» nyrgmti
: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
* * * •>
Kmalu bo minila že prva četrtina letošnjega leta, pa čeprav se nam zdi, da so nam dogodki okrog novega leta še tako zelo blizu, kot da bi bili včeraj.
Na Občini Veržej smo bili v tem času zelo aktivni. Veliko pozornosti in aktivnosti smo posvetili pripravi proračuna za leto 2012, ki je bil na zadnji seji občinskega sveta sprejet v prvi obravnavi in podan v javno razpravo. Letošnji proračun je izrazito investicijsko naravnan, kljub temu pa nismo zniževali sredstev za socialo, šolstvo, otroško varstvo in delovanje društev na vseh področjih. Občina Veržej v letošnjem letu predvideva tri večje investicije. Prva je ureditev osrednjega dela Veržeja s Trgom Slavka Osterca, druga je izgradnja kanalizacijskega sistema v Bunčanih, tretja pa dokončna izgradnja vodovodnega omrežja v Občini Veržej, ki predstavlja dograditev vodovoda v Veržeju in novogradnjo vodovoda v Bunčanih. Za prvi dve investiciji ima občina že odobreno sofinanciranje iz evropskih skladov, za izgradnjo vodovoda pa pričakujemo odločbo o sofinanciranju kohezijskega sklada za izgradnjo pomuskega vodovoda Sisitema C do poletja.
Prva investicija, ki se je bomo lotili letos in glede izvajanja najzahtevnejša, je ureditev osrednjega dela naselja Veržej. Obsega rekonsrukcijo cest, izgradnjo pločnikov in kolesarske steze, izgradnjo ulične razsvetlajve in meteorne kanalizacije v Ulici Frana Kovačiča in na Trgu Slavka Osterca, prav tako pa obsega samo ureditev Trga Slavka Osterca. Občina je trenutno v fazi izbire najugodnješega izvajalca, tako da pri-
Spoštovane občanke in občani Občine Veržej! Zarja velikonočnega jutra naj Vas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva. To upanje naj daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prihodnost in že sedanji trenutek živimo v upanju v končno zmago življenja nad smrtjo.
Želim Vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni.
Župan Občine Veržej Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr.
čakujemo, da bi z deli lahko pričeli že v aprilu ali maju. Investicija bo kar zahtevna, saj bo zadevala smo osrčje naše občine in naselja Veržej in bo močno vplivala tudi na promet in mobilnost občanov, zato vas že sedaj prosim za strpnost in razumevanje med izvedbo investicije.
Pri investiciji v Bunčanih bomo šli v javni razpis za izbiro izvajalca po sprejemu proračuna. Po izbiri izvajalca bomo na osnovi vrednosti investicije lahko izračunali višino komunalnega prispevka, ki ga bo vsako gospdnjistvo moralo poravnati. Pri tem bomo, glede na gospodarsko situacijo, zagotovo omogočili obročno odplačevanje tega komunalnega prispevka, najmanj na dve leti.
Spomladanska opravila se ob toplem in lepem vremenu ponuajajo kar sama, vendar pa bi ob tem želel občane opozoriti na ravnanje z odpadki. Naša občina zagotavlja odvoz vseh vrst odpadkov preko javne službe, prav tako pa je bil že izveden odvoz kosovnih odpadkov, načrtovan pa je še odvoz nevarnih odpadkov. Zato ni prav nobene potrebe, da bi se odpadki na kakršen koli način znašli v naravi. Kljub vedno večji osveščenosti naših občanov pa je spomladanska slika narave pokazala, da nekateri za odlaganje odpadkov namesto kontejnerjev žal raje izberejo naravo.
Zato Vas vabim, da se udeležite akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 24. marca in da s skupnimi močmi očistimo in uredimo našo občino z željo, da bo tudi v prihodnje ostala čista in brez divijih odlagališč.
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
ZAPIS Z g. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERZEJ
Člani občinskega sveta so se v drugi polovici februarja sestali na 9. redni seji. Na dnevni red je bilo uvrščenih 10 točk, med katerimi so bile najpomembnejše prva obravnava proračuna občine za leto 2012, obravnava osnutka odloka o občinskem prostorskem načrtu, odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta Pomurske regije, obvezna razlaga
odloka o prostorskih ureditvenih pogojih ter predlog poravnave v gospodarskem sporu med KSP Ljutomer, d.o.o. in Občino Veržej.
Člani občinskega sveta so se seznanili z osnutkom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Veržej. Ta odlok temelji na Strategiji prostorskega razvoja Slovenije
dobrodošli na desnem bregu Mure
Fiinkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic Vojkovič (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Damir Skuhala. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 500 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej	TIC Veržej Zavod Marianum Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej	Puščenjakova 1, 9241 Veržej
T +386 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488	V ^ T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778
Eeš^niC^ffl) l.net S www.verzej.si	E center.duo@siol.net S www.centerduo.si
:: občinski utrip
in Prostorskem redu Slovenije, določa pa strateške usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor. Odlok, ki ga je podrobneje predstavila njena pripravljalka, Anja Bauman Školnik s podjetja Urbis, d.o.o., bo v nadaljnjih postopkih dan v javno obravnavo, kjer se bodo občani in drugi zainteresirani lahko podrobneje seznanili z vsebino odloka.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določa, da se za območje regije, v skladu z aktom, ustanovi razvojni svet regije. Tako so se člani občinskega sveta seznanili z Odlokom o ustanovitvi razvojnega sveta Pomurske regije, ki določa ustanovitev sveta, sestavo sveta, volitve članov sveta, konstituiranje sveta, odbore sveta, pristojnosti in naloge sveta, organizacijo dela sveta in zagotavljanje pogojev za delo sveta. Svet sestavljajo: 10 članov predstavnikov občin, 10 članov predstavnikov gospodarstva, vključenih v organe zbornice, ki imajo sedež v regiji, člani območnih razvojnih partnerstev (iz vsake po en član), ki imajo sedež v regiji ter predstavnik madžarske narodne skupnosti. Ta odlok so člani občinskega sveta podprli, hkrati pa so opravili volitve kandidatov za člane Razvojnega sveta Pomurske regije. S področja upravne enote Ljutomer sta na kandidatni listi mag. Olga Karba, županja Občine Ljutomer, in Slavko Petovar, župan Občine Veržej. Odlok bo začel veljati, ko ga bodo sprejelo 2/3 občin z 2/3 deležem števila prebivalcev.
Osrednja točka dnevnega reda 9. redne seje je bila prva obravnava Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2012. S predlogom proračuna so predvideni prihodki in drugi prejemki občine v višini 2.281.827,00 EUR, odhodki in drugi izdatki proračuna pa so ocenjeni v višini 2.379.678,61 EUR. Razliko med višjimi odhodki oz. izdatki ter nižjimi prihodki oz. prejemki bi bilo pokrito s tekočim zadolževanjem občine v višini 120.000,00 EUR. Med pomembnejšimi investicijami so v proračunu zagotovljena
{
www.verzej.si
sredstva za izgradnjo kanalizacije v naselju Bunčani, ureditev osrednjega dela naselja Veržej in za dokončanje izgradnje vodovodnega omrežja v naselju Veržej. Podrobnejši osnutek proračuna je na voljo na spletnih straneh občine.
