov iztrebi! Iako drevje se med seboj!48 tisoč 570 dinarjev. zajeda in zatira v rasti in rodovitno- , • c-+n c^oi 1 11 Žitne cene so v zadnjem času sti! beaaj je cas, da preg cdamo na- ,, ^ j,. ,, ;n, • , 1 ki ■ P° Hrvatskem silno narastle. Dne se nasade 111 jih sprav mo v red. Nai- ; , , .-i vt c j \r ■ nrei ,iai ti nrXnn nh^bHn sp in L m. so bile v Novem Sadu v Vojvodini sledeče cene za 100 kg: pšenica 1950 do 1980 K, oves 1260 do prej naj se ti pošteno obdelajo, še le potem naj se misli na nove nasade. Če vržemo pregosto, malovredno drevje ven, ne smemo takih jam na novo zasajati, ker bi s tem prišli iz dežja pod kap. Skrbimo tudi za potrebno gnojenje, za katero je sadno drevje ravno tako hvaležno kakor vse druge rastline. Ne pustimo drevja stradati! Po sadnih vrtovih ga tudi trava zajeda, če niti nič ne gnojimo. Usmilimo se tedaj drevja in ne pričakujmo vsega le od sadnih letin! DOBER PETELIN. Pri naši kurjireji je potrebno, vla obračamo zanaprej večjo pozornost plemenskim živalim, zlasti petelinom, ker prenašajo petelini svoje dobre in slabe lastnosti na večje število potomstva kakor kokoši. Slabi petelini nam lahko pokvarijo vspehe dobrih kokošij. Zato je važno, da smo tudi pri petelinih izbirčni in da jih za rejo skrbno odbiramo. Na kar je pri petelinih pred vsem gledati, je to, da niso v bližnjem krvnem sorodsvu s kurami. Na to bi morale naše gospodinje bolj paziti, ker nam s takimi petelini, ki jih vzreja-1110 zmeraj le doma, lahko marsikaj spodleti, kar bi sicer dobrega dosegli. Ako se naše kokoši vse eno tako trdne, kakor so vzlic plemenenju v 1280 K, koruza 1400 do 1440 K, moka št. 0 po 25 do 25 in pol krone za 1 kg, moka št. 2 po 24 do 24 in pol krone, krušna moka po 22 do 25 in pol krone. Otrobi (100 kg) so stali 1000 do 1020 K. Cene so torej zrastle že v neizmemost in brez-dvomno ne bodo dolgo ostale na tej višini. Nova uredba prodaje valut in deviz ter prepoved uvoza luksusnega blaga bosta uplivali na zboljšanje ' naše valute. Čim pa se valuta popravi, bodo padle cene. Cene pa bodo padle tudi vsled tega, ker kaže v Vojvodini in po Hrvatskem dobra letina. == Izvoz naše živine v Češkoslovaško. Češkoslovaški konzulat v Zagrebu je obvestil zagrebško trgovinsko in obrtniško zbornico, da želi Zveza češkoslovaških mesarjev in klobasičarjev o priliki ankete pri zagrebškem velesejmu razpravljati z jugoslovanskimi izvozniki živine. — Zagrebški tedenski sejem dne 1. t. m. Promet je bil živahen. Pripeljali so precejšnjo množino pita-nih sremskih svinji, vsled česar so padle cene od 64 na 60 do 62 K. Nekaj se je nakupovalo tudi za Italijo. Cene goveji živini so bile čvrste, ker kmetje tik pred pomladjo ne pro- sdajajo radi živine. Cene (za kg žive iieže): voh prvovrstni 36 do 40 K, (drugovrstni 23 do 30 K, boljše krave 20.50 do 26 K, slabe za klobase 12 do 13 K, mlada živina 21.50 do .25 K, teleta 26 do 30 K, pitane svi-mje prvovrstne 60 do 62 K, drugo-\vrstne 56 do 58 K, mršave 50 do ■b2 K; seno (za 100kg) 800 do 1000 Htron, slama 500 do 600 kron. == Cene vinu. V Hercegovini -siane slabše vino 22 do 25 K l litei, •boljše pa 26 do 28 K. V D a 1 m a c i -1 ji i stane vino 1300 do 1400 K hekto-1 liter po odstotku, v Vršcu je 9od-j stotno vino po 13 K. lOodstotno po ! 114 do 16 K za liter. — Vinoreja v naši državi. Po najnovejši statistiki ima Jugoslavija i 1197.926 ha vinogradov, ki dajejo po-vprečno na leto 2,862.000 hI vina, j kar predstavlja vrednost nad eno mi- i i ijardo dinarjev. Po referatih vino- j gradn iških strokovnjakov na kon- j gresu v Bukovu ima: Srbija 32 tisoč! 230 ha vinogradov (356.000 hI vina), j Hrvatska in Slavonija 49.537 ha vi- J mogradov (850.000 hI vina), Vojvo- i dlina 37.676 ha vinogradov (665 tisoč j hektolitrov vina) Slovenija 33.000ha; vinogradov (450.000 hI vina), Bosna-j Hercegovina 6285 ha vinogradov i ( 35.000 hI vina), Dalmacija 39.000 ha vinogradov (500.000 hI vina). Vsega sikupaj torej 197.926 ha vinogradov t. okoli 2,862.000 hi vina. — Sajenje tobaka v Sloveniji. Uprava državnih monopolov je za Ueto 1922. odobrila sajenje tobaka v Sloveniji v okrajnih glavarstvih Ce-ljje, Maribor, Ptuj, Dolnja Lendava irn Murska Sobota. Odkupne cene s«o nasproti lanskim povišane za po-v,prečno 50 odstotkov. Županstva v niavedenih okrajnih glavarstvih bo-dJo sprejemala prijave za gojenje to-bbaka do dne 31. marca. Izvoz valut zabranjen. Finanč-nm minister je rešil, da se zabrani iz-vivoz vseh valut iz naše države. — Vtepoved uvoza luksusnega bblaga. Da se ne bo uvažalo v našo diržavo nepotrebno blago, je mini-sttrski svet sklenil prepovedati uvoz ceelo vrsto blaga, ki ga z lahkoto pomešamo. Med drugim je prepoveda-nno uvažati razno južno sadje, umetnim cvetje in vence, alkoholne in dru- pijače, slaščice vseh vrst, čipke, svvilo, nakite, otroške igrače (razun /čoge), obleke, perilo itd. Prepoved ieie stopila v veljavo 3. t. m. Dopuščen! se bo samo uvoz prepovedanega blaga, ki je bilo naročeno pred 311, m., ako se to dokaže s avtentič-niimi dokumenti (pogodbe, fakture itid.). Take dokaze je treba predlo-žiifi generalni direkciji carin tekom 3C0 dni po službeni objavi prepovedi. UJvoz tega blaga se ima potem te-keom 60 dni po objavi izvršili. Petdinarske bankovce spreje-imajo še podružnice Narodne banke SIHS. do 20. julija, a centrala v Beo-grradu jih bo sprejemala še do 20. ncovenibra. Vprašanje jadranske železnice. \iieka angleško - ameriška družba se je; ponudila naši državi, da posodi zaa gradnjo jadranske železnice 200 mnilijonov dolarjev. Obenem bi se s te£m denarjem popravila tudi naša prristanišča v Jadranskem