ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA STAVKA LJUBLJANSKIH STAVBNIH IN MIZARSKIH DELAVCEV V MAJU 1902 JOZE SORN Najmanj skozi vso poslednjo četrtino XIX. stoletja so se delavci v habsburški monarhiji že precej organizirano borili na razne načine — tudi s pomočjo stavk za boljšo socialno zakonodajo, za varnost pri delu, za višje mezde, za krajši delovni dan itd. Vsaj vse zadnje desetletje pa so se poleg tega pote- govali še za to, da se uveljavi praznovanje prvega maja kot delavskega praznika. Pri teh naporih so jim največ pomagale tiste stro- kovne organizacije in politične stranke, ki so temeljile na marksizmu. Delavci določenih panog, na primer rudarji, so se borili že za osemumi delavnik, ko so zidarji šele poskušali, da bi si pridobili enajst- urni delovni dan (računajoč tu uro opoldan- skega odmora). Razloček izhaja seveda iz narave dela: rudarsko delo v jami je bilo nadvse težko (slab zrak, šibka razsvetljava, stalna nevarnost plinov in usadov), medtem ko je za gradbeno stroko trajala glavna se- zona le od pomladi do jeseni. Zato' sO' bili zi- darji prisiljeni, da so delali 12 ur dnevno, to je, od šestih zjutraj do šestih popoldne (pri tem so imeli uro odmora opoldne). Članek ima namen, da popiše enega izmed konkretnih bojev ljubljanskih zidarskih in mizarskih delavcev za uresničenje ciljev, ki smo jih nakazali zgoraj. Videli bomo še raz- lične pomanjkljivosti opisane stavke, spoznali' obnašanje mestnih oblasti in drugih faktorjev v času štrajkanja, končno in ne nazadnje bo- mo mogli tudi ugotoviti, na kakšni stopnji organizacijskih sposobnosti so zidarji takrat šele bili. Ker je prispevek le del celote, ki jo moremo imenovati »Zgodovino delavskega gi- banja v Ljubljani«, je razumljivo, da še ne moremo dati zaokroženega pregleda te zgodo- vine. Naslednji odstavki bodo zatO' izključno donesek k temu problemu. KONJUNKTURA ZA GRADBENO STROKO Znano je, da je po potresu spomladi 1895 zavladala v Ljubljani velika konjunktura za gradbeništvo (secesija!). Vsa gradbena pod- jetja so bila polno zaposlena in so zato ter- jala od svojih delavcev maksimalno storilnost., Konjunktura se je čutila seveda tudi v drugih panogah industrije. Stavkovno gibanje, ki ga popisujemo, je hotelo izkoristiti to splošno konjunkturo za dosego svojih zahtev. Štrajkajoči so' namreč računali s tem, da bodo s stavko v času ve- like zaposlenosti močno prizadeh lastnike gradbenih podjetij in da bodo ti zato* pač pri- stali na pogoje delojemalcev. Delavci so sicer zahtevali krajši delovni dan, niso pa se borili proti naduram, ker je bila možnost za boljši zaslužek na ta način večja. Smiselno je, opozoriti pri tem, kako' so za- radi konjunkture podjetja v Notranji Avstriji vse bolj prakticirala sistem nadur (po pravilu je moralo podjetje, ki je hotelo vpeljati nad- j ure, prositi za dovoljenje in navesti število nadur, da je bEa možna kontrola): j Vsekakor je treba reči, da so biLi v veliki manjšini obrati, ki so prijavUi nadure; ogrom- na večina obratov je proizvajala v normal- nem časovnem obsegu. Prezreti pa tudi ne smemo dejstva, da obrati, ki so prijavili nad- ure, niso specificirani, to je, da ne vemo, ko- liko izmed njih je stavbnih podjetij, železarn, rudnikov in podobno. Gre torej le za to, da vidimo zelo veliko število nadur v letih 1902, 1907 in 1909. Seveda so to le legalno prijav- ljene in odobrene ure. Koliko je bilo proti- postavno in zato ilegalno vsiljenih nadur, praktično* ni mogoče ugotoviti. j 121 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dunajska