66. številka. / k V Trstu, v soboto Ifi. avgusta 1890. Tečaj XV, \ rr- .E D I N O S T" izhaja dvakrat tih teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludm* „Edinost" stane: /.h me leto pl. ft. —; izvnn Avst.9.— jI. m polu leta „ 3.—: » , 4.50 n na četrt leta „ 1.50: , „ 2.25 w Poaaruične SteTilkc se dobivajo ▼ pro-dajalnieah tobak« v Trsta po « nov.. ▼ Gorici in v Ajdovščini po « nov. (Ta naročje brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila račun« pn * no%. vrsin-a v petitu ; za naslove z ilol>»«limi> črkami ne plučuje prostor, kolikor bi ijh obnosio navadnih vrntiti. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd so račun« po pogodbi. ^si dopisi no pošiljajo uredništvu v ulio! ("nrjjifia št. 25. Vsako pismo mora biti irankoTano, kor nefrankovana »o n« sprejemajo. Kokopisi so no vračajo, Noroonino, rcklanun-ijo in inaerat* [tre- '■""li upravnistvo v ulici Cnrintia Odprte reklamacij« so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. >V editoit je m Ć Odprto pismo veljakom na Opčinah. Da ste nekaki separatisti, je že davno znano. To Rte pokazali tudi nedavno, ko so se vršila važna posvetovanja veljavnih mož iz vse okolice. Le od Vas ni bilo nikogar blizu, ki bi bil povedal menenje svoje o prevažnih zadevah, tičočih se vse okolice. j To nas je vžalilo, kajti ne bi bili mislili, da boste tako daleč tirali svoj separatizem. „Kruh je prva* — rekel nam je nedavno nek Openc. Dobro: kruh je prva! Ali ste pa res tako kratkovidni, da menite, da so mej mestom in okolico le politična in narodna nasprotja P! Ne, ne, gospoda! Gor je nam, ako se bodemo vsi vdali tej kratkovidnosti! Mestne materijalne koristi so v nasprotju s ko-ristimi okolice. In to navskrižje se bode! še poostrilo v najbližjej bodočnosti, ko se bode potratnej mestnej gospodi posušil marsikak bogati vir dohodkov. Smešno bi bilo misliti, da bodo uiestna gospoda potem vravnala svojo potrebe po dohodkih ; da bode odpustila od političnih harlekinad, ki so sedaj na dnevnem redu in ki stanejo neznanskega denarja. Gospodje v mestu si bodo že pomagali: iskali si bodo novih virov in iskali jih bodo tudi po okolici; tudi mi okoličani bodemo ona citrona, katero bodo hoteli izžeti do zadnje kapljic«* soka, a k o se no vpremo pravočasno. Pri obstoječih razmerah pa ta obrana ni lahka stvar: boj okolice proti mestu je trd boj; boj ta je „boj brez upa zmage", ako okolica ni Bolidarna, ako ne stojimo vsi za jednega, jeden za vse. V tem boju gre — v pravem pomenu besedu — za našo kožo, za kožo vse okolice. In Vi se nam odtegujete. Gospodje, to je žalostno I Ako se že hočete odreči narodnim idejalom, ako že menite, da borba za narodnost je brezmisel: ali pridružite se nam vsaj, ko je skrajni čas, da resno mislimo na obrambo svojih materijalnih koristi. Resni usodepolni rasi bližajo se mestu Tržuškcmu in njega okolici. To čutijo vsi : posestniški, trgovski in politički krogi. Zato pa je mestna gospoda nervozno-vzhičena, da resi, kar ro še da rešiti. In menite, da bode ta gospoda pri tem svojem hitanju za lastnimi koristi mislila tudi na koristi okolice?! Tako najivni ven-der nest« ! In pri tem občem hitanju, pri Um boju za obstanek naj bi mi okoličani roke križem držali P Kdo /a Roga svetega nam bode pomagal, ako si sami ne bomo pomagali P ! Tn kako si bodemo sami pomagali, ako nesmo mej seboj zl.)žni, ako ne delamo vzajemno za pravice svoje ! Obramba naših materijalnih koristi — se svoje strani tudi moralnih koristi narodnosti naše nočemo in ne bodemo v nemar puščali — je isti veliki cilj, po katerem moramo jednodušno — vsi, od prvega do zadnjega — težiti. Na poti, vodečej do tega cilja, pa nas ne smejo ovirati postranski nameni, neprimerno manjše važnosti ; koristi celokupne okolice ni smeti motriti se zvonikov posamičnih vasi, ampak postaviti se nam jo na vzvišeno stališče, raz katero bodemo mogli dobro spoznati celo bojišče, na kojem bode trebalo biti odločilni boj za blagor vse okolice, Gorje ljudstvu, kojega voditelji so v velepomembnih trenotkih pritlikavi, tesnosrčni možje, kojih obzorje ne sega dalje, nego sezajo meje domače vasi. In v tem pogledu ste gospodje Openci — oprostite nam, da smo tako odkritosrčni! — nekoliko grešili. Postopanje Vaše bilo je * zadnjem času dokaj čudno ; tem čudnejše, ako pomislimo, da imate v svojej sredi prilično obilo inteligentnih gospodov, ki so bili do sedaj tta gladil razboritih, velenarodnih mož. Najnovejšo Vaše načelo vidi se nam drugim okoličanom tako-le: „Da le mi knj dobimo, če se prav vsa druga okolica pogubi". Gospoda, taktika ta je osode-polna, pogubna. Ponašate se z svojim poslancem, ker je glasoval za Vaše semnje. Ali : neso-li tudi drugi okoličanski poslanci isto storili?! Sicer pa: kakov velikanski razloček je med Vašim poslancem in diugiini narodnimi poslanci ! Prvi je r<*n glasoval za Vaše semnje; a kaj pomeni to, ko jo vse d ru g o n j o g o v o delovanje v veliko ?n oral n o in materijalno škod o o k o 1 i c e ? Vidite, (o jo isto, kar Vam jo nedavno prti v dobro očitala „Edinost* : lovite se za vrabci, mesto da bi mislili na golobe. Kdo bi tajil: se m nji so za vsako občino jako važna zadeva in mi Vam jih prisiljeni proti temu protestovati, da bi se narodnost naša prodajala. Da pa slavna vlada še ni potrdila Vaših seranjev, bodi Vam v dokaz, da še ni vse odvisno od Tržaškega magistrata, ali morda od Pahorja in M a u r o-n erja. Uprav ta okolnost morala bi Vam oči odpreti. Predno zaključimo še nekaj. V globino srca nas je užalilo, da uprav iz Vašega okraja lete v najnovejšem času razna sum-ničenja in obrekovanja na moža, katerega obožuje vsa druga okolica. Gospoda! mi vemo — in tudi Vi lahko veste — da bi bila okolica v vsakem pogledu na vse drugačnem stališču, ako bi v okolici šteli le desetorico tacih mož. Ne kratite torej zaslug tam, kjer v resnici so; ne izpodkopujte tal onim, ki nam res dobro hočejo in ki so svetim ognjem služijo koristim našim ! Ne mislite, da smo Vam nasprotni ali privoščimo od srca ; ali neodpustljiv greh j celo sovražni: napisali smo to pismo le z • ... ! 