morju. ZCOPETNO PODRAŽENJE TOBAKA. .' Monopolska uprava je iznenadila naše ka Najfinejši turški v kartonih a 100 gra-moiov 250: najfinejši hreegovski v kartonih a : 100 g 160; fini turški v zavojčkih a 25 5 g 140: fini hercegovski v zavojčkih i 2 25 g 120; srednjefinl turški v zavojčk!n :: 2 25 g 75: najfinejši ogrski v zavojčkih zaslužil že petkrat predkaznovani Alojzij Avbelj, ki je ukradel svoji sestri, gledališki blagajničarki, 72 tisoč kron gledališkega denarja. — Oproščena sta bila brataPavel in Vid Čepin iz Planinske vasi na Štajerskem, ki sta bila osumljena, da sta ogoljufala hotelirja Zorčiča v Ljubljana. — Na eno leto težke ječe je bil obsojen lesni trgovec z Vrhnike Tomaž Popit, ki je ogoljufal lesno tvrdko Branko & Scribi v Logatcu za 8800 lir in ljubljanskega šoferja Antona Klopčiča za tridnevno vožnjo z avtomobilom in za 1400 kron. — Zaradi zanikrnosti pri porodu je I dobila dva meseca zapora dekla + Shod demokratske stranke v S Frančiška Škodler v Dravljah. Njeno Ptuju minulo nedeljo je uspel sijaj-! nezakonsko dete je namreč vsled no. Na shodu, kateremu je predsedo- j njene zanikrnosti umrlo takoj po val načelnik tamošnje krajevne or-j porodu. - Zaradi vloma v trgovino ganizacije JDS dr. Gosak, sta poro-1 Mayer v Ljubljani so prejeli Tomaž čala dr. Kukovec in dr. Kramer. Nju- j Kihar pet let, Josip Mlakar štiri leta, na zanimiva stvarna izvajanja, ki so|Janmin! * Umrl je v blaznici na Studencu dolgoletni slovenski novinar, svoje-časni glavni urednik «Slovenskega Naroda» g. Miroslav Malovrh. Zasluženemu slovenskemu novinarju, ki je tako žalostno končal svoje življenje, bodi ohranjen časten spomin! * Znižanje števila državnega urad-ništva. Odbor za znižanje števila uradništva je sklenil, da se v prvi vrsti odpuste iz službe vsi protidr-žavni in protinarodni elementi. * Kako so vršili Italijani ljudsko štetje v Istri. V Gradišču je izvedel ljudsko štetje neki uradnik iz Pazina. Imel je s seboj dva italijanska žan-darja in ko je v Gradišču opravil svoj posel, je šel v Škopljak. V pni hiši, v katero je stopil, je gospodar zahteval, da mu vpišejo občevalni jezik hrvatski. Radi te njegove zahteve sta žandarja vkovala v verige očeta in sina ter ju vodila od hiše do hiše kakor psa in strašila z njima ostalo prebivalstvo. Ko je popisni uradnik svoje delo dokončal, so oba razvezali, pretepli in jima zagrozili, da jima bo gorje, ako komu kaj povesta. Tako barbarstvo izvajajo Italijani nad bednim istrskim narodom. * Italijani preganjajo v zasedenem ozemiju jugoslovanske učitelje. Štirje hrvatski učitelji v puljskem okraju: Ante Žmak v Medulinu, Ante Zukon v Alturi, Mate Zukon v Ližnjanu in Josip Lukež v Premanturi so službenim potom vpokojeni. Zgodilo se je tako-le: Dne 1. marca 1919. jih je admiral Cagni vrgel iz šole, potem so dobivali polno plačo do 1. marca 1921. Ta dan so pričeli proti njim disciplinarno preiskavo in plačo so jim skrčili na dve tretjini. 1. februarja letos so še dobili plačo, ali čez osem dni so dobili odlok, da so vpokojeni. Obenem je prispel ukaz, da morajo 1. februarja jim izplačani denar takoj vrniti. Tako je italijanska oblast može, ki so služili prosveti med narodom 10 do 20 let, vrgla na cesto, samo radi tega, ker so vsi štirje Hrvatje, pošteni, dobri ljudje in uspešni učitelji! V puljskem okraju je sedaj samo še pet hrvatskih učiteljev in učiteljic. * Koliko je Jugoslovanov v Ameriki. Po zadnjih statističnih podatkih živi v Ameriki 635.000 naših državljanov, in sicer 350.000 Hrvatov, 195 tisoč Slovencev in 90.000 Srbov. * Smrt 1041etne starke. V mariborski hiralnici je umrla 1041etna hiral-ka Ana Novak iz Murske Sobote. * Dečki na ledeni plošči. V nekem slavonskem kraju ob Dravi se je odigral pred kratkim pretresljiv dogodek. Več dečkov se je drsalo na ledu ob Dravi. Vsled južnega vremena se je odtrgala približno štiri kvadratne metre velika ledena plošča in jo je voda nesla naprej. Na plošči so kli- cali dečki na pomoč, a šele drugi dan se je ljudem posrečilo, vreči dečkom z obrežja vrv, na kar so spravili ploščo k bregu in rešili dečke iz smrtne nevarnosti. * Brez sledu izginil je neki Anton Perko, mlad železniški aspirant na koroškem kolodvoru v Mariboru. Predzadnjo nedeljo se je nahajal v večji družbi v Limbušu, kamor že leta in leta nedeljo za nedeljo roma slovenski Maribor na dobro kapljico Pekrčana. Kakor vse kaže, je tudi ta nadebudni mladenič postal žrtev Lim-buša. Od strani njegovih tovarišev se namreč pripoveduje, da je bila Perkova družba tako navdušena od Pekrčana, da je pustila domu grede Perkota na cesti. Od takrat ni več sledu o njem. ■ Najdeno mrtvo truplo. V nedeljo proti večeru so našli dijaki ob Večni poti proti Kosezam truplo mladeniča, ki je bilo že močno nagnito. Mrtvet je imel na vratu veliko rano in je nedvomno ležal že okoli 14 dni pod snegom. O dogodku je bila takoj obveščena policija, ki je ugotovila, da jc nesrečnež Miroslav Benkovič, stavbeni risar, rojen leta 1901. v Kranju. Niti pri Benkoviču niti v njegovi bližini niso našli nobenega orožja, vsled česar je zelo težko dognati, ali je bil umorjen, ali pa je izvršil samomor. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Dravljah. * Tat monštrance v rokah pravice. V mariborski stolni cerkvi je nedavno ukradel nekdo monštranco. Policija je tatu te dni izsledila in zaprla. Tatvino je izvršil 271etni šofer Kari Vavpotič iz Jamelj pri Ljutomeru, ki je svojčas stanoval v Krčevini, sedaj pa je imel najeto v hotelu Dunaj eno sobo. Zločinec je skraja trdil, da je vrgel monštranco blizu Ptuja v Dravo. Pri preiskavi njegovega kovčka pa se je našla tudi monštranca, ki je precej poškodovana, ker jo je razložil, gornji del upognil ter izluščil dragulje, ker je mislil, da so pravi, mala vratca, zlato luno in srebrni kipec sv. Janeza je odlomil. Glede hostije, ki se jc nahajala v monštranci, je najprej trdil, da jo je položil pod neko tapeto v cerkvi, končno pa je priznal, da jo je povžil. Glede vloma samega je izpovedal, da se je skril zvečer s potrebnim orodjem v neko spo-vednico, kjer je nekaj časa spal, nato pa nemoteno izvršil vlom. Vavpotič, ki ima na vesti še par drugih tatvin, je bil izročen sodišču. * Premetena sleparja. Dne 28. februarja je naletel posestnik Ivan Jei-man iz Sušja pri Litiji v gozdu med Bregom in Spodnjim logom na dva počivajoča fanta, ki sta mu začela tožiti, da sta lačna in da si ne moreta nič kupiti, ker nimata nič denarja. Jerman, hoteč jima nekaj darovati, je vzel listnico iz žepa. V tem tre-notku pa mu lopova zgrabita listnico in zbežita. Okradla sta ga za 1100 K. * Ponesrečen roparski napad pri Trstu. Pred nekaj dnevi zvečer sta imela dva tolovaja v načrtu, da oropata lastnico pekarne na Vrdeli gospo Frančiško Miličevo, stanujočo v isti hiši. Tolovaja sta odprla s ponarejenimi ključi glavna vrata hiše. Nato sta se skrila v podstopnišču in pričakovala gospo Miličevo, da jo bosta napadla, ko bo šla po stopnicah mimo skrivališča. Tolovaja pa sta delala račun brez krčmarja. Vjatarica omenjene hiše Medcotijeva je namreč pogledala predno je šla spat po hiši, ali jc vse v redu. Ko je prišla pred podstopnjišče, je našla vrata, ki vodijo v ta prostor, priprta. Stvar se ji je zdela sumljiva. Zato je hotela pogledati v omenjeni prostor. Toda v tem hipu sta planila iz skrivališča tolovaja in izginila vratarici izpred oči. Gospa Miličeva je bila za trdno prepričana, da sta jo hotela nepridiprava oropati. Iz raznih krajev * V Gornji Šiški pri Ljubljani je zgorelo gospodarsko poslopje Ivana Perka. * V Babnem polju je sunil v prepiru delavec Ivan Janež svojega tovariša Franca Mlakarja z nožem v trebuh. * V Ribnici je tamošnji Sokol priredil predpustno zabavo, ki je dobro uspela, čeprav so nasprotniki agiti-rali proti njej. * V Pristavi je bila otvorjena telefonska centrala. * V Litiji je neznan tat vlomil v stanovanje Fr. Damjana in odnesel perila, zlatnine in srebrnine v vrednosti 15.680 K. * Na Bregu pri Litiji je mlinsko kolo zgrabilo najemnika mlina Ivana Tomca in ga močno poškodovalo. * Na Stari šrangi pri Vrhniki je umrl posestnik in gostilničar g. Jernej Janša. N. v m. p.! * Na Grosupljem je postajni delavec Goršič pri premikanju železniških vozov padel tako ' nesrečno, da se je težko poškodoval. * V Gotini pri Grosupljem si je pri padcu zlomil roko posestnik Jakob Možina. * V Klečah se je pri podiranju stare hruške ponesrečil posestnik Josip Škerlj. Zlomil si je desno roko. * V Leskovcu je uničil požar hišo posetnika Bantiča. 70!etni starček Bantič se vsled bolezni ni mogel rešiti in je postal žrtev plamena. * V Koprivnici pri Brežicah je na pustni torek v Planinčevi gostilni popivala večja fantovska družba. Kmalu je med vinjenimi fanti nastal prepir in vsestranski pretep. Gostilničar jih ni mogel pomiriti in je v razburjenosti udaril z ročico nekega Josipa Halerja po glavi. Udarec je imej za posledico, da je Haler izgubil spomin in govorico ter da mu je otrpnila roka. * V Braslovčafi se je poročil g. Albin Juhart, abs. pravnik, z gdčno. Štefko Omladič, tamošnjo učiteljico. Čestitke! * V Ptuju je stopil iz narodnosocl-jalne stranke zdravnik dr. Jenko. * Pri Veržeju je dogotovljen most čez Muro. Most, ki je iz hrastovega lesa, stane okroglo pet milijonov kron. * V Volčji dragi v zasedenem ozemlju sta se igrala dva otroka z granato. Naenkrat se je granata raz-počila in ubila oba otroka. Po svetu s RomKKs*r! prestolonaslednik se zaroči, kakor poročajo laški listi, z italijansko princezinjo, hčerko italijanskega kralja. s Vezuv se zopet pripravlja. Iz Neaplja poročajo listi, da se je začela v Vezuvu lava dvigati in da ni izključeno, da bo začel vulkan zopet bljuvati. vosti NENAVADEN POTRES. O potresu na dnu Tihega morja (med Azijo in Ameriko), o katerem smo pred kratkim poročali, piše neki ameriški list sledeče: Koncem januarja letošnjega leta so razni znanstveniki opazili silen potres na posebnih instrumentih, ki služijo za opazovanje potresa. Ker pa ni prišlo iz nobenega kraja poročilo o potresu, so prišli znanstveniki do prepričanja, da se je zemlja za par minut premaknila iz svojih tečajev v svojem divjem teku po vse-mirju, in da so pri tem spremenile svoj položaj tudi zemeljske osi. da se tako prilagodijo novemu središču zemeljskega teka. Nadalje so učenjaki dognali, da se je par milijonov ton zemlje zrušilo v Tilio morje in sicer nekako 200 milj od reke Kolumbije v ameriški državi Oregon. Potres je bil tako silen, da so se polomili vsi opazovalni inštrumenti v raznih zvezdarnah po vsej Ameriki. Ker se na suhi zemlji ni čutil potres, so učenjaki mnenja, da se je zemlja zgreznila milje globoko pod morskim dnom. Taki potresi pod morjem so navadno tedaj, kadar zemlja spreminja svoje tečišče. Najraje se dogajajo na dnu Indijskega oceana pri Japonski, katere otočje ni nič drugega kot vrhovi silnih morskih vulkanov. Enak grozovit potres so doživeli na Japonskem leta 1707., ko je poginilo naenkrat 190.000 ljudi. Podmorski potresi povzročajo, da izginejo včasih celi otoki, dočim nastanejo zopet v drugih krajih nove celine. Potres, ki se je pripetil pod morjem koncem januarja je moral biti brezdvomno silnega obsega. SNEG PODRL GLEDALIŠČE. Za časa letošnjih velikih