cesta (sedaj Titova cesta) od hotela Slon (desno) proti severa; nizka hišica nasproti hotela je bila vojaško skladišče OBRTNI NADZORNIKI Zahtevo po uvedbi inšpekcijskih organov za zaščito delavstva v obrti in industriji so delavci, na primer v Angliji, javno zahtevali že v začetku preteklega stoletja. Leta 1833 so v tej državi res ustanovili tak inšpektorat in ga v teku časa zboljšali. Na kontinentu so uveljavili podobno zakonodajo šele v sedemr- desetih letih istega stoletja. Konkretno v Avstriji je vladar sankcioniral šele 17. junija 1883 zakon o vpeljavi in dejavnosti obrtnih nadzomikov.i S tem podjetnik ni mogel nič več nekontrolirano izsiljevati delavcev. V praJcsi so se obrtni nadzorniki mnogokrat zna- šli med dvema mlinskima kamnoma: delav- skim zahtevam niso mogli zaradi nasproto- vanja podjetnikov vedno ustreči; raje so se poslužUi kompromisa. Tak postopek je često- krat odbil ost tudi stavkam in drugim obli- kam boja. Se leta 1900 je bila Avstrija razdeljena v pet nadzornih okrajev. Sedež IV. nadzornega okraja je bil Gradec. Na Štajerskem je ta okraj obsegal področja mest Gradec, Maribor, Ptuj, Celje in teritorij naslednjih 14 okrajnih .■ glavarstev: Gradec, Celje, Deutsch-Landsberg, Feldbach, Hartberg, Leibnitz, Ljutomer, Ma- ribor, Ptuj, Radgona, Brežice, Voitsberg, Weitz, Slovenj Gradec. Na Kranjskem je ob- segal poleg področja mesta Ljubljane še na- slednja okrajna glavarstva: Postojna, Kočevje, Krško, Kranj, Ljubljana, Litija, Logatec, Ra- dovljica, Novo mesto, Kamnik, Črnomelj. Na prelomu obeh stoletij je bU obrtni nadzornik IV. nadzornega okraja znani dr. Valentin Po- gatschnigg. Zaradi prevelikih nadzornih okrajev so do- takratne razdelili na več novih manjših okra- jev. Tako je postala Kranjska z zakonom, objavljenim 2. julija 1904, samostojni XI. nadzorni okraj s sedežem v Ljubljani.^ Obse- gal je vsa tista področja dežele, ki smo jih našteli že zgoraj. Novi nadzornik je imel kon- trolo nad 22.895 delavci, kolikor jih je takrat imela Kranjska. Za nas je pomembno, da ve- mo predvsem to, da je imel obrtni nadzornik pravico poseganja v stavke in da je povsod, kjer je le mogel, posredoval pomirjujoče z namenom, da bi se stavka čimprej končala. To je dostikrat imelo kvaren vpliv na zahteve stavkajočih delavcev. ; 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZNE STAVKE V LETU 1902 Stavka zidarjev in mizarjev v Ljubljani ni bila niti prva niti ne najmočnejša izmed stavk v letu 1902, kajti prva in velika stavka je bila tista, ki so jo organizirali tržaški delavci. Tra- jala je vso prvo polovico meseca februarja, v iijej pa je sodelovalo več tisoč delavcev. Najprej so se odločili kurjači avstrijske pa- roplovne družbe Lloyd. Zahtevali so poviša- nje mezd, skrajšanje delovnega časa in blažje razmere pri delu. Borili so se torej za cUje, ki so bili takrat aktualni za vse delavstvo kapitalističnega sveta in ki so dajali vsebino njihovemu boju. Zahteve kurjačev so- bile od- bite. Stanje se je zaostrilo*, ko so* se jim po dvanajstih dneh stavke iz solidarnosti pridru- žili tudi vsi drugi tržaški delavci in ko je v dveh dneh (14. in 15. februarja) dalo svoje življenje za delavsko stvar 18 delavcev; ta- krat je kriza dosegla višek. Pod pritiskom vseh teh dogodkov je končno stavka uspela v celoti. Imela je odmev seveda tudi v Ljubljani. Dne 24. februarja zvečer je bU v Kazini javen shod z dnevnim redom »Stavka v Trstu«, kjer je govoril tudi Karel Linhart. Zaradi njego- vega nastopa so politične oblasti shod raz- ; pustile in več