1! i! J * _ a. ___Y _ _ ... J ____1___ ' nn m anniri n n V' na /\/i nun ntn /-» n 4- • lr i i /> je misliti, da je s tem že vse doseženo. Pa še nekaj! Nočemo Vam žugati, ali pokazati Vam čemo neveselo perspektivo v bodočnost, ako bi povsod uveljavili isto taktiko, katera je sedaj pri Vas v porabi: kaj, ko bi se vsaka vas postavila na tako krivično stališče, da je treba čuvati le svoje najbližje koristi in protiviti se ko- namenom, da Vas odvrnomo s poti, ki je Vam in nam pogubna. Okoličan. D os ta vek vredništva: Pismo to prejeli smo od odličnega moža iz spodnje okolice, kateri se sicer ne bavi z dopisovanjem. Žalostni, nezdravi pojavi iz V. okraja so ga toli vznemirili — tako nam ristim drugih svojih sorojakov, in bi od'je zatrdil — da se jo čutil dolžnega, na- vseh strani zavirali razvoj V a-1 pisati to-le pismo. Menenje svoje o tem š i h s e m :i j e v P Pomislite vender, da ' pismu hočemo povedati v jednej prihodnjih Opčine ne leže kje doli v Abruzzih, Jam- številk. pak na slovenskih tleh in da jo razvoji vsacega prometa pri Vas odvisen od s I o- > venskega življa. j Ako bi pa mi prišli^ do prepričanja, j p0|jtjčni Drealed. da Vam je \ as poslanec izposloval seronjo n v? takim načinom, da jo dal Tržaškej gospodi Notranje dežela, garancij, da boste plesali, kakor bi ona Vsi listi bavijo se še vedno s poho- hotela : polom seveda se Vam bodi mo po- dom dra. R i e g r a na Dunaju. Že ta stavili po robu, k> r kot narodnjaki smo1 okolnost sama priča, kako važen činitelj PODLISTEK. Sprehod v Čepovan. Potopi s kultu rti o-topičen. Spisal Fran Zakrajski Mestoselec. (Dalje.) Neli, dragi bralec, sedaj se ti je Travnik še bolj prikupil, na kojem je bilo nekdaj toliko živenja in ljubezni, in ne boš pripuščal, da se psuje s ptujko Piazza grande P Ravno da sem končal, prišla sva na vrh. Spodaj imava Grgar z njegovimi frakcijami, na zahodu sv. Goro, proti severu hribe, po katerih se vije pot v Bate, B a n j š i c e, zelo poetični kraj, in Kal; na zahodnojužni strani ugledava kos sinjega neba (katero se jo med tem zjasnilo), krijočega goriško in furlansko planjavo. Nekaj si se utrudil, a pomisli: trpenja so spasonosna učilnica. Zopet sva na planem, uglajen pot naju je vsprejel, ki bodo vel naju med senčnimi drevesi in zelenimi živicami ali suhimi ograjami noter do Čepovana. Polja, travniki, ograjene globeli, grmieje to in onstran in blizu vspored se tja potezajoči obraBteni hribi, soseltno na desni strani. Čuj, ptičji zbori jo režejo navdušeno; tu pa tam odlikuje so kak solo, vmes ti zauka še kak deček z onkrajnih hribov. Vročina je zdatno odjenjala, toplomer kaže saj 5° R. niže nego pri Gorici, in to že tukaj, kako 1 V» ure pred Čepovanom; kaj pa tam! Zrak je tod malokdaj popolnem miren: javi so ti v hladnih sapicah ali bolj energičnih, v teh časih zelo ugodnih vetričih. Ob potu in spodaj pozdravi te marsikatera | kmečka hiša. ali njih več skupaj; kaka Brečna zadovoljnost sije z obrazov teh mirnih prebivalcev v nasprotji z meščani, , kojim je, več ali manj, zmešala glavo in srce neka čudna filozofija (P)! Kako je v tej vso črno kakor v Kajfeževi okajeni I kuhinji! Predno prideva v Čepovan, imava čas, da *si kaj poveva, dočim nama ptiči godejo stopaj, denimo o moderni mišljavi, zabavah, o sreči itd. Nekje na Slovenskem je grad na gozdni višavi, imajoč globoko pod sabo krasno dolino z veliko vasjo, katero deli z mostom opasana reka, znad gradu štrli kraaozor (belvedere), ki jo že črnikast in kosmat (od maha), kakor denimo Bismar-kova vest. V gradu je Živel nedavno gra-ščak, gospod Peter, toraj plemenitaš in po vrhu še filozof po najnovejšem kroji. Do čuda bukev je prebral, daleč po svetu potoval (a no peš kakor jaz), veliko skusil ter si iz vse teh po — in neposrednjih skušinj docimpral kaj lahko filozofijo, da vse na tem svetu ni — nič. Človek bi prisegel ne le s tremi, ampak z vsemi ' prsti, da je takova filozofija kaj lahka; a motil bi so (kakor som se jaz meneč, ' da bom kedaj imel denar). Tak filozof je ves jeklen odznotraj kakor stroj, v njegovem duhu ni nič mehkega in vero, to ' prepušča nižim dušam — babjevercein. Baš zato se pa menda tudi v 19. stoletji od same blagim je vežejo že trte a klobasami, ! Peter je, kakor je sam trdil, napravil dva glavna greha (menda glede števila se je zmotil), enega po nedolžnem, da se je rodil, druzega hote, ko se je oženil. Naš graščak ne zbira dolgo ter vzame, ko se misli vpreči v zakonski jarem, neko so-raišljeuico, katera seje bila jednako njemu ! nasrkala najnovejših vzorov, zalo Evfemijo, hčer necega sosednega graščaka Jelena, Jelenovka je presviravala vse dni na glasovir, v oddihljejih pa na jezik, sosebno potem, ko je duhtala, kako spraviti Petra ' pod šlebedre. Aristotel pravi, da ljubi je-, len mile napeve (na flavti); čudno tudi Jelenova, zdaj Petrova Evfemija, slišala je najrajši — nemški jezik, dočim je bil . Peter — Slovenec. Evo snovi za kacega Sofokla: tu je vozel. Morda nam živi že ' kak skriti ženij, kateri nam napravi iz tega žaloigro ter obljudi naše tragedično polje, še slično Franc Jožefevej deželi. Iz te zveze priraste Petru več otrok obojega spola, a bil jo srečen, da se Bogu smili, kamor je koli pogledal. Otroci teleta; posli, kojim ni bilo treba hoditi v cerkev, zvite kače; žena pa hudenica. Peter je imd priliko odkriti v Evfemiji vsak čas kak nov talent: da je bila nagle krvi in da je v njej zavrelo še bolj hitro, nego v Papi-niaonevem lonci ; da jej je bil jezik še bolj točen, ko pnevmatična pošta in da je imela šo vrhu tega čudno ročnost v dlani, vsled katere „se trdo z mehkim snide". Ne vem kdo je naštel imena vseh onih pisateljev in filozofov, kateri so imeli jako jezične in navzdorljive žone ter je postavil nek aksijom (ali saj enacega, kakor je pitagorični oslovski most) češ, da je pisatelj tem boljši, čem hujša mu je žena. Čo jo to res, morali bi naši državni poslanci skleniti postavo, vsled katere bi morali mladi pisatelji jemati najbolj jezične ženice. Vsako slovstvo bi pri tem le pridobilo. A drugače je mislil Peter, le žal, prepozno. Dojal je, predno vtakneš kačo v nedra, dobro poglej, je li strupena ali ne. Domači prepiri, ki so nastajali iz praznote sred, so storili, da ni bilo ni