Občinski svet je sprejel tudi obvezno razlago odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki veljajo na območju občine Veržej. V tej obvezni razlagi se izraza »komunalna in energetska infrastruktura« podrobneje in jasneje definirata kot celotna gospodarska javna infrastruktura, ki so v skladu z zakonom opredeljena kot omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi, ki po enotni klasifikaciji objektov spadajo med gradbeno inženirske objekte.
Prisotni na seji so se seznanili tudi z gospodarskim sporom, ki poteka med tožečo stranko Komunalno-sta-novanjskim podjetjem Ljutomer, d.o.o. in Občino Veržej, v višini 25.237,00 EUR, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Gospodarski spor je nastal zaradi tega, ker Občina Veržej ni hotela poravnati nastale izgube Komunalno-stanovanjske-mu podjetju Ljutomer, ki bi naj nastala zaradi spremembe lokacije odlagališča (iz Ljutomera v Puconce) in posledično zaradi višjih prevoznih stroškov. Občina Veržej se ni čutila dolžna poravnati te izgube, saj je njen občinski svet na predlog Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer potrdil višje predlagane cene, kar pa zaradi nepopularnega ukrepa tik pred državnozborskimi volitvami 2008 ni storila takratna Vlada Republike Slovenije, zato so cene ostale na isti ravni, izguba je naraščala in po koncesijski pogodbi jo je dolžna poravnati Občina Veržej. Občinski svet je sklenil, da se v omenjenem gospodarskem sporu doseže poravnava v višini 17.500,00 EUR, ki jo bo Občina Veržej pokrila v letošnjem proračunu.
Bojan Ferenc
Prišel je dan veselja, prišel je dan vstajenja, premagana je smrt in raj nam je odprt. Aleluja!
Vsaka Velika noč nam vliva novo upanje v življenje in zato naj bo tudi letos radost v naših srcih, da smo deležni božjega blagoslova in ljubezni. Veselo ALELUJO vam voščimo salezijanci in sodelavci Marijanišča.
3 Funkešnica 1/2012
PREDSTAVITEV OBČANA
:: občinski utrip
INTERVJU :: SONJA GERIČ
V prvi letošnji številki vam predstavljamo Sonjo Gerič, 25-letno dekle velikih in mnogoterih življenjskih izkušenj. Sama se vam predstavlja z naslednjimi besedami: »Moje ime je Sonja, Zofka, Sonchek, Sonječka (zate lahko tudi Sophia). Črna ovca, ki gre raje proti večini kot v čredi, deklica z vžigalicami, hospicovka, zgodovinarka, komunikologinja. Revolucionarka (wannabe), idealistka, življenja željna radovednica. Sem še en shizofrenik, ki se noče ločiti od vseh teh oseb. Redkokdo pozna vse.«
Sonja, si zelo vsestranska in aktivna punca, ki je svoje izkušnje delila in nabirala tudi z otroki na daljnem Madagaskarju pri misijonarju Pedru Opeki. Povej mi, kaj je bilo tisto, zaradi česar si se odločila storiti ta korak in kako so potekale priprave?
Čeprav v zahodni civilizaciji ter njeni individualistični družbeni naravnosti, solidarnost, skrb za sočloveka in skupno dobro niso ravno najbolj zanimivi pojmi, se mi zdi, da obstaja velik del mladih, ki jim ni vseeno, so kritični, ob tem pa ne ostajajo zgolj pri besedah, temveč stopijo v akcijo. Ena od oblik aktiviranja je prostovoljstvo - mnogo možnosti je znotraj države, posebno izkušnjo pa seveda predstavljajo mednarodne prostovoljske odprave. Tri leta sem že prostovoljka v enem od slovenskih nevladnih organizacij, me je pa v zadnjih dveh letih zelo pritegnila tudi misel na mednarodno izkušnjo. Ko sem odkrila organizacijo POTA sem vedela da je to to, šla na predstavitev in se odločila za Madagaskar. Skupina se je dobila na treh vikendih, kjer smo se spoznavali, pripravili program, imeli predstavitve pri masah, zbirali donacije....In se odpravili na pot :)
Kako dolgo je trajala odprava in kako bi opisala življenje na Madagaskarju?
Odprava je trajala en mesec. Obdobje, ki smo ga preživeli med Malgaši je bilo prekratko, da bi lahko zares spoznali, kako živijo. Smo pa vsaj malo začutili utrip Madagaskarja. Kot pravi Pedro Opeka: Malgaši nimajo ure, oni imajo čas:)! To je pomenilo kar majhen kulturni šok za sto-rilnostno naravnane Evropejce. Malgaši živijo nadvse preprosto. V glavi mi ostajajo slike veselih, igrivih otrok živih oči, ki jih neskončno razveseli že kos polivinila, volne, papirja, borna skodelica riža, čas, ki jim ga podariš, preproste pesmi, bansi, objem. Ja, nismo se mogli načuditi vsemu temu veselju, petju, plesu, radovednosti.. .pristnosti.
Kako je ta izkušnja vplivala na tvoje življenje?
Ozavestila sem osnovne človekove potrebe (za katere je v naši družbi samo po sebi umevno, da so zadovoljene): potreba po hrani, vodi, toplem oblačilu, strehi nad glavo. Mi je pa preprosto življenje zelo dobro delo. Čeprav smo bili umazani (umivali se nismo tudi po en teden:), lačni,
3 Funkešnica 1/2012
:: občinski utrip
smo bili preprosto veseli, nezagrenjeni. Poglobili smo socialni čut in čut za krivico, ki se dogaja depriviligiranemu delu sveta. In dojeli.. .kako malo potrebujemo. Za življenje in za srečo.
Pred kratkim si diplomirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani - smer komunikologije: medijske in komunikacijske študije. Kaj te je pravzaprav navdušilo za ta študij?
V času odločanja glede študija smo po Sloveniji gostovali z igranim recitalom Nekega jutra, ko se zdani (poezija Vlada Kreslina), ki ga je vodila profesorica Cilka Jakelj. Tam sem se navdušila nad nastopanjem, interpretiranjem besedil in posledično nad delom v medijih. Ko sem prebrala program študija komunikologije se mi je zdelo, da bi bilo to nekaj zame.
Po diplomi si se odločila študij nadaljevati še na Filozofski fakulteti. Za katero smer si se odločila?
Po diplomi sem vpisala podiplomski študij zgodovine, znotraj katerega sem se usmerila v novejšo zgodovino. Zanima me predvsem balkanska sodobna zgodovina, trenutno pa se ukvarjam s srbskim nacionalizmom. Prepričana sem, da brez poznavanja in razumevanja preteklosti, dogodkov, procesov, ki so pripeljali do njih, ni mogoče povsem razumeti družbe v kateri živimo. Predvsem zato me je to področje tako prevzelo!
Tvoj urnik poleg študija zapolnjuje tudi delo na RTV Slovenija.
Tako je, z delom na radiu sem začela pred slabim letom. Pot radijca zgleda nekako takole - začneš kot asistent, ki spoznava delo, snema ankete, pozneje reportaže, če uredniki menijo, da si iz pravega testa te čez nekaj mesecev pošljejo na govorne vaje in vaje iz fonetike, ki traja eno studijsko leto. Šele potem se začne govor pred mikrofonom. Trenutno sem v fazi radijskega izobraževanja.