kot do negodovanja med de- lavci-poslušalci ni prišlo. Pač pa so pričeli z veliko stavko proti kon- cu aprila istrski rudarji v labinskem premo- govniku, ki je bn last Trboveljske premogo- kopne družbe. Casniška novica z dne 29. aprila^ je sporočila, da stavka v Karpanu (Labin) prek 120 rudarjev za to, da bi do- segli povišanje mezd. Da bi stavko zlomili, \ so 3. maja lastniki rudnika pripeljali z ladjo : tja 60 delavcev. Te stavkokaze je poslala di- rekcija kočevskega premogovnika, ki je bil prav tako last TPD. Ker delavcev še vedno ni bilo dovolj, je družba pripeljala v Karpan še bolgarske delavce. Ko jih je baron Laz- zarini pregovarjal, naj ne gredo na delo, ga je politična oblast ponoči aretirala. Dne 12. ] ali 13. maja se je stavka končala, ker je bila * zlomljena.* Skoraj ne moremo dvomiti o tem, ' da je delodajalec mogel zlomiti stavko prav ; s pomočjo stavkokazov. Ce že ne moremo • tega zameriti bolgarskim delavcem, bi se pa i kočevski delavci že mogli zavedati moralnega poraza, ki so ga doživeli istrski rudarji zaradi njihovega stavkokaštva, kajti rudarska orga- nizacija v Kočevju ni biLa brez tradicije. Lingarjeva ulica, sedaj Mačkova ulica, ob potresu leta 1895 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vsekakor pa je bil glede organiziranja stavk v mesecu maju najbolj aktiven Trst. Temu se ne smemo čuditi, ker je imelo to mesto res veliko število delavcev, pa tudi delavske organizacije so bile na že precej visoki stopnji razvoja in to tako glede šte- vila članstva kot glede razredne zavesti. Znani tržaški pivovarnar Dreher je odpu- stil 36 delavk, ker so 1. maja stavkale, to je, na poseben način praznovale delavski praz- nik.' Ravnateljstvo svilame v Tržiču (Mon- falcone) pa je zato, ker so delavci praznovali ta praznik, sploh zaprlo tovarno za nedolo- čen čas in izjavilo, da jo bo spet odprlo, če bodo delavci podpisali izjavo, da prvega maja ne bodo več praznovali.^ Ti pa so pokazali veliko zavest: odklonih so predlog in pričeli stavkati. Na delo so se vrnili 6. maja; žal ne vemo, kako in zakaj so pričeli ^ delom. Mor- - da so delodajalci umaknili svoj pogoj, da je delo spet steklo, morda pa so delavci po ted- nu" dni stavke šli na delo zaradi slabega eko- nomskega stanja in pristali na pogoj. Vse- kakor bomo morali odgovor na to' vprašanje poiskati v tržaških delavskih časnikih, če že ni virov. Dne 6. ali 7. maja so stopili v stavko tudi železarji skedenjskega plavža (last Kranjske industrijske družbe). Komaj so se le-ti vrnili na delo, že so pričeli stavkati v Trstu še kamnoseki. Sočasno s stavko škedenjskih železarjev so pričeli stavkati v dveh manjših tovarnah kisa v Skofji Loki. Ni znano, koliko delavcev je stavkalo, pomembno pa je, da so se tudi manjši kraji s skromno industrijo seznanili z moderno obliko delavskega boja in da so delavske organizacije širile svoj akcijski radij na podeželje, to je v tovarne, ki so delovale sredi agrarnega okolja. 2e ko je bila stavka stavbnih delavcev v Ljubljani končana, se je 23. maja razvedelo, da se pripravlja stavka zidarjev tudi na Reki, kjer so gradili velika skladišča in podobne objekte za potrebe pristanišča. Vsa aktivnost, ki smo jo popisali v prejš- njih odstavkih, je odločilno vplivala tudi na kamnoseke, zidarje, tesarje in mizarje v Ljubljani. STAVKE v LJUBLJANI LETA 1902 V Ljubljani so najprej pričeli stavkati kamnoseški delavci tvrdke Feliks Toman, Resljeva 30. Od 29 delavcev se je odločilo za stavko le 10 delavcev in sicer 30. januarja. Ponovno so pričeli delati 