snežnih metežev se je pod sneženo težo podrlo neko gledališče v ameriškem mestu Washingtonu, o čemur smo že na kratko poročali. Neki očividec dopisnik nekega ameriškega lista poroča o tej nesreči sledeče: «Ravno ob minuti, ko se je nesreča pripetila, sem korakal mimo gledališča. Pravkar sem čul zadnje odmeve godbe, ki je igrala v gledališču. Potem pa se je zaslišal naenkrat strahovit potres, ki je stresel zemljo pod menoj, in s snegom pokrita streha krasnega gledališča je zginila z vrha in zdelo se mi je, kot da bi se odprlo nebo. Z enim samim mahom so bila razbita vrata pri izhodih. Smrtna tišina je sledila, prekinjena mahoma z obupni klici umirajočih in ranjenih. Minulo je par minut, in na mestii, kjer se je nahajalo par minut prej stotine veselih ljudi, jc spalo v mrtvaškem spanju 108 oseb. Sledil jc strašen hrup panike. Osebe najbližje izhodom so divje planile na prosto. Neki moj znanec je zadnji kupil vstopnico za gledališče, in je ravno odprl vrata, da stopi noter, ko se udere ogromna streha. Sila puha ga je vrgla skozi vrata na cesto. Dobil je le majhne poškodbe. V gledališču pa je vladala groza. Videl sem nekega častnika, ki je bil ves zakopan med ruševine, kako ie dajal povelja, da rešijo njegovo ženo in hčerko, dasi je trpel sam strašne bolečine. Kmalu potem jc umrl. Na drugem mestu sem videl -Hekega znanega doktorja, na katerem je ležato tone ruševin. Imel je zlomljeni obe nogi, poleg je pa ležala njegova žena mrtva. In dasi so ga rešilci ves čaš videli, ker je imel glavo izven ruševin, pa je trajalo od 9. zvečer do 5. zjutraj, predno so ga mogli potegniti ven. In v teh osmih urah neskončnega trpljenja, z dvema zlomljenima nogama je ves čas skušal približati se svoji ženi. Končno jo je dosegel z roko, potipal žilo, ali še bije, in silna tuga mu je sedla na lice, ko jc našel roko svoje soproge mrzlo. Kamorkoli sem obrnil pogled, povsod sem videl mrtva lica, ali lica, spačena od bolečin, vmes pa sem čul strašne krike ljudi, ki so pred smrtjo znoreli od bolečin. Navadno se zgodi, da zasuje premogarje v jami in jih tako dohiti smrt, tu jc pa usoda hotela, da je pobilo ljudi, ki navadno nc poznajo trpljenja, bogatine in odlične osebe. Med mrtvimi so bila mlada dekleta, katerim se je pravkar odprlo sijajno življenje — nadaljevale ga bodo na drugem svetu. Pod ruševinami sem videl može in žene, dekleta in fante, ki so skušali priti iz mešanice jekla, peska, lesa in gledališke opreme, iskajoč kako. odprtino, da pridejo na prosto. In ves ta čas je divjal zunaj strešen vihar, nevihta, kakor je ne pozna krasni VVashington. Ognjegasci, ki so prišli na rešilna dela, so se morah boriti z nevihto na cestah z vso silo. da so mogli naprej. Vojaki so morali z lopatami sneg kidati pred seboj, da so prišli do gledališča. Oni, ki so prišli na lice nesreče prvi, so videli ogromen kup ruševin, tri nadstropja visoko, siv, pošasten kup, ki je skrival toliko mrtvih. Semintja se je oglasil krik žensk ali otrok, in ti kriki so bile zvezde vodnice reševalcem, dočim je zunaj odmevalo zvonenje ognjegasnih strojev in troben-tanje vojaških patrol, žvižg policistov. Nad kupom mrtvih pa se je videlo v nebo in sneg je padal gosto in zmešano na mrtve. Drugo jutro so potegnili iz ruševin dva mala otročička, neranjena, toda prezebljena. Tupatam se je oglasil krik umirajočega, ki je zahteval vode. Častniki so se kosali z navadnimi vojaki, kdo bo prej postregel. Več žensk jc znorelo na licu mesta. Trajalo je 24 ur, predno so očistili razva line in se prepričali, da ni več ne živih ne mrtvih med njimi.» O SLADKOSNEDEŽIH IN POŽERf HIH. Dva načina jedenja obstojata. K ga zovemo umetnost, drugega požn nost. Človeka, ki lju-hi okusna, jedila, zovemo sladkosnedeža. onega pa, ki gleda samo na to, da poje čim vir. imenujemo požeruha. Med obema je torej velika razlika. Največji mojstri v pripravljanju t» drv. Tako je na primer povabil znani sladkosnedež dr. Beron svojega prijatelja, ki je bij tudi velik prijatelj branih jedi,1 na prepftffpe. ka-tont-j« znala njegova kuharica pripraviti posebno okusno. Gest. je opravil dva komada v svoj želodec, potem pa je dirjal: »Prepelice niso slabe, a žalibo-so .se pekle na ognju iz svežih, mr-krili div.» Tako zelo so nekdaj pazili iv.i okus jedi. Požeruhov danes že skoraj ni v« kajti pri današnjih cenah si pač malokdo lahko privošči poljubno veliko porcijo. Največji požeruh na svetu j.-baje neki Miller iz Pennsylvanije. Tako je nekoč povžil za zajuterk 144 jajc. Toda to -še .ni največji njegov čin. Bolj čudno j« namreč to, da po tem zajtrku ni rabil niti zdravnišk-pomoči. Ob aeki drugi priliki je pojedel 48 paštet. Nekoč so njegovi prijatelji priredili pojedino, pri kateri stavili z Millerjem visoko vsoto, " pospravil še 5 tort, 3 paštete, tri ducate kolače v, povrh pa še skledo a- oetu vloženih zelenih sadov. Dobil je stavili ostal po tem obilnem kosilu popolnoma zdrav. Mnogokrat spadajo tudi duhoviti in učeni ljudje med požrešneže. Voltairi je opoldne z zadovoljstvom izprazni! dvanajst ducatov školjk, ki mu jih fs moral sluga že naprej odpirati, da mu je šlo bolj hitro »izpod rok». Voltaire pa je še daleč prekašal Villaat Bavarcu, ki je snedel v eni uri 32 ducatov ostrig, potem pa šel k svečani pojedini, kjer je potem zopet pridno -sega! v skledo. V zgodovini je znan cesar Karel V. kot velik požrešnež. On je že ob peti uri zjutraj snedel celega petelina, kuhanega v mleku in posutega z dišavami in sladkorjem. Opoldne jc morale biti na njegovi mizi najmanj dvanajs' jedi, a on je še vedno trdil, da je lačen. Popoldne je dvakrat malical, nato