Seveda pa to ni edina dejavnost, s katero se trenutno ukvarjaš. Si tudi prostovoljka pri organizaciji Hospic. Komu je namenjena ta organizacija in kako se v njej udejstvuješ?
Društvo Hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ki si prizadeva za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja in žalovanja v družbi. Pred tremi leti sem opravila nekaj mesečno izobraževanje za prostovoljko in od takrat Hospicu namenjam del svojega časa. Moja osnovna naloga je spremljanje umirajočih, kar pomeni, da umirajoči osebi nameniš nekaj ur vsak teden in s tem razbremeniš svojce. Zelo pomembno poslanstvo prostovoljcev Hospica pa je tudi detabuizacija smrti. Ravno pripravljamo program na to temo. Morda pridemo tudi v Veržej! :) Začela pa bom tudi z izobraževanjem za delo z žalujočimi, česar se še posebej veselim.
Pedro Opeka v Sloveniji (Sonja prva z desne)
Kaj te v življenju osrečuje?
Ob neki drugi priložnosti sem pisala osebni opis, katerega del odgovarja na to vprašanje. "Kaj me osreči? Regrat sredi betona (ker me spomni, da je vse mogoče). Neukrotljiva Maltežanka, ki sliši na ime Habiba. Vonj poletnega dežja. Agnus dei (J. S. Bach, Maša v b-molu). Drsenje prstov po tipkah klavirja. Nasmeh neznanca. Pronicljivi sogovorniki. Trpko-sladki okus prave čokolade, ki se topi v ustih. Hektolitri zelenega čaja med izpitnim obdobjem. Ruščina. Zvonček, sončnica, marjetica, spominčica. Poezija Federica Garcia Lorce, Novice Novakovica, Alojza Ihana. Hafis. Cel ritual pitja tequile. Spomini, ki mi prikličejo nasmeh na obraz. Dejstvo, da čeprav nam je veliko odvzeto, veliko ostaja. Odgovornost do sočloveka. Sposobnost brez velikih potez obračati svet na bolje. Zame. Zanje."
Kakšni so tvoji cilji za naprej?
Zelo nerada načrtujem življenje. Poskušam kar se da polno živeti v danem trenutku. Ki je v bistvu edino gotovo, kar imamo. Sprejemati odločitve in njihove posledice. Živeti v zavedanju vsega dragocenega v svojem življenju. Hiteti počasi (to mi sicer še ravno ne gre:). In potem se že pot sama oblikuje. Prepričana sem, da je vse v nekem smiselnem skladju, čeprav tega pogosto ne razumemo.
Mateja Rus
3 Funkešnica 1/2012
:: občinski utrip
AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO 2012« TUDI V OBČINI VERŽEJ
Pričeli smo s pripravami na ponovitev velike prostovoljske okoljske akcije Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. marca 2012, v šolah in vrtcih pa 23. marca 2012. Tokrat ne bomo čistili samo Slovenije. Milijoni prostovoljcev bomo del največje okoljske akcije v zgodovini človeštva, akcije, ki bo združila svet, World Cleanup 2012. Skupaj bomo očistili naš planet milijonov ton odpadkov. Na ta dan se bo pisala zgodovina.
Verjamemo, da boste tudi vi z nami krojili čisto zgodbo o uspehu.
Akcija bo potekala po uspešnem zgledu projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v katerem se je 17. aprila 2010 združilo več kot 270.000 prostovoljcev. Podobne velike prostovoljske čistilne akcije je izvedlo še 11 držav s skupno več kot 1,5 milijona sodelujočimi prostovoljci. Od vseh je bila Slovenija daleč najbolj uspešna.
Lanskemu čiščenju Slovenije so se pridružile prav vse slovenske občine. V nekaterih je udeležba dosegla skoraj polovico občanov. Akcija se je izkazala za pozitivno ne le z okoljevarstvenega, temveč tudi ekonomskega in socialnega vidika. Nastal je prvi vseslovenski register divjih odlagališč, velika odmevnost pa je pripomogla k višanju ozaveščenosti. Akcija je s svojo povezovalno noto močno vplivala na krepitev vezi med občani. Vse to viša kvaliteto našega življenja.
Tudi v naši občini smo takrat pokazali, da znamo stopiti skupaj in prevzeti odgovornost za svoj kraj, da si želimo v skrbi za čistejše okolje pokazati, da lahko skupaj marsikaj ustvarimo, spremenimo, dvignemo ozaveščenost.
Lanske izkušnje so pokazale, kaj smo naredili dobro in kje bi se dalo kaj izboljšati. Tokrat imamo lažjo nalogo, saj smo se nekaj že naučili. Ob ponovitvi čistilne akcije lahko
razmislimo tudi o drugih, predvsem dolgoročnih rešitvah, ki bodo reševale področje odpadkov in čistosti kraja.
Verjamemo, da boste del največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva tudi vi in da si boste 24. marec označili v vašem koledarju že sedaj!
Veselimo se skupnega sodelovanja tudi tokrat!
Koordinator aktivnosti v občini Veržej: Jure LEGEN
E: jure.legen@gmail.com T: 031-375-583
Koordinator projekta: Društvo Ekologi brez meja E: info@ocistimo.si T: 040 255 433 www.ocistimo.si www.ekologibrezmeja.si
r^^Too)
Let's
1 do it!
World Cleanup 2012
A o/i CV3 _ oc na 1 '
24.03 - 25.09.12
Izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta
V naselju Veržej je v letu 2012 oziroma 2013 predvidena izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta z devetimi stanovanji in tremi poslovnimi prostori za prodajo. Občina Veržej vabi vse zainteresirane, ki bi želeli kupiti stanovanje ali poslovni prostor v predmetnem objektu, da svojo namero sporočijo Občini Veržej, najpozneje do 12. marca 2012. Vse dodatne informacije dobite na Občini Veržej v poslovnem času občinske uprave osebno ali na tel. št. 02/584 44 80.
Velika požarna ogroženost - prepoved kurjenja v naravi!
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 7. marca 2012 na območju celotne države. Razglas velja za območja brez snežne odeje. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter Policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor.
3 Funkešnica 1/2012
:: občinski utrip
KURENTI LETOS TRIKRAT OBISKALI VERZEJ
V torek, 14. februarja se je okrog 13. ure v Veržeju naenkrat zaslišalo glasno pokanje z biči. Če ste se takrat nahajali v bližini veržejskega krožišča, ste kaj hitro lahko ugotovili, da so našo občino obiskali pravi kurenti. Okrog 15 velikih kosmatincev, s pisanimi trakovi in velikimi zvonovi okrog pasu, je napolnilo parkirišče pred trgovino, kjer so jih že nestrpno pričakovali mlajši in manj mlajši obiskovalci. Kurenti so s poskakovanjem in glasnim pokanjem vsem občanom naše občine zaželeli dobro in obilno letino, med svojim značilnim plesom pa so od marsikaterega dekleta prejeli tudi robček, ki so ga zavezale na njihovo ježev-ko. Če morda še niste vedeli, kurent zbira robčke oziroma rutice zato, da bi bil med dekleti še bolj zaželen. Več jih ima, več naj bi bil vreden.