12. februarja. Vzrok stavke je bil v tem, da je — po izjavi delo- jemalcev — polir surovo ravnal z nekim de- lavcem. V opravičilo je firma navedla, da je bil delavec pijan. Stavkajoča deseterica se je zbirala v Kato- liškem domu, kjer sta jih »harangirala« krščanskosocialna agitatorja Gostinčar in Stefe. Ko je Slovensko katoUško delavsko društvo 4. februarja zborovalo v Rokodel- skem domu in so se tam obravnavale delavske razmere po raznih ljubljanskih obratih, so Tomanovi kamnoseški delavci zahtevali, naj podjetje nabije v delavnici delovni red, ker je bilo po postavah to dolžno storiti. Dalje so zahtevali, naj se sprejmejo na delo vsi delavci ter da naj se skrči delovni dan od efektivnih 11 ur na efektivnih 10, ne da bi se jim zaradi tega znižala mezda. Končno sta bih sprejeti dve resoluciji. Prva, ki je bila precej ohlapna, je enostavno izja- vila: Shod Slovenskega katoliškega delav- skega društva v Ljubljani je popolnoma soli- daren z nastopom kamnoseških delavcev v Tomanovi tovarni. Druga resolucija — bila je obsežnejša in se je tikala delavstva v sploš- nem — se je glasila takole: Glede na taktične razmere sedanje mezde delavcev ne ustrezajo več in naj se med III. in IV. vrsto glede bol- niške podpore uvrsti še ena kategorija z naj- višjo mezdo do 4 kron, za najboljše uradnike pa naj velja najvišja mezda, ki ustreza nji- hovim zahtevam. Ko se je stavka pri Tomanu končala, so sprejeh na delo polovico stavkajočih, drugo polovico, torej pet delavcev, pa so odpustili. Videti je, da prva resolucija ni imela nobe- nega pravega učinka in da je podjetje spre- jemalo delavce po svojih vidikih; najpogo- stejši izgovor je bil, da so odpuščeni delavci pijani in malomarni pri delu in da s tem spravljajo v nevarnost še druge delavce. Casniške vesti poročajo, da so prvi maj praznovali tudi delavci manjših podjetij (ra- zen železolivame 2abkar niso nobenega na- vedle z imenom), da pa so se 2. maja vsi že vrnili na delo. V vseh teh primerih je res šlo za praznovanje, ker se nobena izmed pro- slav ni sprevrgla v stavko^ ali se nadaljevala s stavko. Delodajalci sami pa tudi niso ovi- rali proslav. Po veliki stavki stavbnih delavcev, ki jo bomo posebej obravnavali v naslednjem po- glavju, so stopili v stavko še pasarski pomoč- niki. Dne 1. julija so se posvetovali pomoč- niki pasarskih mojstrov Ivana Kregarja, Leopolda Tratnika in Henrika Zadnikarja in sklenili, da bodo pričeli s stavko, če mojstri ne bodo ugodili naslednjim zahtevam: 1. da se vpelje 10-urni efektivni delovnik brez zni- žanja mezde; 2. da vajenci ne smejo delati več kot 15 minut po delovnem času; 3. da se 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prizna 10-urni delovnik pomožnim delavcem, ne da bi jim mezda padla pod 2 kroni. Trat- nik in Kregar sta v to privolila, Zadnikar pa no v celoti; obvezal se je le, da bo skrajšal 12-urni delovnik na 11 ur pri isti mezdi. Stavka je bila kratka: v dneh 1. in 2. julija je stavkalo 12 delavcev, potem pa so se pri- čeli počasi vračati na delo vsi pasarski po- močniki. PRIPRAVE NA STAVKO STAVBNIH IN MIZARSKIH DELAVCEV S pomočjo poUcijske ovadbe* je zvedel ma- gistrat že 4. marca 1902, da nameravajo zi- darji in tesarji ljubljanskih podjetij stopiti v stavko, brž ko bo več dela. Kot vzrok za stavko se je v ovadbi navajal predolg delov- ni dan. Ti delavci so namreč delali od 6. do 18. ure, želeli pa so delovni dan od 7. do 18. ure. Dejansko so se zglasili dne 19. aprila na magistratu zastopniki tesarjev naslednjih naj- močnejših podjetij: Kranjske stavbne