večerjal, okrog- ene ure ponoči je zopet moral imeti obloženo mizo. Ta- ko je živel dnevno skozi 41) let. Tudi potem je še jedel mnogo, toda opešal mu je okus in ni več izbiral jedi. V Berlinu je pojedel nedavno nek delavec za stavo: 6 pečenk, 12 jajc, I gosko, 1 raco, 3 kg krompirja in — II kg sena. Seveda je bil pametnejši, kakor oni, ki so se ž njim stavili. Ko je že spravil raco, si je prižgal cigareto ter ž njo za žgal seno. Pepel je potem pomešal med krompir in vse skupaj snedel. Na ta način je stavo dobil. Pravih požeruhov torej; dandanes ni več. Danes je vsakdo zadovoljen, če ima le trikrat na dan dovoljno in dobro začinjeno jelo. HIŠA SKRIVNOSTI. V Londonu se nahaja vila, ki je bila že petindvajset let zaprta za vsakega tujca. Nikdo ni med tem časom prestopil te hiše, v kateri je stanovala neka stara ženska. V celi vili je bila popolnoma sama. Ni imela niti enega služabnika ter je vse posle opravljala sama. Samo po dvakrat na teden je šla v mesto, si kupila vse potrebno ter se zopet zaprla. V zadnjem tednu pa ves čas ni prišla iz vile. To se je zdelo policiji, ki je njene navade že dobro poznala, sumljivo. Vdrli so s silo v vilo in res našli žensko težko bolno. Odpeljali so jo takoj v bolnico, kjer pa je kmalu nato umrla. Na ta način so prodrli tudi v skrivnosti te vile. Vsa vila je opremljena z najdragocenejšim pohištvom, ki pa je razmetano brez vsakega reda. Po kotih je bilo vse polno pajče-vine in pohištvo je pokrivala debela plast prahu. Od jedil se je našel samo star hlebček kruha. Edina živa bitja, ki so se nahajala v vili, so bile podgane, dasiravno ni bilo nikjer nobenih živil. Sumi se, da jih je starka sama krmila. Na zidu je bilo obešenih mnogo uiHefauških slik. V neki omari so našli i krasne dragocenosti, predstavljajoče veliko vrednost. V neki drugi omairi so našli med obleko nad tristo ffuntov šterlingov v zlatu. V nekem predalu so dobili dvanajst parov popolnoma novih, še nikdar no šenih dolgih ženskih rokavic. Trdi se, da je bila čudna starka pred tridesetimi leti ena najbolj znanih londonskih pevk in zelo lepa. V stanovanju se res nahaja slika neke izredno krasne ženske, ki ima s starko precej podobne poteze. Iz umetniškega življenja se je baje umaknila zaradi nekega ljubavnega romana, o katerem pa se ni moglo dognati kaj gotovega. PROROKOVANJA ZA PRIHODNJA LETA. Poi zatrjevanju nemškega drja. Ke-merischa prorokovanje ni poseben dar, ampak neke vrste duševna spretnost, ki se pridobiva s ponavljanjem zgodovinskih zakonov. Nedavno je imel dr. Kemerisch o tem v Berlinu zanimivo predavanje in je v potrdilo svojega mnenia izrekel nekoliko prorokb za bližnjo bodočnost. Njegcove prorokbe za bližnjo bodočnost so: 1922.: Vpostavitev ruskega car-stva,, spojena s preganjanjem in veliko izselitvijo Židov v Nemčijo. 19223.: Začetek kritične faze nemške rrevolucije; državljanska vojna, ki jo bo)do povzročili nazadnjaki; vzpo-stavaa nemške monarhije in popolni razpaad cesarstva. 19226.: Ko se bo velika zmešnjava nekoMiko pomirila, se bo dvignil iz liberaalnih vrst nov Napoleon, ki bo zopett zedinil Nemčijo. 19227.: Konec nemške revolucij«. Uveddba monarhije po angleškem načinu ; in z nemško federacijo. Doktor Kemerischevo prorokovanje spremljajo znanstveni krogi z velikim zanimanjem, a tudi z ostro kritiko, češ da je sicer zelo primerno za preteklost, dočim nikdo ne mor« jamčiti prorokovanju uspeha za bodočnost. SMRT PRED SMRTJO. Premnogokrat se zgodi, da se o kom razširijo vesti, da je umrl, čeprav še dotična oseba tlači našo zemljo. Zlasti med vojno so se često širile take neosnovane vesti. Med vojno so se celo zgodili slučaji, da so dali domači prepeljati na domače pokopališče kosti padlega svojca, ki pa se je pozneje nenadoma pojavil živ. Smrt generala Nioxa, bivšega pariškega vojaškega guvernerja so nedavno naznanili vsi večji pariški časopisi. General pa je bil še popolnoma zdrav in je, smehljaje se, čital vesti o svojem pogrebu. Vendar pa se mu ni niti sanjalo, da bo v resnic* čez 14 dni ležal na mrtvaškem odru in da ga bodo pokopali z enakimi ceremonijami, kakor so bile popisane \ časopisih še za časa njegovega življenja. Prek kratkim umrlemu slavnemu francoskemu skladatelju Saint Saen-su se je približno pred 20 leti zgodilo ravno tako. Najzanimivejše pa je vsekakor naznanilo smrti francoskega pisatelja Aleksandra Dumasa starejšega. Dan po neki aferi so poročali časopisi, aa se je moral Dumas zagovarjati pred vojnim sodiščem in da so ga nato ob treh ponoči ustrelili. Listi so celo navajali vse podrobnosti o njegovem junaškem zadržanju. Neki Dumasov prijatelj je takoj, ko je prečital vest, pisal Duma^u: «Dragi Aleksander! V časopisih sem čital, da so vas včeraj ustrelili. Prosim vas za uslugo, da mi nujno sporočite, ali vas to ovira, da bi jutri z menoj večerjali.