gospodarja ni gospodinje in da so posli med tem le bolj drzno rabili svojo grablje. Konečno obuboža Peter in ker je veroval je kraljestvo Češko v nHŠej državi. Poročevalec „Politike* piše : ,Kakor se glase moje informacije, pogovor dra. Riegra z grofom Tatiffejem res ni imel konečnega zaključnega vspelia, ali tudi to se ne sme reči, da I»i bil vspeh povsem negativen*. Dalje pravi isti dopisnik : „Iz pogovorov je jasno, da ne obstoji principijelno nasprotje mej vlado in staro-češko stranko. Pokazala sejesicer marsikaka različnost v menenju, ali pri tem tudi dotikajoče se točke. Osobito se je pokazalo, da ni smeti govoriti o ponesrečenju sprave, dokler ni govoril deželni zbor svoj« zadnje besede". Z drugimi besedami bi rekli, da se je grof Taaffe, oprt na svoj že obče znani optimizem, zvijal na vse strani, a pri tem ni rekel ni tako, ni tako, da ne bi mu pozneje svet očital, da je tako ali tako rekel. Na Dunaju slave veliko pevsko slavnost: Viertes Deutsche« Siingerbunderfest. Prihitelo je od vseh strani na tisuče sinov matere Oer-manije. Brez pangermaniatiških demonstracij seveda ne bode slo. O ti ubogi tlačeni Nemci! In skoro da imajo italijanski listi prav : tudi mi pravimo, da je analogija mej nemško in italijansko irredento. Zakaj so torej postopa proti jednej tako, proti dru-gej pa drugače ?! Gorje nam Slovanom, ako bi se drznili uprizoriti česa sličnega; metali bi na nas ogenj in žveplo. Vnanje države. Komaj je nemški cesar se vrnil v Berolin, že je zopet odpotoval v Rusijo. Po našem menenju je ta pohod velike politične važnosti in nikakor ne moremo pritrditi onim, ki menijo, da je samo prija« teljaki pohod in da neso žnjim v zvezi nikaki politiški smotri. To naše menenje potrjuje tudi neka brzojavka, doposlana Zagrebškemu „Obzoru" iz Odese. V službenih krogih — tako pravi {rečena brzojavka — kroži že nekoliko dni vest, da ima ta sestanek uplivati na Turško. Car sledi neki jako pazno žalostnim dogodkom v Armeniji. Misli, seda hoče ruski car intervenirati radi Turških Armencev in da hoče o tej svojej ua-meri obvestiti nemškega cesarja kot pred-stavitelja prve vlasti zapadne Evrope. Iz lahko umevnih ruzlogov noče car sam intervenirati in z druge strani bilo bi mu soglasje z nemškim cesarjem 'dovoljno pooblastilo za akcijo radi sedanjih armenskih odnošajev. Posebna naredba Srbskega ministra za notranje stvari zaukazuje oblastim, da najstrožje pazijo na volilno s v o- in trdil, da je samomor dopuščen, prevrta si možgane se avinčenko. Evfemijo so pa otroci, kateri so menda Ariatofanovih oblakov posneli, da je možno, celo hvalevredno in pravično, stariše strahovati, neusmiljeno pretepali. Evfemijev glasovir je omolknol, ker so ga jej vzeti brezobzirni upniki. Tako daleč privede nikanje, katero se dan danes tako močno goji v pogovorih in knjigah. Se nekaj. Podoba je, da je zdaj svet, ki se hoče sam sebe onesrečiti. Bil bi popolnem slep, ko ne bi videl napredka ; bil bi hudobnež, ko bi hotel siavnih mož napore in vapehe zanikavati: bil bi do cela nehvaležnež, nevreden človeškega društva, ko bi hotel (a Bog me varuj) vse to, kar so slavni možaki iz-duhtali v prid človeštvu, nekako obsu-mljati; mariveč bil bi prvi (če v to poklican), kateri podpišem tem zvezdam nn nebu človeškega živenja v imenu vsega človeštva: navdušeno hvalo! Toda ti možje (morda tudi v domačih in družbinskih razmerah trpeči) so mučeniki in goje znanstva kot taka, pijo iz njih mleko vere in višega spoznanja in je delo drugim. Bas tukaj so jim odkrijem. Imeniten zvezdogled je dejal: „Ni mogoče, da je kateri astronom bogotaj ali mlačen bogo-čestitelj''. (Daljo prihodnjič). bodo pri predstojećih volitvah v skupštino. Bolgarski begunci, koji so so nastanili v Srbiji in Runi u ni j i izdajali bodo v Belemgradu list z naslovom „Major Punica". Kakova da bode tendencija temu listu, pač ni treba praviti. — „Varšavskij Dnevnik" piše o žalostnem stanju spomenikov, katere so v Bolgariji postavili onim ruskim vojakom, koji so pali za ta kraj. Pisec je videl rečene spomenike že leta 1884. in že takrat so bili v slabem stanju, sedaj pa so popolnem opustošeni. Mej temi spomeniki so tudi dragoceni, za katere se je Bolgarsko sobranje zavezalo vsako leto potrošiti tisuče frankov ali to ostalo je le na papirju. „Hvaležni" Bolgarski pred-stavitelji spravili so vse te svote v svoj žep. In kmalu ne bode ni sledu ni tiru za onimi ruskimi junaki, koji so prelili svojo krv za slobodo Bolgarske. O dopolnitnej volitvi R i tu s k e j piše „Obzor" : Znano je, da je bila kandidatura Barzilaia naperjena proti Avstriji. Nam se zdi, da krivo sodijo oni krogi, ki menijo, da ta vspeh (voljen je bil namreč nasprotnik Barzilaia) priča, da je položaj v Italiji prijazen Avstriji. Že okolnost sama, da je bila postavljena taka kandidatura in da je imela zase, če tudi ne večine, a tako ogromno Število glasov — morala bi tej gospodi odpreti oči, Anto-nelli je poznan afričanski potovalec in diplomat, Barzilai pa samo novinar ; osebni vpljivi za prvega so torej vsakako ailneji. Potem pa je tudi vlada podpirala Anto-nellija in je bila proti Barzilaiu silna ofi-cijozna agitacija. Da je bila vlada pasivna, volitev bi bila drugače izpala. Vsakako pa je istina, da je v Italiji veliko nezadovoljstvo s politiko o f i c i j o z-nih krogov. DOPISI. Iz Barkovelj, dne 13. avgusta t. I. [Izv. dop.] — (Važna spomenica). — Minole dni so poslali vrli Barkovljanski ribiči jako važno spomenico na tukajšnjo si, c. kr. pomorsko oblast. Pomenljiva je ta spomenica glede našega ribištva in po-sebe Še, ker je pisana v slovenskem jeziku. To je menda prva slovenska uloga do c. kr. pomorske oblasti — vrli Barkovljani so torej storili prvi korak. Na tej slovensko pisa-nej spomenici je podpisanih 42 (dvain-štirideset) Barkovljanskih ribičev ; pridan jej pa je tudi nemški prevod. Spomenica slove : Slavna c. kr. pomorska vlada! „Stanje nas spodaj podpisanih Barkovljanskih ribičev je postalo letos skoraj neznosno. Glavni lov — na sardele --se je letos popolnoma ponesrečil; ni se vdobilo niti toliko, da bi se plačalo stroške, provzročene minolo zimo s popravljanjem mrež. In ko se je pričelo