družbe, Gustava Tonniesa, Filipa Supančiča, Ivana Zakotnika, Franca Pusta, Jožefa Lehnerja. \ Delavci so poleg drugega zahtevali, naj se j vpliva na podjetnike, da bodo vpeljali delov- j ni red. To je bilo odklonjeno z motivacijo, da | tesarji ne pripadajo delavcem, ki delajo v j zaprtih prostorih. Zaradi takega odklonilnega | stališča so delavski zastopniki izjavili, da bo- ; do stopili v stavko s 1. majem. Ker se je stavka že dolgo časa pripravljala in so priprave potekale še dokaj organizirano, se spričo tega dejstva postavlja vprašanje, kdo je organiziral stavko stavbincev v Ljub- ! Ijani in s kakšnim ciljem. i Prvo dejstvo je, da se niti v virih niti v | literaturi nikdar ne omenjajo v zvezi z organi- ; ziranjem in potekom stavke imena iz krščan- i skosocialnega tabora, niti niso krščanski socia- i listi kdajkoli v tem času organizirali kak; shod, zborovanje ali podobno. Po drugi strani tudi ni dokazano, da bi bili krščanski socialisti stavkokazi. Torej so bili docela pasivni, nev- tralni. Drugo dejstvo je, da sta še dan pred stavko, dne 30. aprila 1902, govorila na zbo- rovanju zidarjev in tesarjev v Kazini, ki mu je predsedoval Anton Vičič, po prepričanju socialni demokrat, znana vodilna socialna de- mokrata Karel Linhart in urednik lista »La- ZasUna stanovanja v vagonih po potresu leta 1895 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vorator£s< Boril iz Trsta. Dalje sta pomembni tudi dve brzojavki, ki ju je poslala tržaška policija ljubljanski. Iz prve, ki je bila poslana 4. maja, zvemo, da je »danes odpotoval iz Trsta socialnodemokratski agitator Borri, ker bo imel miting v Narodnem domu« (sc. v Ljubljani), iz drugega pa, da se je 5. maja iz Trsta »odpeljal z vlakom socialnodemokratski agitator Jožef Kopač«. Tretje dejstvo je, da je časnik Delavec-Rdeči prapor opozoril že te- den dni pred stavko, da bodo pričeli stavkati 1. maja ljubljanski zidarji, »ako gospodarji ne ugodijo njihovim zahtevam. Sodruge zidarje s tem opozorimo, da ne jemljejo dela v Ljub- Ijani«.'' Na shodu stavkajočih dne 6. maja so govorniki zelo napadali pisanje »Slovenca« in svetovali Gostinčarju in Stefetu, dvema vo- dilnima krščanskima socialistoma, naj se ne prikažeta stavkajočim.^ S tem je najbrž zadostno dokumentirano mnenje, da so bili organizatorji, voditelji in zaščitniki stavke socialni demokrati. Ti so si- cer trdili, da so vse poskusili, da se stavka ne uresniči, a zaman,' in da je strokovno dru- štvo zidarjev, ki je bUo v rokah socialnih de- mokratov, skušalo stavko onemogočiti, ker večina zidarskih delavcev še ni organizi- rana, da pa je bilo zaman, ker so zidarji sami zahtevali stavko.^" Kakor je po eni stra- ni značilno to, da je socialne demokrate skr- belo, ker večina zidarskih delavcev ni organi- zirana, tako je po drugi strani važno ugoto- viti, da je bU del vodUnih ljudi socialne de- mokracije kljub vsemu za ofenzivo. Zaradi tega smemo domnevati, da ni bilo prave enot- nosti glede tega, ali naj se stavka prične ali ne. Stavka se je pričela na dan prvega maja po vsej verjetnosti zato, da bi se uresničila svojevrstna oblika praznovanja delavskega praznika. V tem nas podpira dejstvo, da je na shodu v Kazini 1. maja, kamor je baje prišlo 1800 delavcev, govoril Linhart prav o pomenu 1. maja.ii POTEK STAVKE Na predvečer stavke, dne 30. aprila, je bilo V Kazini veliko zborovanje, ki se ga je ude- ležilo mnogo delavcev, med njimi okoli 400 zidarjev in tesarjev.i^ Pod predsedstvom Specka, Vičiča in Pahorja sta govorila Karel Linhart slovensko in Borri italijansko (mno- go sezonskih delavcev je prihajalo v Ljublja- no iz obmejnih predelov). Oba sta večkrat vprašala zbrane delavce, ali hočejo stavkati; vedno sta — kot pri kakšnem plebiscitu — prejela odgovor »da«.'