« Dumas, ki je spoznal, da imajo časopisna poročila o njegovi smrti po-popolnoma resen značaj, je odpisal prijatelju, da on nima pravice presojati, ali je živ ali je mrtev, pač pa pride na večerjo. Nekemu francoskemu oficirju se je za časa vojne zgodilo sledeče: Biva! je na oddihu v Parizu, kar mu lepega dne ustavijo plačo, češ da je mrtev. Mnogo truda ga je stalo, predno je mogel dokazati, da je še živ in da mu še pristoja plača. KRALJ VSEH SLEPARJEV. Pred kratkim se je posrečilo z vzajemnim delom francoske in španske policije prijeti v Barceloni človeka, ki je brezdvomno med najdrznejšimi in najuspelejšimi sleparji današnjega časa. Piše se Buse, rojen leta 1890. v Capelledasu. Evropska policija ga je iskala celih osem let, a šele sedaj je prišel v roke pravice. Možakar go vori zelo dobro- sedem jezikov in je prepotoval kot pustolovec skoro celi svet. Seveda je potoval vedno pod tujim imenom. Pred letom dni se je izdajal nekje za španskega kralja Alfonza XllL, ki da potuje tajno. Nekje drugje se je izdajal za svaka ekvadorskega finančnega ministra. Izdajal se je za kneza, grofa, princa in nekoč celo za znamenitega iz-najditelja Edisona. V mnogih krajih, katere je posetil, se je seveda tudi oženil. On sam je sedaj priznal, da ima sedem žen, katere je zapustil, ko so ga «opravki» klicali drugam in kadar se mu je posrečilo, da je to ali ono> svojih «žen» opeharil za razne dragocenosti in doto. Imena teh žrtev še niso dognana razen v enem slučaju, v katerem se je moglo ugotoviti, da je njegova žrtev hči havanskega po litijskega prefekta. Kjerkoli je poto val, je bival vedno v najodličnejših hotelih. Povsod je živel zelo razsipno, razen takrat, ko se je izdajal za duhovnika. Največ je sleparil banke. Koliko je «zaslužil» na ta način denarja, se še doslej ni moglo ugotoviti. Računa se, da so osleparjene banke izgubile na ta način preko treh milijonov frankov. Verjetno je, da bo preteklo še mnogo časa, predno se bodo doznale podrobnosti o celotnem njegovem delovanju v raznih ameriških in evropskih mestih, ki so spadala v njegov «delokrog». Zanimive so izjave, katere je dal policiji sam Buse po svoji aretaciji. Buse je baje dogotovil medicinske študije v Barceloni. Kakor pravi, so banke ugonobile premoženje njego vega očeta, ki je od žalosti umrl, pa je zato sam, da se osveti nad bankami, začel te slepariti. Buse je bil že mnogokrat zaprt ter je bil obsojen v celem, že nad 128 let ječe. Seveda ni nikoli obsedel cele kazni. Buse ni bil samo zvit slepar, temveč si je znal pomagati tudi iz ječe. Enkrat je pobegnil iz ječe na ta način, da je v celico, v kateri je bil zaprt, zaklenil svojega paznika. Pri neki drugi priliki je pobegnil tako, da je detektiva, ki ga je hotel aretirati, sam aretiral. V tej zmedi, ki je vsled tega nastala, jo je iz množice ljudi brez sledu odkuril. PRVA LJUBEZEN NAPOLEONA BONAPARTEJA. Čeprav je število žensk v življenju Napoleona precej veliko, vendar ni igrala ljubezen nobene velike vlo ge v njegovem zemeljskem potovanju. Velika politična pustolovstva, s katerimi se je pečal, so puščala malo časa za pustolovstva srca. Njegova ljubica je bilo delo. Kljub temu pa ga je navdajalo globlje čustvo do par žensk, kot je bila na primer Josipina Marija Lujiza ali grofica Valevska. Le malo pa se je vedelo dosedaj za prvo ljubezen Napoleona, ki predstavlja mično idilo iz časa, ko je bil še navaden mlad poročnik. V svoji prvi garniziji, namreč v Valence, je zahajal k neki gospej du Columbier in ta dama je imela hčerko, po imenu Karolino, kateri je naklonil plahi mladi poročnik svojo prvo nagnenje. V posesti mesta Valence se nahaja slika te prve ljubezni mladega Napoleona. Temne oči, polni, temni lasje, prozorna koža — vse to daje na sliki njenemu obrazu izraz mičnosti in dobrote. V žalostnih dneh v pregnanstvu na otoku Sv. Helene, ko je razmišljal padli cesar o svoji veseli in nedolžni mladostni dobi, je pripovedoval svojim zaupnikom naslednje: «Dovolila sva si male sestanke. Spominjam se prav posebno nekega sestanka poleti ob jutranji zori. Člo vek bi komaj verjel: Vsa najina sreča je obstajala v tem, da sva skupaj zobala črešnje». Mladi Napoleon je našel vso svojo srečo v tem, da je potiskal svoji prvi ljubezni črešnje med rdeče ustnice. Usoda je oba kaj hitro ločila. Karo lina se je poročila, in ko jo je Napo leon po petih letih, ob priliki svojega drugega bivanja v Valence zopet videl, je njegovo nagnjenje že izpuhtelo. Prva mladostna ljubezen pa je Karolini precej koristila. Napoleon namreč ni pozabil nanjo. Imenoval je Karolino za dvorno damo svoje matere in njenega soproga je imeno val za glavnega upravitelja gozdov ter ga leta 1810. celo dvignil v ba-ronski stan. Ko ga je Karolina leta 1S04. prosila za neko ugodnost za svojega brata, ji je odgovoril iz ta- borišča v Boulogne: «Vedno sem se rad spominjal vas in vaše gospe matere. Iz vašega pisma razvidim, da stanujete v bližini Lyonsa in moram vam očitati, da me niste obiskali, ko sem se mudil tam, kajti rad bi vas zopet videl. Poslužil se bom prve prilike, da koristim vašemu bratu». Ko se je osemnajst mesecev pozneje podal h kronanju v Italijo in ga je vodila pot preko Lyonsa, ni Karolina zamudila prilike ter ga obiskala. Kako razočaranje za Napoleona! Iz mične deklice je postala v teku enega četrtstoletja stara, uvenela ženska. Zdravstvo z Prva domača pomoč, če kdo zboli v hiši, se poizkušajo razni načini zdravljenja, ki ne samo da nič ne koristijo, temveč celo škodujejo. Dokler ne pride zdravnik, se je ravnati tako-le: Bolnik mora leči v čim čistejšo posteljo. Preobleči ga je treba v čisto perilo, mu dobro umiti roke in noge s toplo vodo in milom. Če ga kuha vročina, mu položite krpe, namočene v mrzli vodi, na glavo, in če ni opravil potrebe, mu dajte ricinovo olje ali pa ga kristirajte z mlačno milnico (žajfnico) ali slany vodo. Bolniku ne smete dati nikake težke hrane. Dajte mu samo mleka! Alkoholnih pijač mu ne smete dati na noben način! Ko pride zdravnik, spozna bolezen, zapiše zdravila in način zdravljenja, se morajo domačini strogo ravnati tega, kar je zdravnik odredil. Razno X Apno zdravilo proti jetiki. Pariški zdravnik dr. Cantiere je obvestil medicinsko akamemijo v Parizu v novem načinu zdravljenja jetike. V svoji spomenici opozarja najprej na dejstvo, da niti eden od delavcev, ki delajo pri peči za žganje apna, ni obolel na jetiki. Zato