ribariti, dobili smo še poznane sovražnike, kateri so toliko delali v to, da se nam je odvzel prostor za sušenje mrež I Med tem, ko se Bme v Kopru, Izoli, Piranu in Poreču brezplačno sušiti mreže na prostorih pred luko — ni se to dovolilo dotičnim Bar-kovljanskim ribičem, četudi so plačevali precejšnji letni davek! — Ribiško leto bliža se skoraj svojemu koncu in podpisani ribiči niso vdobili takorekoč šo cisto nič, s čemer bi po zimi preživeli svojo družine. Nekaj malega upanja nam ostaja če za prihodnjo jesen, gliide lova ua „sardone" z mrežo, zvano „trata". Pri imenovanej mreži, kjer je treba velicega števila mož, so tedaj vsi ribiči : tudi oni, kateri so ribarili poleti z svojimi lastnimi mrežami. Glavni kraj ob obrežju, kjer so ribari z mrežo „trata", je uprav pod Greto. Ravno tu pa jo vse morsko dno za ribarjenje nemogoče, ker leži povsod vse polno velicega in manjšega kamenja vslrd dotičnoga dela gospoda Cecconi-jn. Mi podpisani li biči, spoznavši, da nam no bode mogoče nikakor ribariti, ako hm ne očisti morsko dno, poskušali smo sami se lotiti dela. V soboto 2. t. m. je šel prvopodpisani z druziini 7 možmi uporabivši jedno večjo Voz pridrdra do slavoloka, na kojem j«' stal napis : „Dobro došli!" Z voza • t»pij<» gospod namestnik, gospod dr. La-harnar, voditelje, kr. okrajnega glavar stva Sežanskega, namestnikov tajnik, naš gospod župan Josip Kovačič in č. gospod so gospoda na- in jedno manjšo ladijo, pod Greto, ter pričel čistiti morska tla, na krajih, kjer sej dekan A. llarmel, koji so gospoda ima ribariti e mrežo „trata". Naredilo se. mestnika spodobno pozdravili. Veteranska je že nekaj — ali: Kdo bode preživel godba iz Mavhinj zaigra avstrijsko himno, doma naše družine, ako se bodemo mi tu a ljudstvo kliče „Živio" ! s težavnim delom mučili ter pri tem nič zaslužili ? Pokazalo se je, da se da vse' dno na dotičnih krajih očistiti; ali trebalo bode potem pripeljati na dolična mesta nekoliko ladij drobnejšega materijala, zva-J nega „giarina". — Brez pomoči te slavno I c. kr. pomorske vlade pa nam ni nikakor j ogromnega mogočo nadaljevati začetega dela! —Glede opravil pri Gospod voditelj c. kr. okrajnega glavarstva predstavi potem vse označene ho-noracije in gospod namestnik je skoro z vsakim prijazno govoril. Potem se je podal gospod namestnik spremljan od vseh honoracij, godbe in ljudstva v cerkev, kjer je velikem altarju kratko mo-ribičev Chioggiotov nam je to-le omenjati: Htvico. Odšel je potem v občinsko pisar-Že mnogo časa je, da se ne zmenijo ti | nico, kjer je pričel sprejemati deputacije ribiči za nobeno postavno zapoved, ampak' jn sicer: ribarijo, posebno po noči, uprav tikoma j 1. Gospode uradnike c. kr. okrajnega ob bregu. Nam delijo ti ribiči z njih mre- »odišča. (Sodnik Cazafura, adjunkt Rode, žami neizmerno škodo, ker nam zatrejo že kancelist Ingerl, zemljekn. vodja Perhavec), v zalegi vse domače ribe. — Nam doma-j 2. Gospode uradnike c. kr. davkarije* činom, kateri živimo tu že stoletja, ki (l)avkar Franza, kontrolor Cordovado, predstavljamo skupno z drugimi okoličan-' adjunkt Kavčič). skimi ribiči — smemo reči — vse Tržaško; 3, Častito duhovščino. (Na čelu č. ribištvo in kateri smo bili vedno udani gospod dekan Harmel). presvitlej cesarskej hiši, pač ni po volji, daj 4. Komenakega župana gospoda Josr nam trgajo tuji ribiči kruh izpred ust.; Kavčiča in podžupana M. Švara in Aloj, — Valed navedenega obračajo se pod- Štrekelja ter vse starešinstvo in corpore, pisani ribiči do te slavne c. kr. pomorske j 5t Gospoda praktičnega zdravnika vlade ter najuljudnejše prosijo: Da se jim Antona Merkela iz Komna. dovoli podpora v novcih, da bodo mogli j g. C. kr. gozdnarja gospeda Anton nadaljevati pričeto delo — čistenje po-1 Mraka. Z vsakim je gospod namestnik morskega dna —, s katerim činom se prijazno govoril, zanimajoč se za izra-podpira domaČe ribištvo, in da se uvede $ene želje. strogo nadzorstvo glede ribarjenja ribičev- ( p0 končanih avdijencah podal se je Chioggiotov — oziroma vseh onih, ki imajo gospod namestnik, spremljan od gospoda enake mreže — da ne bodo več ribarili dr. Laharnarja, g. župana Kovačiča in g. tikoma, ali preblizo obrežja. ! nadučitelja A. Lebana v šolsko poslopje, V Barkovljah 7. avgusta 1890. kjer mu je gospod Ant. Leban razkazaval (Sledi 42 podpisov). 1 posamezne šolske sobe, za kar ae je go- Slavnej c. kr. pomorskej vladi moramo 8p0d namestnik jako zanimal, mi le najtoplejše priporočevati uboge Bar- j £ godbo spremljan pohodil je potem kovljanske ribiče. TJpamo in želimo iz ce-1 g09p0d namestnik c. kr. sodišče, c. kr^ lega srca, da zadobe ti ubogi ribiči pri- davkarijo, župnijski dvorec in g. župa-merno denarno pomoč, brez katere jim ni novo hišo. možno izvršiti težavnega, že pričetega dela. ■ Okoli 9. ure odpeljal se je gospod Mi, kateri se čutimo v ribištvu veftčeji, namestnik nazaj v Sežano. Pri odhodu je nego vsa uredništva poznanih lahonskih svirala veteranska godba zopet avstrijsko listov, pač dobro znano, kako se letos himno. Gromoviti živio-klici ljudstva pri godi ubogim Barkovljanskim ribičem ! In odhodu so pričali, kako Be ie gospod nače je že sedaj slabo, kaj bode še-le cestnik Nj. Veličanstva še koj pri svojemu po zimi. j prihodu prikupil ljudstvu — narodu. Za gotovo pričakujemo tudi, da se j --- zopet uvede strogo nadzorstvo glede ri-j Iz Rifenberfla, 8, avgusta 1890. -barjenje ribičev-Chioggiotov. Gotovo! t©(Pretekli teden radovala se je vipavsko-ribiče bodo zopet zagovarjali .Piccolo" goriška «tran nevsakdanje časti: obiskal „L1 Indipendente" in „Mattino« ne zmeneč o«*« je odličen gost, nas cesarski name-«e za uboge domače, prave Tržaške ribiče. [8tuik g- v i t e z R i n a 1 d i n i. V.pavska Taki listi ho se vedno potegovali za ita-| dolina bila je one dni slavnostno od«, lijanske ribiče, nezmenivši se za to, ako žena> kor izraziti je bilo udanost najviš-bi tudi vsi naši domači slovenski ribiči jjemu vladnemu predstojniku, najprvemu lakote poginili. In uprav tu imajo okoličani! cesarskemu gospodu v kronovini. V ta zopet priliko uvidevati, kje jim jo iskati' »amen kovalo se je vestno ter se nam pravih prijateljev! „X." zdi> da 8mo