^ Po shodu so delavci izvolili med seboj stav- kovni odbor. Vodila sta ga zidarska polirja iz Renč Anton Vičič in Pahor, člani pa so med drugimi bili Miha Pavčič in tesarja Matija Hlebš iz podjetja 2^kotnik ter Anton Vernik iz podjetja Lehner. Stavkovni odbor se je se- stajal v lokalu v Vegovi uUci 15 (»Pri Sik- cu«). — Podjetniki niso imeli posebnega od- bora za pogajanja. Zastopnika tesarjev Vernik in Hlebš sta iz- javila na magistratu, da stopajo zidarji v stavko zato, ker podjetniki ne sprejmejo de- lavskega predloga o desetumem delavniku z dosedanjimi mezdami. Ti delodajalci, ki so se zbrali na magistratu, so bili: Filip Supančič, Valentin Acceto, Emil Tonnies za firmo Gu- stav Tonnies, Franc Faleschini za firmo Fa- leschini & Schuppler, Kamilo Pammer za Kranjsko stavbno družbo in tesarski mojstri Franc Pust, Ivan Zakotnik ter Jožef Lehner. Podjetniki so odklonili delavski predlog z motivacijo oziroma izjavo, da se hočejo o predlogu pogajati šele v jeseni, torej po kon- cu gradbene sezone, za prihodnjo gradbeno sezono (od spomladi do jeseni 1903). S tem so jasno povedali, naj bi delavci prijavili svo- je zahteve za delo v sezoni 1902 že leto dni prej, torej v jeseni 1901. Kljub odklonitvi so tesarji vztrajali pri svoji zahtevi, da hočejo delati od 7. ure zjutraj in ne več od 6. ure dalje. To izjavo je podpisalo 116 tesarjev (25 Lehnerjevih tesarjev, po 24 tesarjev Kranjske stavbne družbe in pa firme Tonnies, 18 Za- kotnikovih tesarjev itd.). Tudi zidarji so pričeli stavkati 1. maja. Na- slednjega dne je šlo nekaj sto delavcev pred magistrat, da bi se pogajali s podjetniki, ki so tu sejali. Magistrat jim je prek svojega svetnika odgovoril, da se podjetniki nočejo pogajati z delavci in da morajo zato ti poča- kati na rezultat konference delodajalcev.^* Konferenca pa je sklenila zahtevati, naj gre- do delavci brezpogojno na delo; izjavila je tudi, da podjetniki raje ustavijo delo za ves čas do konca sezone, kot pa da bi ugodili de- lavcem.i' Seveda je bil drugi del izjave le manever, ki naj bi delavce zastrašil, ker je povsem jasno, da bi podjetniki s tem izgubili velik del dobička, pa tudi sicer so pogodbena dela že prevzeli in bi jih stežka razveljavili. Podjetniki niso nastopali enotno. Tako je že naslednjega dne, to je 3. maja, sporočil stav- benik Viljem Treo magistratu, da je privolil v to, da prizna zidarjem, tesarjem in dnevni- čarjem deseturni delavnik s pogojem, da po- večajo v tem času svojo storilnost. Izgovoril si je pravico, da takoj odpusti z dela tistega, ki ne bo izpolnil obljube in mu bo nasproto- val. Ker so bili delavci s tem sporazumni, je stavka pri njem prenehala in s ponedeljkom 5. maja so šli njegovi delavci spet na delo. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stavkajoči so si organizirali primerno dobro oskrbo z živili. Že 2. maja so pripeljali kmet- je z Bizovika živež za vse, ki so štrajkali, zlasti za italijanske sezonske delavce, ki so bili s stavko najbolj prizadeti. Ker ni kazalo, da se bo stavka prav kmalu končala, soi se ti tuji delavci pričeli odpravljati domov, Supan- čič pa je goriške zidarje celo odpustil. 