S kurenti so zaplesali tudi otroci iz Vrtca Veržej, končno besedo pa jim je namenil župan Slavko Petovar, ki se jim je za obisk zahvalil ter jih povabil, da se pri nas malo okrepčajo.
Da pa resno mislijo, so kurenti obiskali Veržej še v petek, 17. februarja in na pustni torek, 21. februarja. Kurenti so več kot uspešno pregnali zimo, o tem pričajo tudi visoke temperature in okolica, ki se je kmalu po njihovem odho-
du znebila svoje snežne odeje, ki smo jo sicer letos že vsi tako nestrpno in dolgo pričakovali.
Besedilo in foto: Mateja Rus
PREDSTAVITEV PROJEKTA
E-ROKODELSKA TRGOVINA_
Trženje in razvoj rokodelskih izdelkov ter povezovanje in izobraževanje izdelovalcev domače in umetnostne obrti v Prlekiji
Projekt E-ROKODELSKA TRGOVINA: trženje in razvoj rokodelskih izdelkov ter povezovanje in izobraževanje izdelovalcev domače in umetnostne obrti v Prlekiji izvaja Zavod Marianum Veržej - Center DUO v sklopu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je delno financiran z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, OS 4, pristop LEADER.
Rokodelstvo je predvsem v preteklosti bila pomembna gospodarska dejavnost v Prlekiji. S sodobnimi prijemi in s pravilno tržno usmeritvijo dobiva tudi v današnjem času vedno pomembnejšo vlogo in postaja primarni, oz. sekundarni vir zaslužka posameznika. S tem projektom želimo obstoječe rokodelce povezati in njihove izdelke ponuditi kot celoto, ter jih izobraževati v podjetniških vsebinah, hkrati pa različne ciljne skupine ozaveščati, da je rokodelstvo (še) neizrabljen vir, in jih vzpodbuditi, da tudi sami spoznajo možnosti te panoge in si nenazadnje z rokodelstvom izboljšajo svoj socialni položaj.
Z motivacijskimi delavnicami in izobraževanjem, ki ga bomo izvajali tekom izvedbe projekta, želimo vzpod-
center duo
buditi širšo javnost in ljudi seznaniti z možnostmi rokodelstva, jim približati različne rokodelske panoge ter podati nekatera osnovna znanja, ki bi jih samostojno ali preko nadaljnjih tečajev nadgrajevali. Z izgradnjo infrastrukture za trženje rokodelskih izdelkov (v velikosti 100 m2) in z rokodelsko e-trgovino, ki bo predvidoma zaživela ob koncu marca, želimo ponuditi obstoječim ponudnikom rokodelskih izdelkov reprezentativno predstavitev, ki jo bomo nadgradili z izobraževalnim simpozijem o trženju in predstavitvijo na sejmu, ki ga bomo organizirali v Veržeju (kot tržno-turistična prireditev), hkrati pa bomo naše aktivnosti predstavljali tudi na sejmih v Slovenj Gradcu in Ljutomeru.
V Centru domače umetnostne obrti Veržej verjamemo, da rokodelstvo daje priložnost in možnost za zaposlovanje različnim skupinam ljudi, hkrati pa ohranja znanja in spretnosti naših prednikov in s tem tudi kulturno dediščino, ki se bo z našimi usposabljanji prenašala na mlajše rodove.
Ivan Kuhar, ZMV-CD
3 Funkešnica 1/2012
: razpisi in projekti
INVESTICIJA »UREDITEV OSREDNJEGA DELA NASELJA VERŽEJ«
Občina Veržej namenja veliko pozornosti k splošni urejenosti krajev v občini in zagotavljanju ustreznih pogojev za kakovostno bivanje občanov. Tako se je odločila tudi za ureditev osrednjega dela naselja Veržej, z ureditvijo osrednjega trga Slavka Osterca. Trg Slavka Osterca predstavlja samo jedro naselja, obkrožajo pa ga tradicionalne domačije, med katerimi jih je nekaj pod spomeniškim varstvom. Območje trga je zavarovano kot del kulturne dediščine naselja Veržej. V samem središču trga se sredi zelenice nahaja zavarovan spomenik Slavka Osterca, v bližini pa stoji še Marijin steber, ki je v poznobaročni maniri postavljeno znamenje s kipom Kraljice Marije z otrokom. Tudi Marijin steber je zavarovan kot sakralna stavbna dediščina. Območje trga se nahaja tudi v neposredni bližini župnijske cerkve, zato se predvsem ob nedeljah in praznikih na območju trga v bližini cerkve zbere večje število ljudi.
Trg je trikotne zasnove, obdan s prometnimi površinami. Parkovnih poti znotraj zelenice ni. Obrobje zelenice je obdano z linijsko zasaditvijo češenj.
Občina Veržej se je odločila, da spremeni dosedanjo podobo omenjenega dela naselja.
Celotna ureditev osrednjega dela naselja Veržej bi obsegala preureditev trga Slavka Osterca, rekonstrukcijo obstoječe dotrajane ceste v osrednjem delu naselja Veržej z ureditvijo pločnikov in pešpoti, ureditev odvodnje meteornih vod iz osrednjega dela naselja ter ureditev javne razsvetljave v osrednjem delu. S tovrstno ureditvijo osrednjega dela bi trški prostor povezali z okolico, kar bi celotnemu območju trga dalo nov, privlačnejši videz, krajanom pa omogočilo varno in sproščeno zadrževanje in zbiranje na površinah trga. Krajinska zasnova trga bi obsegala minimalne posege v trg, kot so razmestitev klopi, utrditev peščenih sprehajalnih poti ter zasaditev drevesne vegetacije, ki bi nudila odprt pogled v park, na spomenik in na župnijsko cerkev.
Ker je promet na prometnih površinah, ki obdajajo trg, precej gost, investicija predvideva tudi rekonstrukcijo prometne infrastrukture, z ureditvijo pločnikov in pešpoti. To bi bistveno prispevalo k varnosti obiskovalcev trga in dostopnosti do trga. Hkrati bi se uredila tudi javna razsvetljava, ki bi izboljšala preglednost cest, domačinom pa omogočila varno gibanje tudi v nočnih urah.
Tako je ureditev osrednjega dela namenjena predvsem izboljšanju same podobe osrednjega trga s spomenikom, ki je pomemben del kulturne dediščine in veliko prispeva k turistični podobi Veržeja. Ureditev trga in parkovnih površin bi vsem krajanom, tako najmlajšim in mladim družinam z otroki kot tudi mladostnikom in starejšim, nudila primerne površine za zadrževanje in druženje na prostem, za rekreacijo, sprehode in oddih. Rekonstrukcija dotrajanih
cest in ureditev pločnikov s pešpotmi pa bi bistveno prispevala k varnosti obiskovalcev trga. Tako bi se bistveno dvignila kakovost bivanja v naselju Veržej, trg Slavka Osterca pa bi dobil novo podobo, na katero bi bili vaščani ponosni, saj bi bodoče generacije spodbujala k ohranjanju kulturne dediščine. Tako bi se povečalo medgeneracijsko druženje in povezanost med domačini, povečala bi se poseljenost v občini, izboljšala prometna varnost in turistična podoba, kar bi vse skupaj veliko prispevalo k razvoju celotne občine.