udovoljili visokega gosta. Namestnikovo potovanje se je vršilo Iz Komna, 10. avgusta. [Izv. dop.] \z Sežane, ter je trajalo dva dni, in sicer — (Visokorodni gospod c. k r. j se je peljal gospod namestnik Čez Kobdil namestnik vitez pl. Rinaldini) in Štanjel v Šmarje in od tamkaj zopet pohodil je dne 6. t. m. našo vas in je bil' čez Štanjel v Vipavo in v Ajdovščino. Pre-tukaj kaj slovesno sprejet. Naznanjeno j nočivši tam, je šel drugi dan 11a Dornberg, nam je bilo, da pride okoli 1 ure popo- j 0d todi pavRifenberg. O sprejemu ludne, pa pravočasno ae nam je še brzo- v Rifenbcrgu nam je tu spregovoriti, javilo, da dojdo mej S. in 4. uro popoludne. Kmalu popoludne je prihajalo občin- — Ker se je pa po Vipavskem dosti časa »tvo, ker ni bila ura prihoda še znana, mudil, prišel je somkaj stoprav ob 7. uri na trg, kjer jo bil slavolok, in je bilo vi-zvečer. deti iz raznih strani razpostavljene cesar- Komenčani so so potrudili, da so gospoda Bke in deželne zastave. Po tretjej popo-da namestnika N j. Veličanstva ludaHskoj uri se je pa zbrala že obila dostojno in slovesno pozdravili, kajti na j množica domačega ljudstva pri g. Ličnovej vseh hišah so vihrale zastave in pred vhodom v Komen bil jo ob cesti postavljen krasen slavolok, do f^eto prava — porta triumphalis. Pri slavoloku Čakale ao honoracije: starešinstvo, c. kr. uradniki, učitelji, duhovniki, nekoji župani Komenakega okraja itd. in velika množica ljudi. Ob 7. uri so začeli pokati topiči in gostilni. Kmalu smo se odpeljali — na čelu nam g. župan Robič — naproti do rifenberške meje, kjer jo čakala krajevna duhovščina. Strel v Dornbergu javil nam jo, da odhaja gospod namestnik od tam. Pri prihodu na mejo nagovorila sta namestnika g. župnik in g. župan; po urnem predstavljanju navzočih odpeljal se je potem odlični naš gost z svojim mladim pritrkovanje zvonov iz cerkvenega stolpa j sinom, spremljan po okrajnem komisarju liiio naznanilo je dohod gospoda namestnika, g. Lasciac-u in dveh namostniekih uradni- kili, v vas Rifenberg ; za njimi peljali so se g. grof Lanthieri /. grofo Atherasom in veteranskim predsednikom g. Jacobijem, in nekateri gospodje iz Dornbergo. Bližajočim se središču Rifenberga, zaslišal se je iz bližnjih hribov strel topičev in pii-šedšim na trg v Rifenberg zasvirala je veteranska godba cesarsko himno, katero jo občinstvo razoglavo poslušalo, na kar ae je po burnih živioklicih podal cesarski namestnik k zbranim korporncijara. Nagovorjen je bil tu od žendarmerijskega vodja g. Iv. Podmenika, od krajevnega veteranskega načelnika g. F. Paulice, ter bil pozdravljen od zbranega občinskega sveto-valstva, v imenu šolske mladine pa od nadučitelja g. Poniža, in slednjič od raznih drugih gospodov. Sedaj Be je podal gospod namestnik in za njim vsa društva in mnogobrojno občinstvo v bližnji „Britof", kjer jo obiskal cerkev, župansko pisarno, šolsko ter župnijsko poslopje. Po dokončanem pregledovanji vrnil se je, vedno spremljan Razpored veselice „Del podpornega društva' povodom slavljenja obletnice blagoslovljenja društvene zastave: 1. Jenko' »Naprej", s\ira godba. 2. Verdi: Sinfonija iz opero „Nabukodonozoi", svira godba. 3. Gjuro Eisenhut: „Ustaj rode", poje zbor. 4. Nagovor predsednika in 5. „Ce" sarska pesem", svira godba. f>. Brajša: „Predobri Bože", poje zbor se spremlje-vanjem orkestra. 7. Rieder: .Slovanski potpourri", svira godba. 8. Gjuro Eisenhut: „Na Savi", valcer, poje zbor se spremljevanjem orkestra. 9. Kosovel: „Slavnostna koračnica", svira godba. 10. Nulli: „Sokolova koračnica" svira godba. 11. Ivan pl. Zaje: „Koračnica", poje zbor. 12. Withe : „Četvorka", svira godba. Opazka. Odprto je tudi kegljišče, kjer se igra na dobitke. Mej posameznimi točkami palili Be bodo umeteljni ognji. Za Sokolsko slavnost v Celju je obče zanimanje. Kakor poizvemo iz „Sokola", glasila čeških telovadnih društev je odbor od vsega občinstva, starešinstva, veteranske ' Celjskega „Sokola" naprosil odbor Praškega godbe in od veteranov, katero je vodil g. I „Sokola", da bi ta poslednji sporazumel z grof Lanthieri, na trg k slavoloku, ter od- ( drugimi telovadnimi društvi po Češkem v rinil po dokončanej cesarskej himni; plošni ta namen, da bi bilo pri Celjskoj slavnosti živioklici razlegali so se v slovo. Pri-; tudi češko Sokolstvo primerno zastopano, šedši do gornjega grada g. grofa Lan-J Gori rečeni list piše pod naslovom „Na thierija, se je ustavil visoki gost, ter obi- Slovanski jug!": „Slovan gre na dan" — skal grad, med tem, ko so ga čakala na'rek ta tiče se tudi južnoštajarskih Slo-grajskem dvorišču razna zastopstva in ne-j vencev. Obklopljeni na severu od ptujega koliko ljudske množice. Po kratkem ogle-; življa, ločeni od glavnega debla naroda, dovanji ae jo vrnil namestnik iz grada, na kakor tudi od bratov Hrvatov, koračijo — kar je zasvirala veteranska godba in primerno drugim slovanskim manjšinam — so stopali vsi navzoči doli k cesti, kjer se korak za korakom naprej. V to svrho je v izbranem krogu vršilo zadnje pozdrav- osnovalo se je v Celj u telovadno društvo Ijanje. Tu so zadoneli še zadnji živio-klici. „Sokol"; slavnost osnovljenja se pa bode Vrnivši se v vas razšli smo se deloma v slnvila dne 7. in 8. septembra. K tej slav-g. Ličnovo gostilno, deloma k g. Pečen- nosti pozvana vsa slovenska društva, -kotu, pri katerem zadnjem je svirala ve- katera «e bodo udeležila korporativno — teranska godba, katero je gospod na- zatem hrvatska slična društva in slavni mestnik obdaril z milim darom v znesku tamburaši in liraši".List navaja tudi na-20 gld. — Med godbo in petjem čuli smo vdušljive besede, 8 katerimi vabijo vrli razne govore in napitnice. Na večer smo Celjani brate Čehe na rečeno slavnost. — pa šli skupno v g. Ličnovo gostilno, kjer pri Coljskej slavnosti bode torej lep ilo-se je vršila pozno v noč prosta zabava. Vftn8ki sestanek ; podala si bodo roke tri Tako nam je minul izredni dan, kateri B|0vanska plemena: slovensko, hrvatsko nam je jo proslavljal pohod državnega jn žeško. Nas vseh dolžnost je na to de-gospoda; prihod ta nam ostane v lepem Iatij da bodo nnSfl sioveri8ka društva častno spominu. Zelja naša je, da nam Bog ohrani