2e dne 10. maja so poročali, da je zapustilo' Ljubljano okoli 200 delavcev in da stavka le' še 460 lju- di. Ta tretjina stavkajočih, ki se je vrnila do- mov, je seveda močno škodovala udarni moči samega štrajka. Poleg odpustitve z dela so podjetniki upo- rabili še drugO' sredstvo: sprejeli so na delo tudi kaznjence. Tako je Kranjska stavbna družba zaposlila 4 mizarje-kaznjence, Mat- hian pa 8 arestantov. Število' 12 sicer res ni velikoi, je pa le pomenilo' gro'žnjo rednim de- lavcem. Kljub temu, da je potekala stavka mirno', so se pojavili na ulicah poleg policajev 3. ma- ja še orožniki.1^ Ti niso bili dodeljeni malo- številnim policajem samo' za zaščito stavko- kazov, temveč zlasti zato, ker se je bilo' bati nemirov. Stavbenik Filip Supančič je namreč prejel anonimno grozilno pismo, da mu bodo zažgali opekarno. Poleg tega so prišle na uho govorice o demonstracijah.i'' Za orožniško pomoč so prosili tudi podjet- niki, kajti njihovel stavkokaze so stavkajoči delavci odganjali z dela že od samega začetka. Tako je na primer 7. maja naznanil stavbenik Jako'b AccetO', da bo delal na stavbiščih v Ci- galetovi in na Sentpetrski cesti le, če bosta stavbišči zastraženi. Na vse to je odredil še sam župan Ivan Hribar, naj »se zastražijo stavbišča po policiji in žandarmeriji in vsako motnjo dela naj se zabrani, če ni drugače, z aretacijami«. In res je bil 9. maja s pretvezo, da je ščuval in grozil stavko-kazom, aretiran in predan državnemu pravdništvu eden iz- med vodij stavke, Anton Vičič. Dva dni po- zneje so aretirali in izročili deželnemu sodišču tesarja Ivana Briclja z Viča, ker se ni pokoril pozivu službuj'0Čega organa javne varnosti, da se odstrani. Naslednjega dne so še aretirali in predali sodišču zidarskega polirja Alojza Po- lirja, ker je svetoval zidarju Valentinu Macco- rattiju, naj ne gre delat. V naslednjih dneh so potem aretirali še druge vidnejše vodje stav- kajočih delavcev.i^ Ruševine na Sentpeitrski cesti (sedaj Trubarjeva ulica) po potresu leta 1895 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KONEC STAVKE Glede na število udeležencev v stavki lahko delimo majski štrajk gradbenih, tesarskih in mizarskih delavcev na tri faze: Prva faza je obsegala dneve od 1. do 9. maja, ko sta stav- kala 602 delavca; druga faza je obsegala te- den od 10. do 16. maja, ko je stavkalo od 550 do 560 delavcev, tretja faza je obsegala dne- ve od 16. maja do 10. junija, ko je stavkalo samo še 38 delavcev. Teh 38 stavkajočih so bili Mathianovi mizarji, ki so pričeli stavkati šele 15. maja. Tako lahko rečemo, da je bilo težišče stavke na prvih 10—14 dneh, potem pa je vztrajnost začela zaradi raznih vzrokov padati. Eden izmed pomembnih vzrokov je bil ta, da je 5. maja prispel iz Gradca v Ljubljano obrtni nadzornik dr. Valentin Pogatschnigg, da bi posredoval med delodajalci in deloje- malci.Ko je obiskal stavkovni komite v Ve- govi ulici, so se pričele 6. maja obravnave pri deželnem predsedniku (torej ne več na ma- gistratu).^'' Rezultat je bil ta, da so 12. maja oblasti in delodajalci odklonili nadaljnja po- svetovanja. Podjetniki so po Pogatschniggo- vem posredovanju nekoUko ublažili svoje za- hteve in pristali na naslednje točke: 1. da vpeljejo lO-urni delavnik od 15. avgusta da- lje, 2. da se takoj vpelje 15-minutni odmor za zajtrk, 3. da zaradi stavke ne bo nihče od- puščen z dela.^ Delavci so vztrajali pri svojem in sklenili, da točk ne bodo sprejeli ter da bodo stavkali dalje. Zahtevali so namreč brezpogojno in ta- kojšnjo skrajšavo delovnega časa. Ker ni bila, — kot smo videli, — zahteva sprejeta, so se kakršnakoli nadaljnja pogajanja razbila. Toda stavkovni elan je že pričel popuščati. Zaradi nejasnosti položaja je določen del de- lavcev šel spet na delo, manjši del delav- cev je pa sploh zapustil Ljubljano. Delo je zapustilo prostovoljno 109 delavcev, ki so se vrnili v Italijo, na Goriško itd. Tisti delavci, ki so se vrnili na delo in tisti, ki so bili na novo sprejeti, so se seveda morah podrediti omenjenim trem točkam delodajalčevih pogo- jev, ki smo jih citirali zgoraj.