Trg je zasnovan kot urejena javna zelena površina naselja z minimalnimi posegi, v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. Do osrednjega dela trga, torej do spomenika, je predvidena ureditev dostopnih poti, ki se bo sklenila v obhodno pot okrog spomenika. Severni del zelenice, ki je od osrednjega dela odrezan s prečno dostopno potjo, bo prepletena s prečnimi potmi, ki bodo povezovale vzhodno in zahodno cesto trga. Poti znotraj zelenice se bodo izvedle v širini 1,5 m, so peščene in z obrobo iz granatnih kock.
Prostor se bo opremil z vso drobno urbano opremo, ki bo naredil prostor prijetnejši in uporaben vsakodnevnim in občasnim gostom. Investicija obsega postavitev naslednje urbane opreme: klopi, koši, omejevalni robniki, okrasna klop.
Na območju trga je predvidena odstranitev večjega dela češenj, ki so zasajene po robu trga. Tako bo nastal skoraj prazen prostor, ki ga je potrebno ponovno zasaditi s parkovno vegetacijo, ki bo obiskovalcem trga nudila senco in hkrati zastirala poglede na trg, ločevala funkcije trga, itd.
Poleg ureditve trga je predvidena še rekonstrukcija cest Ulica Frana Kovačiča in Trg Slavka Osterca, ureditev meteorne kanalizacije ter postavitev javne razsvetljave.
Ocenjena vrednost naročila je 700.000,00 EUR, za izvedbo omenjene investicije pa je bila Občina Veržej uspešna pri kandidiranju na javni razpis za pridobitev evropskih sredstev, tako da bo ta investicija sofinancirana iz programa razvoja podeželja v višini 85 % brez davka na dodano vrednost. Dela se bodo izvajala letos, v obdobju od maja do avgusta.
Besedilo in foto: Bojan Ferenc
8 Funkešnica 1/2012
: turistični utrip
PROMOCIJA IN POMEN PROJEKTA MURA-DRAVA.BIKE
Moderni trendi v turizmu se nagibajo k trajnostnim oblikam, ki so povezane z rekreacijo v čim bolj neokrnjeni naravi, hkrati pa posamezniku omogočajo aktivno preživljanje prostega časa in nabiranje novih moči. Slogan „nazaj k naravi" je vodilo vedno večjega števila posameznikov, ki aktivno preživljajo prosti čas. Projekt Mura-Drava. bike, ki ga v sodelovanju z desetimi projektnimi partnerji izvajamo v Regionalni razvojni agenciji Mura, tako predstavlja neposredno utelešenje teh modernih turističnih smernic in daje osnovo za poslovne priložnosti lokalnega prebivalstva.
Kolesarjenje je namreč aktivnost, s katero se ukvarja vedno večje število posameznikov, saj ima vrsto pozitivnih učinkov. Med drugim je okolju prijazno, promovira zdrav način življenja in je poceni prevozno sredstvo. V Evropi se kolesarjenje kot turistična dejavnost zelo hitro razvija in postaja pomembna ekonomska veja. Raziskave kažejo, da so glavne kolesarske prometnice najprimernejše ob rekah, kjer je relativno raven teren in tako dostopen vsem kolesarjem, obenem pa pomeni glavno povezavo med drugimi kolesarskimi potmi tudi na bolj zahtevnih območjih.
NAMEN PROJEKTA MURA-DRAVA.BIKE
Specifični cilj projekta Mura-Drava.bike je tako vzpostavitev atraktivne čezmejne turistične kolesarske destina-cije vzdolž reke Mure in reke Drave. Omogočil bo nadaljevanje zelo uspešnih kolesarskih poti v sosednji Avstriji (»Murradweg« in »Drauradweg«) v Slovenijo in Hrvaško, vse do izliva reke Mure v Dravo. S tem bodo obenem izkoriščeni (trženjski) potenciali obstoječih poti, ki jih bodo
tudi obogatili ter bo zapolnjena vrzel, ki povezuje ti rečni kolesarski poti z donavsko kolesarsko potjo. Projektno območje, ki ga sestavljajo regije Pomurje in Podravje ter Me-džimurska in Varaždinska županija, se nahaja v odličnem geografskem položaju za uresničitev zastavljenih ciljev.
Splošni cilj projekta so predvsem zagotavljanje trajno-stnega gospodarskega in družbenega razvoja v čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške; imel bo pozitivne učinke na gospodarsko rast, zmanjševanje odseljevanja ter vzpostavitev prijetnega in spodbudnega okolja.
DOLOČITEV TRASE NA PODROČJU OBČINE VERŽEJ
Ena od ključnih aktivnosti projekta je bila določitev varnega in turistično zanimivega poteka trase ob reki Muri. S predstavniki konzorcija za določitev trase smo se tako na to temo večkrat sestali s predstavniki vseh lokalnih skupnosti ob poti. Predstavniki konzorcija so opravili večkratne oglede terena na področju občine in na podlagi uskladitve vseh variantnih predlogov ter na podlagi upoštevanja cestno-varnostnih omejitev, je bil dogovorjen dokončen idejni potek trase murske kolesarske poti na področju občine Veržej.
Občina Veržej je na podlagi te uskladitve nato pristopila, skupaj s preostalimi dvanajstimi občinami, ki prav tako ležijo ob reki Muri, k javnemu podpisu Sporazuma o skupnem poteku trase kolesarske poti na območju porečja reke Mure. Podpisan dokument nas tako vse skupaj zavezuje k aktivnemu pristopu nadaljnje skupne promocije kolesarstva ob reki Muri.
9 Funkešnica 1/2012
: turistični utrip
MARKETINŠKA ORODJA IN AKTIVNOSTI
Da bi kolesarske poti v resnici zaživele in služile svojemu namenu, jih je potrebno predstaviti širši javnosti in to na primeren način motivirati, da jih obišče.
Eno od najpomembnejših orodij je sodobno oblikovana spletna stran www.mura-drava.eu, ki na enem mestu združuje in celovito vključuje večino v nadaljevanju opisanih promocijskih orodij ter obiskovalcu nudi koristne informacije o poti in ponudbi ob njej. S pomočjo zemljevidov celotnih poti ob rekah Muri in Dravi je mogoče dobiti sliko o geografski legi in načrtovati dolžino posameznih etap in postankov ter jih dopolniti z informacijami o naravnih in kulturnih znamenitostih ter športnih aktivnostih ob poti.
Z namenom dodatne animacije obiskovalcev, ki se namenijo na kolesarsko potepanje, je bilo pripravljenih osem tematskih izletov, ki se bodo tržili kot posamezni ali povezani turistični produkti. Posamezne kolesarske ture razdelijo izlet na več etap, hkrati pa na teh etapah obiskovalcev predlagajo tematsko obarvane znamenitosti, ki zadovoljijo različne okuse in želje. V okviru kolesarskih poti ob Muri in Dravi tako najdete tematske izlete z naslednjimi naslovi: Zdravo za naravo, ki poudarja neokrnjeno naravno in naravne znamenitosti, izlet Voda in zrak, ki poleg narave poudarja tudi termalno vodo in druge vodne vire, izlet Sonce in vino, ki kolesarje popelje po vinorodnih predelih, izlet V zgodovino, ki se osredo-toča na zgodovinsko kulturno dediščino območja, izlet V dvoje, ki je namenjen parom in združuje ogled kulturne in naravne dediščine ter uživanje v sprostitvenih aktivnostih, ki jih ponuja območje, izlet Za radovedne, namenjen
odkrivanju manj znanih krajev in znamenitosti ter izlet Blizu in daleč, ki ponuja manj dodatnih aktivnosti, zato pa veliko več kolesarjenja in daljše kolesarske etape. Izlet Skupaj v nove zmage je nekoliko drugačen, saj je namenjen skupinam obiskovalcev in priljubljenim teambuil-dingom.