zu„topana, da si osvetlimo lice pred slo-gospoda namestnika! P. j VBnakiin STetoin< Dopisa nesmo priobčili, kakoršen je' , . . . , „ bil, k.jti bil j« pi,.n - kmalu bi rokli: i' , If^aclja. Tuk„jS„j„ de- prcaervilistiški. PoJ.k.jt« dejanj _ '"'"k0 drUi"° A r t, g ■ a n je povodom poroke hčere našega cesarja, Domače vesti. ko bodemo videli dejanja, pridružiti čemo j . ,, . i»Ai \r t- i r» , J nad vojvodi nje Marij e V a 1 e r i je, raz- se tudi mi Vašim alavospevom. Prei n., . ' J 1 , „ r J svethla svojo prostore. To se je zgodilo pano! (Opomba ured.) j , , ,, , ^ , , I vsled naredbe društvenega predsedništva. Dne 10. t. m. imelo je rečeno društvo občni zbor. Ob tej priliki interpeloval je Član tega društva C a v e s s o predsedni-Štvo, kako da je moglo ob omenjenej pri-Povodom rojstnega dan cesarjevega liki razsvetliti društvene prostore, ne da bode v stolnej cerkvi slovesna služba božja bi popred povprašalo odbor za njega mo> z zahvalno pesmijo, katere se udeležb vsi! nenje. Res je sicer, da pravila dajejo le tukajšnji dostojanstveniki. Ob 3. uri po-] odboru pravico odločevati gh-do postopanja poludne je velik obed pri g. namestniku, ob takih prilikah. Ali interpelacija je na večer pu veselica v društvu „Austria". j vender-Ie zanimiva radi osobo, ki jo je sta-Na predvečer prirede veterani aiirozov, ka- vila in ker smo prepričani, da interpelantu terega se tudi z zastavo udeleži „Delalsko ni bilo toliko do tega. da se spolnjujejo podporno družtvo. Ob tej priliki nam no določila pravil, ampak da dokaže, da je preostane druzega, nego da ponovimo ona v društvu ljudi, koji neso bili zadovoljni zatrdila lojalnega čutstvovanja in nezrušljivo z razsvetljavo ob rečenej dinastiškej slav-udanosti, katere smo nedavno izjavili po- nosti. — Ta gospod Cavesso je sicer že vodom preveselega dogodka v cesarski hiši. znan, ker je svoječasno — povodom na-Odbor političnega društva „Edinost". vzočnosti Njeg. Veličanstva v Trstu — v ima svojo sejo v torek dne 20. t m. ob društvu „Operaia Triestina", kateremu je 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je pogovor predsednik Itaacovich, stavil predlog, da o kandidatih, ki so imajo priporočati za se društvo ne udeleži z zastavo slav-dopolnitue volitve v Istri Gospodje od- nostnega vsprejema. Radi tega predloga borniki so naprošeni, da se gotovo udeleže moral jo mož bežati celo iz tega druš-te 8t!je* t v a. Pri občnem zboru „Fralellanza Arti- Za družbo 8V. Cirila in Metoda V giana" sta so pa oglasila samo dva v Trstu. Dobrovoljni doneski y0 kr. . to društvo zapeljana Slo v e n c a, ki Podružnici sv. Cirila in Metoda na,sta si upala ugovarjati interpelaciji. Tudi Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu je | to jo značilno! daroval veleč. gosp. Franjo Dollenz obža- lujoč smrt novorojenega sina 5 gld. Poziv. Ono gospode, kateri imajo v Popravek. V popis izleta v Devin vrinila se je neljuba pomota. Napisali smo namreč v naglci, da je skladba „Jadran- , , . , . / J ,.................e- «■» „tiaurun- rokah pisma, krožeča na korist družbe jsko morje" pok. Kocijančiča, mesto da bi sv. Cirila in Metoda, poživljamo, da takoj rekli II aj dri ha. odpošljejo ta pisma, eventuvalno z dotično ' Italijanski junaki. Kacih idoj se na- s \ 11111 \aj bo t uživa vseučilišč la luška mludinu, pu k t zalo se j» zopet minuli t'den. Dne 5. t. m. se je namreč pet teh junakov ibialo v nekej gostilni v vasi St. Felict' na Tridetitin^kciu, kjer so uganjali protiavstrijske demonstracije ter onečastili celo presv. cesarja podobo. Zaudarji so te junake spravili pod ključ. — Državnozborske volilce opominjamo na volilni shod, katerega sklicuje državni poslanec, g. d r. A n d. F e r j a n č i č za jutri, dne 17. avgusta v Ilirsko Bistrico. Z Opčin se nam piše : Glede vesti v predzadnjej št. »Edinosti", da bi bil g. i Nabergoj kriv, da ni bil semenj od al. vlade potrjen, ste naprošeni objaviti, da | one govorice na Opčinah ni bilo, ker jo (nikdo od nas ni slišal. Če jo je Vaš po-| stavni mož pa res kje slišal, ona ne more ! biti druzega nego tendencijozna izmišljotina od kake grde duše ranjce „Pro IV trije", ki bi s tem hotela omajati zaupanje, , koje gojimo v vrlega našega g. Nabergoja, kateri pozna naše potrebo in kateri po očetovsko skrbi za blagor okolice. Mi dobro poznamo prijatelje naše in neprijatelj e. Zaupanje, ki stavimo v g. Nabergoja je neomahljivo in znali ga bodemo tudi dejanski pokazati o pravoj priliki. Pametna misel. Slov enci smo reven narod in zato občutimo tem hujše neprimerno velik narodni davek, ki nam ga naklada rodoljubje naše. Z ozirom na to okolnost je naših prvakov sveto dolžnost, da skrbno in dvakrat obrnejo vsak krajcar narodnega kapitala, prodno ga izdado ; vsak izdan vinar bodi plodonosno naložen. In vendernesmov vsakem pogledu tako varčni, kakor bi morali biti. Na misli nam je tu družba sv. Mohor a, oziroma knjige, katere izdaje ta družba. Povod tem vrsticam je podlistek, priobčen v 183. številki „Slo-venčevej", kateri trdi — kar je bilo vedno naša misel, — da bi se tisočaki, ki so izdado za „koledarja*, lahko plodonosnejši vporabili. Podlutkar stavi povsem pameten predlog, da bi se gradivo koledarjevo drugače razredilo. Tudi mi smo toga me nenj a, da bi so imenik Čisto odpravil. Imenik pač ni nit' približno vreden Rtroškov, ki jih provzročuje. Gospodje, koji imajo veljavno besedo, naj premišljajo o pametnem predlogu „Slo-venčevega" podlistkarja. Nedeljski poCItek v Gorici bode menda kakor dosedaj. Vsi trgovci so neki sklenili ob nedeljah imeti odprte svoje butike, kakor druge dni. Deželna uprava v Istri. Vsaki dan nam jasneje kaže, kakošno je bilo dosedanje deželno gospodarstvo v Istri. Naj-strastnejši nasprotniki naši in prvi vzdrževalci in pospešitelji lahonskih idej se izjavljajo proti sramotnem gospodarstvu, ter obsojajo može, ki so je dosedaj vodili. Zadnjih petnajst let bila je deželna administracija čeloma zanemarjena ; ves deželni zaklad — okolo 500.000 gld. — imel jo v rokah zloglasni blagajničar liigo. Računski vodja je noki Sussa (Suša), ki ni celih petnajst let resno pomislil, da bi se vsaj enkrat prepričal o stanju