je dr. Cantiere poskusil zdraviti svoje bolnike tako, da jih je postavljal v enake razmere, v kakršnih žive imenovani delavci. Uspeh je bil zelo ugoden, ker je mogel zabeležiti 40 odstotkov ozdravljenja. Slične poskuse z istim uspehom je napravil že tudi neki njegov stanovski tovariš. X Ali je vojna uničila vero? Amerika je dežela vseh mogočih in nemogočih statistik. Sedaj se bavijo učenjaki s vprašanjem, ali je vojna uničila vero ali ne. Profesor Lenba je poslal dijakom vseh ameriških vseučilišč primerna vprašanja. Po odgovorih je ugotovil, da 15 odstotkov ne veruje v neumrljivost duše, 4 odstotki dvomijo o tem, a 45 odstotkov odločno veruje v neumrljivost duše in posmrtno življenje. X 1261etni Francoz. Redki so ljudje, ki doživijo takšno starost. V Franciji je živel neki Nikolaj Savin, ki-je doživel 126 let. Rojen je bil 1768. Mož je bil leta 1812. z Napoleonom v Rusiji. Od takrat je ostal v Rusiji, kjer je postal učitelj. Na vprašanje, kako je ta človek doživel tako starost, je odgovoril Rus Vojenski, v katerega 9 hiši je Francoz Savin živel, da je Savin živel zelo priprosto, da ni pil vina in da se za ženske ni brigal. X Najstrašnej"se kače. V Londonu se je vršilo pred par dnevi zanimivo predavanje o kačah. Predaval je neki angleški prirodoslovec in raziskova-telj Afrike in Amerike. Najnevarnejši sta dve vrsti kač. Ena vrsta kač je popolnoma rumene barve ter dolga tri do štiri metre. Domačini jo imenujejo «surukuku», kar bi se reklo v našem jeziku «gospodarica grmovja®. Njen pik povzroča takojšnjo smrt. Zanimivo je to, da ta kača glasno žvižga in beži v divjem begu čez drn in strn. Druga, po mišljenju angleških prirodoslovcev najnevarnej- ša kača je takozvana «Apagafoco», kar pomeni toliko, kakor «ljubitelj ognja». Ta kača namreč posebno ljubi ogenj. Mnogokrat se pripeti, da 30 najdejo potniki drugo jutro zamotano v klopčič sredi žerjavice, ki je ostala od ponočnega ognja. Ogenj ji namreč popolnoma nič ne škoduje, ker ima v sebi neko azbestu podobno tvarino, ki jo ščiti pred vročino. X Ločiti se hoče od žene, ker kadi. Neki statistik je dognal, da je bilo v minulem letu v Angliji več zakonov ločenih kakor pa sklenjenih. Vzroki ločitve so mnogokrat naravnost smešni. Tako je te dni zahteval neki sicer častitljiv meščan ločitev zakona, ker njegova žena kadi. «Moja žena kadi od ranega jutra do poznega večera, kakor kak tovarniški dim-nik», je pravil sodniku. Sodnik je dolgo časa iskal primeren paragraf, toda ni mogel ničesar najti. Seveda je moral zahtevo za ločitev zakona odkloniti. X Pasja zvestoba. Listi poročajo o izrednem slučaju pasje zvestobe, ki se je dogodil v mestu Altikonu v Švici. Neki lovec je odšel s svojimi tremi psi v gozd, kjer se mu je po nesreči sprožila puška in ga smrtno ranila. Eden njegovih psov je takoj tekel domu ter skušal z lajanjem obuditi pozornost družine, toda slu-žinčad ga je, nič hudega sluteč, zaprla. Drugi pes je tekel k hiši gospodarjevega prijatelja ter na podoben način skušal pomagati svojemu ponesrečenemu gospodarju, toda tudi brez uspeha. Drugi dan, ko so lovčevi sorodniki šli iskat ponesrečenega, so ga našli kaj hitro, ker je tretji pes ostal pri svojem mrtvem gospodarju ter lajal, tulil in cvilil, da bi opozoril nase. X Pol milijona rubljev za železniški potni listek. Nova cena za vozni listek na železnici med Moskvo in Petrogradom je bila pred kratkim določena na 512.000 rubljev. X 300 krajev, ki imajo enaka imena. V naši državi je mnogo krajev, ki imajo enaka imena, vendar pa je Češkoslovaška v tem oziru glede števila enako označenih krajev, nedosegljiva. Tako ima v Češkoslovaški 300 krajev ime Lota, 100 se jih imenuje Anjezd, 80 Buk, 40 Podol, 17 Brod in 15 Bistric. Za smeh m kratek šgi Lačen ne mara umreti. Na tir železnice blizu Žalca pri Celju se je vrgel neki človek, ki je hotel brez posebnih stroškov priti na drugi svet. V rokah pa je držal kos kruha in klobaso. Mimo pride železniški čuvaj in ga vpraša: «Kaj pa ležiš tukaj?» «Hočem, da me povozi vlak, ker sem se naveličal tega življenja.« «Zakaj pa imaš v rokah kruh in klobaso ?» «Ali misliš, da bom gladu umrl, predno pride lukamatija?« S tako pričo si sodnik ne more pomagati. Gospa Uršula čebula je bila nedavno pred sodnikom, kjer bi morala pričati v nekem sporu med dvema ženskama. Sodnik ji pravi: «Opozarjam vas, da govorite samo to, kar vam je znanega o vsej stvari. Razna sumničenja in namigovanja, strogo prepovedujem!« Gospa Čebula: «Povedala bom samo to, kar vem in jaz vem, da je gospa Štrcelj povedala, da je slišala, ko je hčerka gospe Čenče, ki stanuje v hiši in katere mož je bil tudi poleg, pripovedovala, da sta si obe ženski na stopnicah lase pulile.» * Tudi domača žival. Učiteljica: «Kdo ve, katera domača žival gre vedno za človekom, kamor gre?» Tonček: «Bolha». KAKO NAJ KURIMO? Čitavši ta naslov, bo morda marsikatera gospodinja zaničljivo zmajala, češ: saj kuriti znamo vse, tega nas ni treba učiti. A vendar je mnogo gospodinj, zlasti na kmetih, ki ne ume- Oglas. Na državnem veleposestvu Belje v Karanji je prostih več služb, in sicer mesta n^dkravarje? (Oberscb.w 3tzer), io*a-varjev, volarjev, kovačev in sploh poljedelskih delavcev. Te službe so stalne in dobijo nameščenci poleg primerne denarne plače še prosto stanovanje kakor tudi znatne dodatke v hrani itd Stalnost službe je zajamčena po pragmatiki, ki velja za vse stalno nastavljene. Direkcija se bo ozirala samo na res sposobne in pridne delavce. Prijave je treba nasloviti na Glavno Direkoijo Državnog Dobra „Belje", Lak, Baranja. Broj 17b3. H jo kuriti, ampak k večjemu požgati