Opisani izleti so zgolj osnovni predlogi in napotki za kolesarje, vsak izmed njih namreč ponuja številne možnosti in variacije ter hkrati ponuja tudi dodatne informacije. Te pa je mogoče najti tudi samostojno.
V	času trajanja projekta je bilo prav tako izvedenih šest sejemskih nastopov na petih specializiranih sejmih s področja turizma in kolesarjenja v tujini (Nemčija, Avstrija, Italija), v tujih specializiranih revijah so bile objavljene reportaže o kolesarjenju po projektnem območju (v italijanski kolesarski reviji Amici della bicicletta in nemški kolesarski reviji RadTouren), prav tako pa so bile natisnjene kolesarske brošure in stenski zemljevidi.
Prepričani smo, da bodo kolesarske poti ob Muri in Dravi že to sezono privabile nove obiskovalce, ki se bodo lahko predajali vsem užitkom, ki jih naša pokrajina ponuja. Lokalni ponudniki pa bodo tako dobili nove priložnosti in spodbude za nadgrajevanje in izboljševanje svojih ponudb, v skladu s povpraševanji obiskovalcev. Ne nazadnje pa so označene kolesarske poti zanimive tudi domačinom za izlete ob koncu tedna ali rekreacijo po napornem dnevu.
V	kolikor bi želeli pridobiti več informacij o projektu vas vabimo, da obiščete spletno stran www.mura-drava.eu ali pa nam pišete na elektronski naslov info@mura-drava.eu.
Bojan Kar, projektni vodja
10 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
INTENZIVNI FOLKLORNI VIKEND
Brez znoja in truda je usoda huda. To velja tudi za ples in tako smo Leščečki novo leto začeli z intenzivnim folklornim vikendom v slovenskem najstarejšem mestu - Ptuju. Mesto kurenta nas je pričakalo odeto v novoletno preobleko. Nastanili smo se v Mladinskem prenočišču Kurent v samem centru mesta in s pogledom na mogočni Ptujski grad. Tukaj smo od petka, 6. 1. popoldan do nedelje, 8. 1. 2012 pridno urili nove folklorne korake. Petek je bil v znamenju pridobivanja kondicije in vaj osnovnih korakov polke in valčka. Zvečer smo se pozabavali na tematskem večeru, saj je s smehom in dobro voljo delo veliko lažje.
V soboto zjutraj pa je šlo za res. Pridružil se nam je legenda slovenske folklorne scene Mirko Ramovš. Mirko Ramovš je nekdanji dolgoletni strokovni in umetniški vodja pri Akademski folklorni skupini France Marolt. Kot etnokoreolog je svoje delo posvetil raziskovanju zgodovine in razvoju plesnega izročila na Slovenskem. V publikaci-
jah Plesat me pelji in šestih knjigah z naslovom Polka je ukazana - plesno izročilo na Slovenskem, je prispeval k obsežnemu zapisu plesnega izročila po posameznih pokrajinah. Je najboljši vzor, da vaja in volja delata mojstra. Pri svojih šestinsedemdesetih letih, lahko zasenči marsikaterega mladostnika. Tako smo se po svojih močeh trudili slediti navodilom strokovnjaka, da naši koraki ne bi bili »zanikrni«. Naučili smo se veliko novega, saj smo se posvetili zahodnoštajerskim plesom, ki jih bomo seveda tudi vključevali v naše prihodnje splete in tako zvestim gledalcem ponudili zopet nekaj novega.
Ob koncu dneva smo vsi prijetno utrujeni čakali na krst novincev, ki je tokrat potekal že tretjič. Novinci so krst »preživeli« in so zdaj polnopravni člani Folklorne skupine Leščeček. V nedeljo dopoldan smo osvežili še nekaj plesov, ki smo se jih naučili prejšnji dan in tako zaključili naporen, vendar uspešen intenzivni folklorni vikend.
Klara Jerebic
PREDSTAVITEV PROJEKTA »TE JE LUŠNO BLO«
v
Člani Vokalne skupine Leščeček, KD Slavko Osterc Veržej, smo v letu 2011 pričeli z raziskavo ljudskih pesmi na območju občine Veržej. Povezali smo se s starejšimi občani, ki so se poskušali spomniti ljudskih pesmi, ki so jih prepevali v svoji mladosti, ob delu, praznovanju in drugih dogodkih. Odziv je bil zelo pozitiven, saj smo zbrali preko 30 pesmi z najrazličnejšo vsebino (ljubezenske, šaljive, delavske, pripovedne, napitnice, domoljubne, nabožne pesmi). S strokovno spremljevalko na srečanjih pevcev ljudskih pesmi, go. Adriano Gaberščik smo opravili izbor 17 ljudskih pesmi, katere smo uvrstili na seznam pesmi za našo prvo zgoščenko. Pesmi vsebujejo v veliki meri tudi prleško izrazoslovje, zato so za nas še posebej zanimive.
Na podlagi zvočnih posnetkov starejših občanov, smo člani Vokalne skupine Leščeček besedila zapisali in se pesmi tudi naučili. Kot produkt te raziskave bosta izdani knjiga z besedili pesmi in zgoščenka z izbranimi pesmimi v naši izvedbi. Vsekakor bo izdano gradivo lep spomin na čase, ko je ljudska pesem spremljala življenje preprostega kmečkega človeka, mu velikokrat narisala nasmeh na obraz ali lajšala bolečine ob težkih dnevih. Že sedaj vljudno vabljeni, da nam prisluhnete v soboto, 12. maja ob 19. uri v Domu kulture v Veržeju, kjer bomo izbrane pesmi iz zgoščenke javnosti tudi predstavili. Da Prleki že od nekdaj veljamo za hudomušne ljudi, se boste lahko tudi sami prepričali.
Mateja Rus
18 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIK
V nedeljo, 5. 2. 2012, smo tudi v Veržeju obeležili slovenski kulturni praznik.
Po lepih uvodnih mislih, ki so sledile himni in so pritegnile pozornost prisotnih ter tako napovedale praznik kulture, je izbrane in lepe besede namenila njej in vsem kulturnim ustvarjalcem tudi slavnostna govornica Mira Rebernik Žižek, koordinatorka OI JSKD Ljutomer, dobitnica številnih priznanj in nagrad za dosežke v ljubiteljskem gledališču.