blagajnice. Zad nja je imela dva kliuča, ali ne da bi on enega hranil, druzega pa Rigo, imel jo zadnji oba pri sebi ter brez težkoče kradel. Nauieroval je nekdu blagajno čeloma izprazniti ter je že vse pripravil za beg. najbrže v svobodno Ameriko. Krvavo zasluženi denar ubozega Istcrskega kmeta se jo tudi nahajal v tej kasi, katero je nesramni Lahon tako obiral. Ako že zmernejši italijanski živelj uvideva to sramoto, ako Italijani sami sramežljivo prepoznavajo krivdo lastnih kolovodij, naj bi to priliko porabil tembolj slovanski prebivalec v Istri ter spoznal, kje mu je iskati po- j štenosti in prijateljstva. Bližajo se dopolnilne volitve v deželni zbor in laško po-j litično društvo se jo že pripravilo na boj italijanskim tukajšnjim listom Isterski La-honi že poročajo, da se jo „agitacija" začela- Slovani v Istri, pokažite se tudi to put odločne in z*te*r pokužire svo- jim nevarnim sovražnikom, da živite na svoj«J zemlji tet hočete, da se z vaiui pravičnu postopa ! Iz Ajdovščine se nam piše: Dovolite mi, da tudi jaz spregovorim par besed o tukajšnjem vzprejemu gosp. namestnika, viteza Rinaldiuija. Visokega gosta je pozdravil naš župan v slovenskem j«-ziku, na kar so zadoneli krepki živijoklici. Na to ga je pozdravila učenka Ida Casagra nde podarivši mu krasen šopek. Le to nas je nemilo dirnilo, da na lepem slavoloku, katerega je krasilo obilo zastav, ni bilo nijedne trobojnice. Kdo je na tem kriv ? Na hiši g. Casagrande je sicer vihrala ena trobojnica, toda sramežljivo se jo skrivala med dvema kostanjema. Se-li sramujemo svoje zastave ? Tudi evviva-kri-eačev nesmo pogrešali, bili so celo kaj glasni. Junaki ti so bili sami uradniki. Tako spoštujejo ti gospodje naš domači jezik, da ga celo ob takih slovesnih prilikah prezirajo. Delalsko vprašanje. Izid štrajka kame-nosekov je osrčil tudi druge rokodelce v Trstu. Ze predminolo sjboto so nameravali odpovedati delo mizarji. Miiiolo nedeljo imeli so shod kovači ter so odločili obrniti se do gospodarjev t«»r spora/.utuno zahtevati 10 ur na dan dela in 100/° povišanja na plači. Oscmurno delo ob nedeljah in šesturuo po noči naj bi se nagradilo kakor ves dan. Gospodarjem se daje 15 dni odloga. Enak sklep so na* pravili tudi mizarji. Sploh postaja delalsko prašanje tudi v Trstu čemdalje bolj pereče : delalec si hoče pomagati do boljšega obstanka. Bosensko hercegovski vojaki odšli so v četrtek ob 10. uri na večer na Dunaj. Na kolodvoru nabralo seje obilo občinstva. Bosenski vojaki bili so jako dobre volje, prepovali so, da je bilo veselje. Ko se je jel vlak pomikati, zadoneli so i/, vseh vagonov glasni živijo-klici. Vse tukajšnjo občinstvo je hvalilo lep, vitek stas čvrstih teh mladeničev. Posebno smo se čudili, da so so ti ljudje — ki večinoma se neso videli kacega evropskega mesta — tako hitro udomačili; v prvem trenutku sprehajali so se gravitetično in brezskrbno po ulicah našega mesta, kakor da so tu doma. Pomanjkanje majhnih stanovanj je ▼ Trstu vsako leto očividnejše. Bliža -e čas preselitve in manjše družine iščejo si malih in cenili stanovanj, ali zastonj, kajti istih ni dobili. Živo potrebuje Trst tudi zračnih in zdravih stanovanj za delalee, koji morajo za silo bivati v nezdravih luknjah po starem mestu. Mestnim starešinam bi pač bilo priporočati, da v tem obziru kaj po-skrbe ali gospoda na magistratu ima pie-več posla ... z stvarmi onkraj luže ter nema časa so pečati z mnogo koristnejšimi domačimi poslovi. Skušnje prostovoljcev se bodo od tega leta počenši obdržavale tudi v Trstu in ne samo v Ljubljani kakor dosedaj. Dve dražbi. V ponedeljek dne 18. t. m. se odda na javnej dražbi najboljšemu ponudniku predelatev škedenjske cerkve. Klicna cena jo 14.500 gold. — V soboto dne 16. t. m. se pa odda za 11.O00 gld. zidanje hisioe za vrtnarskega čuvaja v javnem vrtu (giardino pubblico). Za brez-potrebno hišico v mestnem nasadu se je torej dovolilo skoraj toliko, kukor za zida-nje pogorele cervc v okolici. In vender predbacivajo magistralni Lahoni okoličanom, da jim mesto izdatno pomaga! Umrljivost v Trstu. Od nedeljo dne 3. avgusta do vkljuoljivo soboto dne 9. avgusta umrlo je 7H osob, in sicer 39 možkih in 39 ženskih. Turški romarji iz Boano ukrcali so se dno 6. t. m. v Godi ni Llovdov pirnik „Reka" ter so namenjeni v Trst. M li so na božjej poti pri Mohamedovem grobu v Meki, od koder so morali pobegniti kor tamkaj močno razgraja kolera. Zadnjo dni so se zbrali tudi tržaški mestni starešinje. Minulo soboto se jo namreč —po nasvetu znane čenče „II Picclo" — zbrala mestna delegacija ter je obžalovavsi sklep Lloy-duve uprave, da je turške potnike sprejela na svoj porobrod, sklenila, tla se turški romarji denejo v kontumacijo 15 dni, da ne raztrosijo kolere po Trstu. Mesto na prorokovem grobu, molili bodo ubogi Turki v Lazaretu v Trstu! Čegava je prihodnost ? Nek francoski statistik je preračunil, da Židje dočakajo največjo starost. V umrljivosti otrok je razmerje mej židovskimi in kristijanskimi za 11 odstotkov. Število Zidov, ki dose* žejo 80 let, je trikrat večje, nego število krist.ijanov. Dosledno bode tedaj prihodnost Židov, kajti oni dožive največjo starost. Tržno poročilo. Cene »e razumo, kakor se predaje na debelo blago za goto* denar). C«n» od for. do for * Mocca....... 1O0 K. 132.— 131.- Rio biser jako tina . n —.— —.— Java „ , „ . n 114. — 116.— Santos lina..... n lu9. - 1.1.- , srednja . . . n 112.- —. - Guatemala..... n 118.— 120.- Portoricco ..... n 133.— 13).- San "1 , , , . vdnmacen artikel. drugo rab<>, kakor tudi vho za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a i k e (pumpe) za kalanje votle, pretakanje vina, gašenje požsrev, škropljenje trt in drevja; cevi /a vodovode in vsako drugo ral>o izlitegii in kovanega ž« loza, svinca, kaučuka, lana ; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-nice za koruzo, slainoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. 6 /a zdaj posebno omenjamo mlatilniCO in Čistilnice za žito, z opazko, da stroje, pri iihs kupljene tudi popravljamo, kadar je potreba. Schivitz & Cotnp. zaboj Figi Rii itulij. najtineji „ srednji Kangooti extra t trn I . . . I.al carino ll.a) . . . Sultacins dobre vrsti Suho grozdje (opaia) ... n Cifcete......... Slanikl Yarmouth .... sod Polen-.vke »rodne velikosti 10U K. velike..........