brezmejno dragocena drva; Še pred par desetletji ni bila baš velika pregreha, če je porinila gospodinja v svojo ogromno peč po cela naročja drv na enkrat. Saj je bilo tedaj drv v obilici in cena jim je bila tako neznatna, da si jih je lahko nabavil tudi najrevnejši človek. A danes? Kje so naši lepi gozdovi, kje so tiste stare lepe bukve, ki so našim očetom dajale po zimi zaželje-no toploto, po leti prijeten hlad? Kakor nepremagljive trdnjave so stale v gori, krepke in ponosne. A prišli so ljudje s sekirami in žagami in žage so cvilile vstrajno, vstrajno so pele sekire in bukev je padla za bukvijo. Opustošeni so naši gozdovi. Vsepovsod je nastala draginja za kurivo, a ti gospodinja se ne zavedaš koliko dragocenega kuriva poženeš lahkomiselno brez potrebe v dimnik. Ako stopiš v kmetsko hišo, ti kar sapo zapre, tako neznosna vročina je v stanovanju. Zato pa posedajo na pol goli okfog peči in to je vzrok, da se tolikrat kdo prehladi. Saj ni čudno če se pomisli, da gre ves razbeljen od vroče peči na mrzli, zimski zrak. Nikjer se toliko ne kašlja kot pozimi na kmetih. Posebno otroci tako kašljajo, da se hočejo kar zadušiti. Saj ni čudno. Sedi na vroči peči in se skoro peče, naenkrat pa steče v svoji lahni oblekci ven na sneg in led. Gospodinja, ki kuri v svojem stanovanju do višje toplote kot 14 stopinj R. dela naravnost v pogubo svoji rodbini. Naj bi gospodinje raje pri kurjavi štedile in bi za tisti denar preskrbele svoji družini toplih oblek in toplih odej. V pogostih slučajih pa najdemo na kmetih velik strah pred zračenjem. Bog varuj, da bi se kako okno po zimi odprlo! Zato je pa tudi po stanovanjih po navadi tak zaduhel smrad, da prišlecu kar sapa zastaja. To dela kmet iz varčnosti, da se mu hiša ne ohladi. V resnici je pa ravno ; nasprotno. Pokvarjeni, vlažni zrak se zelo nerad ogreje. Čisti, sveži zrak se 6krat hitreje segreje, kot po-1 kvarjeni. Kdor si tedaj svoje stanovanje temeljito prezrači, si ga lahko 6krat preje segreje, kot če ne bi bil nič zračil. A kako prijetna in blagodejna je čista toplina, med tem ko je j pokvarjeni zrak naravnost strup. Le pomisli draga gospodinja, da je v tvoji sobi, ako je ne prezračiš, samo tisti izprijeni zrak, ki si ga že tolikokrat izdihala iz ' svojih pljuč. Kako gnusen je ta zrak, ki kroži samo iz pljuč do pljuč. Ali bi hotela morda jesti, kar bi drugi dal iz svojih ust? Ne, gotovo ne! Toda v neprezračeni sobi vdihavaš brez premisleka vse tiste pokvarjene snovi, ki prihajajo iz ust tvojega soprebivalca. Še ena je, ki dostikrat pokaže, da je zrak skrajno pokvarjen, to je pe-trolejska svetilka. Zakaj pač noče v hudi zimi svetlo goreti, ampak samo motno brli in smrdi? Zato ker je treba njej ravno tako čistega zraka, da more goreti, kakor človeku, da živi. Potem pa gredo nespametni ljudje k prodajalcu: Slabega petroleja ste mi natočili, še goreti noče!« Ne vedo pa, da je vzrok tej prikazni le sprijeni zrak v stanovanju. Zatorej draga gospodinja, zrači si marljivo svoje stanovanje. Ne samo zjutraj, ko pometaš in pospravljaš, ampak večkrat tudi čez dan, posebno po obedu, ko se širijo dišave jedil, ali če je prišlo več oseb v sobo. Posebno pa še, preden ležeš k počitku. Kako lepo se počiva in kako blagodejno okrepča človeka spanje v prezračeni sobi. Samo poizkusi enkrat in kmalu se boš prepričala, koliko bodete vsi bolj zdravi in sveži in kako krepka in čvrsta bo tvoja deca. LEPOTA kože, obraza, vrata, rok, kakor tudi epa rast las se more doseči samo z razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja: ,,Elsa" lllijino mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „milo lepote '; 4 kosi z zamoiom in poštnino 98 K. ,,Elsa" obrazna pamada odstraou DOBRA ŽENA IN MATI ima vedno pri hiši nekoliko steklenic lekarnar Feller-jevega prijetno dišečega «Elsafluida». Služi dobro za drgnjenje hrbta, rok, nog ali celotnega života; kot kosmetikum za usta, kozo nedosegljiv ter je iejsi, izdatnejši in učin-j kovitejši kot francosko žganje. — j Tri dvojnate steklenice ali eno specialno steklenico z zamotom in pošt- [ nino vred pošlje za 48 kron Evgen ! V. F e 11 e r, Stubica donja, Elsatrg ' 360, Hrvatsko. vsako nečistost bože, fri sojnčne pege, zajedan-' ,'jCe, nabore itd. ter na-§§ redi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; i porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. ,,Elsa" Tanochina oomada ra rasi las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. Prodajalci dobe, če naročenajmanj ^kosov enega predmeta, popust v naravi. Razno: Lilijino mleko 15 K; brkomaz 8 K; najfl-nejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih škatlah 30 K; najfinejši Hega-zobni prašek v patent-škatlah 30 K; pudei za gospe v »rečicah 5 K; zobni prašek- v škatlah i K, v vrečicah 5 K; Sachet-dišava za perilo 8 K: Schampoon za lase o K: rumenilo, 12 listkov 24 K; najfinejši parfum po 40 in 50 K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebe računata. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA donfa, Elsatrg 4t. 40—1 (HrvaŠko). 48/144/11 a. Hoj is Elsoflufd — to se zno! Leliarnsr FbIIbf — Stubica! Varčna gospodinja rabi edinole GAZELA MILO ki je najboljše in najcenejše I Delni&ka glavnica: K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljnbljana Rezerve: okrog K 10,000.000 Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Sprejemal Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz ivojega Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdata: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujmei na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.