V nadaljevanju praznovanja smo uživali v kulturnem programu, ki so nam ga pripravili dijaki 3. letnika Konser-vatorija za glasbo in balet Maribor. Mladi glasbeni umetni-
ki so nas navdušili s svojo preprostostjo, hkrati pa smo ob njihovem izvajanju občutili vso veličino, ki jo nosi umetnost. Z zanimivim in pestrim programom so nas popeljali v svet glasbe in plesa, ki so ga začinili z drobci iz lastnega sveta poezije. Še posebej ponosno smo prisluhnili domačinu Aljažu Ferencu, ki je mojstrsko zaigral na kitaro, zbrane pa so presenetile in navdušile tudi baletne plesalke, ki jih imamo na našem odru redko priložnost občudovati.
Slovenski kulturni praznik so počastili s svojo prisotnostjo številni obiskovalci, ki so izvajalce kulturnega programa nagradili z dolgim in močnim aplavzom.
Damjana Ferenc
SLAVNOSTNI GOVOR OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V VERZEJU, 5. FEBRUARJA 2012
Spoštovani kulturni ustvarjalci, cenjeni gospod župan, dragi občani, občanke Veržeja, pozdravljeni vsi, ki dobro v srcu mislite!
Ko sem dobila povabilo, naj vam spregovorim ob Slovenskem
kulturnem prazniku, sem bila nekoliko v zadregi, potrditi to
možnost ali ne. Si upati ali se bati? ...
Slovo sem strahu dala in si upala! Tako stojim danes pred vami
in doživljam današnjo funkcijo govornice kot privilegij, da vam
smem kot kulturna ustvarjalka, ponuditi svoje misli v oceno in
razmislek.
»Kdo zna
noč temno razjasnit', ki tare duha! Kdo ve,
kragulja odgnati, ki kljuje srce od zora do mraka, od mraka do dne!«
Kdo si upa trditi, spoštovani zbrani, da bi brez kulture Slovenci lahko obstali?
Če je Prešeren dvignil našo besedo in misel iz podložniške vsakdanje rabe in je naš buditelj in vodnik na poti k pravičnejšemu, svobodnejšemu in odgovornejšemu življenju, je naša naloga, da v sebi pravočasno odkrijemo bogastvo talentov, ki so nam bili že v zibelko položeno. In to bogastvo je potrebno razkriti, se angažirati in ustvarjati.
Osvoboditi se je potrebno notranjih ovir, ki dušijo ustvarjalno moč, ki tarejo našega duha. Morda prevečkrat gledamo na življenje kot hojo v neznano. Dobro pa se zavedamo, da na cilj prispejo le najvztrajnejši. To pomeni, da si moramo jasno začrtati pot in da ne izgubiti cilja pred seboj. Predvsem mlademu rodu moramo biti vzgled, da se splača biti svoboden v svoji duši, v ustvarjanju, v izražanju. Splača se biti tudi kritičen, če je to potrebno, pa četudi smo kdaj zaradi tega kaznovani, zasramovani ali celo odrinjeni. Poslanstvo kulturnikov je, da iščemo pot k pravičnejšemu, svobodnejšemu in odgovornejšemu življenju. Ne s figo v žepu, delovati moramo konstruktivno in pošteno.
»Pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje, brez dnarja.«
V modernem času se žal vse vrti okoli denarja. Zdi se, da je samoumevno, da lahko kulturniki tudi s skromnimi sredstvi delamo čudeže. Res je! - ker ljubimo to, kar delamo, ker ustvarjamo to, kar imate Vi radi, dragi občani, občanke Veržeja, saj nas venomer opogumljate z obiskom kulturnih prireditev. Smisel našega dela ne iščete od danes na jutri. Nanj ne gledate zgolj kot na tržni artikel. Dobro veste, da so talenti kulturnih ustvarjalcev biseri, ki so preveč dragoceni, da bi lahko bili tržni artikli.
18 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
Kulturniki v vašem okolju, imajo močno vero v življenje - v darove, ki so jim bili v zibelko položeni. Lahko bi jih zavrgli, pa jih preprosto ne morejo, ker so del njih, ker nesebično ljubijo slovensko besedo, bogato kulturno dediščino vaše občine. Zato:
»Srečna draga vas domača...«
Vaša prelepa veržejska, banovska, bunčanska pokrajina, ki s svojo prijazno barvitostjo blagoslavlja vas, ki tu živite, delate, ustvarjate, ljubite, verujete v človeka, v zmago dobrega. Nikar se ne vdajte potrošništvu, televiziji, internetu ... radi prihajajte na prireditve, radi se vključujte v različne oblike kulturnega ustvarjanja, kajti tukaj je vaša, samo vaša bogata kulturna dediščina, zaradi katere ste posebni v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu.
Kultura je mati novih vrednot, močne vere v življenje, v človeka. Zato bogatite drug drugega z žlahtnostjo jasne besede, slike, plesa, glasbe. Bodite drzni in pogumni, ponosni na svoje korenine. Kajti bistvo kulture in umetnosti je, kot pravi Kosovel:
».živi stik med človekom in človekom, človekom in okolico, med človekom in vesoljstvom.«
Naj vam bo kultura temelj za materialni in duhovni napredek, gonilo razvoja in obstoja, povezanosti in sodelovanja, naj vam bo zatočišče ustvarjalnosti in inovativnosti. In ker smo eden redkih narodov, ki se zavedamo pomembnosti kulture celo tako, da smo ji namenili državni praznik, bi bilo zelo dobro, če bi tudi naši politiki kdaj prebirali Prešernove poezije, ki so še zmeraj zelo aktualne. V njegovih pesmih
je čutiti sovraštvo do krivice, ljubezen do pravice. Njegove pesnitve so ena najčistejših, naravnih izpovedi ljubezni do sočloveka, naroda, do življenja. Kakor pravi meni nadvse ljub pesnik Tone Pavček:
»Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce. In da iz sveta odganjaš - sence.«
Naj bo vsak dan, sonca in kulture poln dan!
Iskrene čestitke ob Slovenskem kulturnem prazniku in
»naj živi Bog,
kar nas dobrih je ljudi!«
Mira Rebernik Žižek
Mira Rebernik Žižek, vodja ljutomerske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in dolgoletna članica Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer, se z igro ukvarja že od rane mladosti, ljubitelji amaterskih odrov so jo spoznali že v zelo raznolikih gledaliških vlogah, s katerimi se vedno poistoveti do potankosti in postane drug človek. Zunaj odra je odgovorna, resna in preudarna, na odru pa kaže neverjetno energijo, humornost, sproščenost, lahkotnost in privlačnost do še tako zahtevnega gledalca. Za svoje kulturno ustvarjanje je prejela že veliko priznanj, od katerih omenimo le nekatere: Čufarjeva plaketa za najboljšo žensko vlogo na festivalu ljubiteljskih gledališč Slovenije, priznanje Matiček za najboljšo vlogo na 45. Linhartovem srečanju, Miklošičeva nagrada za dolgoletno, uspešno, aktivno delovanje na področju ljubiteljske kulture in za vse gledališke dosežke v občinskem in državnem merilu ter Severjevo nagrado za dosežke v ljubiteljskem gledališču.
Njeno delo na področju kulture je v prleškem okolišu pustilo globok pečat pri oblikovanju kulturnih programov, promoviranju, ustvarjanju in režiranju ljubiteljske gledališke igre, ter dejavnostmi na odru, prav tako pa predstavlja vez med lokalnimi skupnostmi in ljubiteljskimi kulturnimi ustvarjalci.