„ Sladkor centrifug, v vrečah „ certifiik. ... n Fačol Coks....... Mandoloni..........„ svetlorudeči .... , temnorudefi .... „ bohinjski............* kanarček ............„ beli, veliki .... „ zeleni, dolgi .... „ okrogli ... „ nm Jan i, štajerski . . „ Maslo . ................n Seno konjsko..............„ „ volovsku............„ Slama ......... 69,-19.25 18.— 17.-lu.f>0 15Ž.V5 43.— 20.- 3M. »I 50 10- 71.-19.70 18.50 10.-12.50 44.-21. - al.70 8.25 -. 9.50 7,— 6.25 5.1 L) t-8.-2.40 2,(J0 2,- 1H). -3. 3.-3 - Duuajska borsa 16. avgusta. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld tt).40 „ v srebru — — — „ 89.00 Zlata renta--— —---— „ 10880 5°/o avstrijska renta — — — — — „ lU 1.15 Delnice narodne banke — — — — „ 181.— Kreditne delnice — — — — — — „ 307 20 London 10 lir sterlin--— — — „ 116.15 Francoski mtpoluondori — — — — „ H.20 C. kr cekini — — — — — — — „ 5.51 NemSke marke — — — - — — — „ £6.6") Znaten postransk zaslužek, ki se vedno veksa in ki dolgo let trnja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandarji imajo prednost), katere bo v vednej dotiki z občinstvom. — Vprašanja je pošiljati: „G. S. 1890- Graz. postlagernd." 18-25 5—10 Lekarna FRANZONI ulica sv. Anton st. 5 (pri cerkvi). Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. 5 do 10 goldinarjev na dan more si vsakdo prislužiti brez kapitala in brez rizika h prodajanjem postavno dovoljenih »reČek na obroke. Ponudbe naj so poSiljajo na uredništvo : Oester.-ung. Verlosungszeitung. Neu-Weltgasse Nr. 2, Budapest. 1 3 La^nik pol. družtvo „Edinost". Ajtentje nastavljajo h« po vseli mestih monarhije in ako ho rahljivi, dobe tudi stalno plačo. Ponudbe je pošiljati: 10 — 10—3 J. Lowy, Rmlapest, Hatvanergasae. staro okoli 14 let, sprejme se takoj v delo. — Več o tem se poizve v Tiskarni Dolenc. M v koji se govori} vsi trije deželni jeziki, sprejme se v stanovanje /. dobro postrežbo 10 —15 letni ufienec. Natančneje povfc uredništvo „Edinosti". Riccardo Dinelli l Via S. Lazzaro št. 15, Trst. fej! Ljii Zaloga alabastra vsake kvalitete jjjj in oblik o. I Tovarna za gips p Mil različnih vrst na drobno in debelo. j=j Izdeluje kipe iz gipsa pO nizkih cenah. 29—44 n nuj u 1885-1.^8 J. » posebnim konjerejo) c. kr. gospodarsk. 1885, z priznanjem mejnarod- ^■■■MMBBMB rižko, Dunajski, -Monekov-sko. diplomo gospodarske razstuve 1. cene na pasji razstavi na priznanjem IV. s»kcije (za družtva na Dunaju 1879 in nega Jockey- klubu v Bnden- lladenu, avstrijskoga Jockejr-kluba, ogerskega Jockey-kluba v BudapeSti. KVVIZDIN c-kr- Priv- fluid proti kostobolu vodo. za vmivanje konj. V krepćanje pred in v oživljenjo po velikih naporih, žganenju udov, togosti kit in miAic itd. Cena edne steklenice gld. 1.40. Kwizdin Korneuburžki živinski prašek. A za konje, rogato živino in ovce; posebno uspešen je, ako HO ga daje pravilno, kakor kaže mnogoletna skušnja, uko živina ne mara jesti, za zboljšanje mlekaJtd. Cena veliki Akatlji 70 kr. inali Akatlji 85 kr. KWIZDINA vazelina za konjska kopita, ako.se skrha in lomna. 1 pusica f. 1.25. KWIZDIN0 kopitno leačilo. 1 steklenica 70 kr. EWIZBINE pasje pilule. 1 S ka tljica for. 1. KWIZLIN prašek za parklje, l steklenica 70 kr. EWIZDINE pilule proti griži pri konjih in roga tej živini l pu-ftica f. l.fiO, 1 karton 00 kr. EWIZDINA močna pioa za konje in goveda. V zabojih k f. H in H, naket 30 kr. KWIZDIN0 mazilo proti červom KWIZDINA podganja smrt za konje in goveda. 1 ponov občno sredstvo proti podga-f, i. ' nam in rni&ein. 1 palčića50 kr. Gori navedene pristne preparate dobi «e skoro v vseli lekarnah in na debelo v vseh večjih trgovinah /. drogami. Da se izogne vsaki zameni, prosimo jm^JR naJ P« n- občinstvo kupovaje te izdelke vedno zahteva KWIZDINE PREPARATE ter naj posebno pazi nato varst- veno znamko. tek ian razpošilja po pošti platna zaloga: Kreisapotheke i Korneuburgu pri Dunaj« Fraitz ,l«kli. vvi/.(li«, c. k. avstr. in k. ruro.dvorni dobuvitolj za živinske preparnte ZWIZDINA voda za oči za domačo živino. Stekl. 80 kr. ZWIZDIN blistek za ostro dr-ganje. Ponva for. 3. KWIŽDIN0 raztrovilo (diaiu fektacija) za hlevu. '/« 15 kr., 10 kilov f. 2.40. KWIZDINA mast za žleze, l jjonov f. 1. KWIZDIN0 olje /-» pasji liSaj in garje. 1 steklenica f- 1.50. ZWIZDINA tinktura odjeiic za konje. 1 stekl f. 1.50. KWIZDINA gelatina proti glistam za pse. 1 Akatlja f. 1. KWIZDIN prašek zakuretino. 1 puket 50 kr. KWIZDINA kopitovina, ume-teljni kopitni rog. Palč. 50 kr SWIZSIN0 olje proti červu v ušesu ia pse. 1 stoki. f. l. EWIZLIN Fhisic, pročistne pilulo z« konje. 1 škatlja f. 2. KWIZEIN0 sredst. proti driski za ovce. 1 paket 70 kr. 07IZ2IN prašek za svinje v pospeševanje muščenja. 1 paket f. 1.26 in (53 kr. KWIZDIN0 milo proti kožnim boleznim živine po 40, 80 kr. in f. l.rtO. KWIZDIN balzam za rane ?a konje in goveda. 1 st. f. 1 25. EWIZDINE pilule proti konjskim glistam po f. 1.60 i HO kr. čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla to proporuča se osobito za ovo vrsti tiskan ic kao n. pr.: za iupne urede, okružnice, račune, list. artlju l zavitke s napisom, preporučn« karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne računi, ročištnike, punomoći, ciei 1jestvenlke, svako-vrstne skrila Ijke, Izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvune urede. Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč. sada 40 tvrdo vezana .... Bodnijski obrazci sastavi! li. Trnovoc Vilim Tel, prevod Cegnera .... Ljudmila prevod .1 Lebana . . Ki lip prevod Krizmana..... Antigona prevod Križmana .... Trst in okolica od Sile • .... Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin Istra pjesma „ A. K. „ Ove su knjige jako prikladne z« praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo. ICod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča ho Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. n. «0 n. tO n. SO n. SO n. *0 n. »O n. SO n. tO . . n. »O za darove o Iziiajutoli in odgovorni uradnik Maks Cotič. Ti^krtrna Dol' nidkih urft' ' A