^^ Stavka se torej ni končala docela uspešno za delavce. Ostrino so ji omilili momenti, ki jih že poznamo: vračanje sezonskih delavcev v rodne kraje, stavkokazi, zaposlitev kaznjen- cev, Pogatschniggova intervencija. Vsekakor porazno pa je delovala aretacija 13 delavcev, ki jih je magistrat nato predal državnemu pravdništvu. Viljem Treo zase je takoj pristal na delavske zahteve in pričel z delom po no- vem; enake taktike se je poslužil tudi podjet- nik Simon Treo. Telegrafski poziv dr. Ellen- bogenu na Dunaj, naj pride v Ljubljano, je ostal brez odziva. Ovadba, da je Simon Treo s samokresom grozil stavkajočim delavcem, tudi ni imela želenega efekta.^ Končno tudi govori, ki so jih imeli Kopač, Borri, Breskvar (tudi ta je v svojih govorih napadal krščanske socialiste) in Linhart ter drugi vodilnejši so- cialni demokrati, niso mogli doseči, da bi se stavka uspešno končala. Vsekakor pa je bila najhujša napaka ta, da si tisti delavci, ki so šli v štrajk, niso znali ali hoteli pridobiti za- veznikov, predvsem delavcev iz krščansko- socialnega tabora. Vse to so momenti, zaradi katerih je bil Delavec-Rdeči prapor prisiljen zapisati v svo- jem uvodniku dne 23. maja 1902, da »niso zmagali delavci« in da se je »zidarska stavka končala s popolno zmago delodajalcev«. Sicer je tak pesimizem neposredno po stavki ra- zumljiv, ni pa docela opravičljiv, kajti v vsa- kem primeru je šlo za dragocene izkušnje. Le- teh pa, — tako se vidi, — ljubljanski stavbni delavci še niso imeli dovolj. Sedaj so se na- učili, da brez dobroi pripravljene organizacije stavke in delavskega razreda sploh res ne ka- že spuščati se v boj z delodajalci. To je pri- znal tudi Delavec-Rdeči prapor v istem uvod- niku, češ, da »večina štrajkovcev ni bila organizirana«. Po drugi strani ne gre, da bi prezrli pove- zavo stavkajočih s kmeti glede prehrane. Po- membno je seveda tudi to, da je štrajk opo- zoril ljubljanske prebivalce in oblasti na so- cialne probleme, ki so bolj in bolj stopali v ospredje ter postajali iz dneva v dan aktual- nejši. Pri tem ni šlo samo za materialno plat delavskega življenja, šlo je za politični aspekt problema. OPOMBE 1. Reichsgesetzblatt št. 117. — 2. Reichsgesetz- blatt št. 72. — 3. Slovenec s cit. datumom. — 4. Slovenec z dne 5. in 13. maja 1902. — 5. Slovenec z dne 5. maja 1902. — 6. Slovenec z dne 7. ma- ja 1902. — 7. Delavec-Rdeči prapor z dne 25. aprila 1902. — 8. Slovenski Narod z dne 7. maja 1902. — 9. Slovenski narod z dne 1. maja 1902. — 10. Delavec-Rdeči prapor z dne 9. maja 1902. — 11. Ib., 9. maja 1902. — 12. Slovenski Narod z dne 1. maja 1902 in Slovenec z istim datumum. 13. Slovenski Narod z dne 1. maja in Delavec- Rdeči prapor z dne 9. maja 1902. — 14. Mestni arhiv ljubljanski, Reg I, fasc. 1479. — 15. Sloven- venski Narod z dne 2. maja 1902. — 16. Sloven- ski Narod z dne 3. maja 1902. — 17. Mestni ar- hiv ljubljanski, Reg II, fasc. 27. — 18. Slovenec z dne 12., 13. in 14. maja 1902. — 19. Slovenski Narod z dne 5. maja 1902. — 20. Slovenski Na- rod z dne 6. in 7. maja 1902. — 21. Slovenski Na- rod z dne 12. maja 1902. — 22. Slovenec z dne 15., 20., 22., 23. maja 1902. — 23. Delavec-Rdeči prapor z dne 16. maja 1902. 128