18 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
PODROČNI PRVAKI V ODBOJKI
Organizator področnega prvenstva v odbojki za starejše deklice in starejše dečke je bila OŠ Veržej. Tekmovanje je bilo v sredo, 18. 1. 2011, v Ljutomeru. Za ekipo starejših deklic naše šole so igrale: Žanin He-ric, Lea Belec, Ana Šterman, Sabina Kopun, Nastja Novak, Nastja Borko, Taja Kukolj in Saška Belec. Učenke naše šole so prvo tekmo igrale proti OŠ Lendava in zmagale z rezultatom 2:0. Drugo tekmo so igrale proti OŠ Gornja Radgona in tudi zmagale 2:0. V finalu pa so premagale OŠ Kuzma z rezultatom 2:0 in tako brez izgubljenega seta postale po- J dročne prvakinje ter se uvrstile na državni | četrtfinale. Istočasno je potekalo področno f prvenstvo za starejše dečke. Za našo šolo so
igrali: Rene Heric, Jaka Grantaša, Marko Maučec, Rene Gornja Radgona z rezultatom 2:1. V finalu pa so premagali Repija, Luka Pihler, Žan Kolmanič, Blaž Brunec, Ivo Ma- OŠ iz Murske Sobote z rezultatom 2:0 in tako postali po-rinič in Jure Šterman. Fantje so v prvi tekmi premagali OŠ dročni prvaki.
ANA IN JURE ŠTERMAN PODROČNA PRVAKA, ŽANIN HERIC DRUGA
V četrtek, 19. 1. 2012, je bilo v Lendavi področno prvenstvo v badmintonu. Ana Šterman je v kategoriji devetih razredov osvojila prvo mesto, Žanin Heric pa v isti kategoriji drugo mesto. Pri fantih je področni prvak v kategoriji sedmih razredov postal Jure Šterman. Rene Heric
je žal izgubil v četrtfinalu. Tekmovanja se je udeležil tudi Ivo Marinič, a se mu kljub dobri igri ni uspelo uvrstiti na stopničke. Tekmovanje bosta na državnem finalu, ki bo v mesecu marcu v OŠ Mirna, nadaljevali Ana Šterman in Žanin Heric.
DEKLETA ZMAGALA NA DRŽAVNEM ČETRTFINALU
V ponedeljek, 6. 2. 2012, je bila OŠ Veržej organizator državnega četrtfinala v odbojki za starejša dekleta. Ker naša telovadnica ne ustreza normativom za izvedbo takšnega tekmovanja, smo najeli telovadnico v Ljutomeru. Državnega četrtfinala so se udeležile: OŠ Mislinja, OŠ Selnica ob Dravi, OŠ Gustava Šiliha Laporje, in OŠ Ver-žej. Za ekipo OŠ Veržej so igrale: Lea Belec, Špela Cimerman, Žanin Heric, Ana Šterman, Sabina Kopun, Nastja Novak, Kaja Zrinski, Saška Belec, Taja Kukolj in Nastja Borko. V prvi tekmi so naša dekleta premagala OŠ Mislinja z rezultatom 2:0. Drugo tekmo so igrala proti OŠ Selnica ob Dravi in tudi zmagala z rezultatom 2:0. Zadnjo tekmo pa so igrala proti OŠ Gustava Šiliha Laporje in prav tako zmagala 2:0. Tako so dekleta OŠ Veržej brez izgubljenega seta osvojila prvo mesto in se uvrstila na državni polfinale, ki bo meseca marca. Na državni polfinale se je uvrstila še OŠ Mislinja, ki je osvojila drugo mesto.
Tone Šterman
18 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
ZASEDANJE ŠOLSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA OŠ VERŽEJ
Na zasedanju šolskega otroškega parlamenta, ki je bilo 31. januarja 2012, smo se zbrali predstavniki oddelčnih skupnosti. Predstavili smo svoja stališča, razmišljanja, mnenja ter stališča in mnenja svojih sošolcev na temo Junaki našega časa - kdo so in zakaj? Le-ta so se oblikovala ob različnih dejavnostih učencev pri razrednih urah. Delo je potekalo najprej v skupinah, sledilo je poročanje skupin ter razprava in ob koncu oblikovanje skupnih zaključkov na to temo.
Učenci smo se pogovarjali o tem, kdo so junaki, kakšne so njihove lastnosti, katera so junaška dejanja. Razpravljali smo o tem, ali so junaki samo resnične osebe ali tudi domišljijske, ali so junaki svetovno znani ljudje, ali so to lahko tudi naši prijatelji, znanci, starši,.. Razmišljali smo, kakšen je vpliv junakov na nas, na našo samopodobo, koliko se zgledujemo po junakih, po katerih lastnostih se zgledujemo, itd.
Obe foto: Damjana Ferenc
Naše skupne ugotovitve so bile, da je junak tisti, ki pomaga drugim, je prijazen, dobrosrčen, pogumen, močan, vzdržljiv, naredi dobro dejanje, je pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Junaki so lahko osebe iz resničnega sveta, lahko pa tudi iz domišljijskega (risani, filmski, knjižni junaki, junaki iz računalniških igric,...). Lahko so svetovno znani ljudje, vendar mi junake najdemo tudi med preprostimi ljudmi (gasilci, vojaki, reševalci, zdravniki, starši, prijatelji,. ). Junake radi posnemamo, predvsem njihove pozitivne lastnosti in dejanja, zato so tudi naši vzorniki.
Zasedanje smo zaključili z mislijo, da je junak lahko vsak, kajti pomoč drugemu, prijazna beseda, spoštovanje, strpnost, itd. so majhna junaška dejanja.
Sabina Kopun, predsednica šolskega parlamenta Damjana Ferenc, mentorica
ANA ŠTERMAN PRVAKINJA
V torek, 13. 3. 2012, je bilo v OŠ Mirna državno prvenstvo v badmintonu za učenke in učence iz osnovnih šol. Z OŠ Veržej sta v kategoriji nekategoriziranih učenk tekmovali Ana Šterman in Žanin Heric. Žanin Heric je kljub dobri igri izgubila v osmini finala. Ana Šterman pa se je po šestih zmagah uvrstila v finale, kjer je njena nasprotnica bila Ana Abina z OŠ Mirna. Ana Šterman je tudi v finalu odlično igrala in domačinko Ano premagala z rezultatom 21:11 in tako na podelitvi zasluženo stopila na najvišjo stopničko.
Sašo Hladen
18 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
PUSTOVANJE TUDI V ŠOLI
	1'° '! *
EEZ3I	*
Nekaj razočaranih obrazov smo lahko opazili med učenci, predvsem tistih iz nižjih razredov, ko so ugotovili, da bo letošnje leto pust med šolskimi počitnicami. Zato je bilo veselje otrok toliko večje, ko so osmo-šolci predlagali, da bi kljub počitnicam v šoli organizirali pustovanje.
V torek, 21. 2. 2012, so se tako pod taktirko osmošol-cev zbrale pustne šeme. Občudovali smo lahko indijančke,
muce, kraljične, gusarje, zajčke, pikapolonice, levčke, mu-zikante, .... Ob glasbi so šeme neutrudno rajale in plesale, da bi pregnale zimo. Dogajanje so popestrili osmošolci z zabavnimi igrami in izborom treh najlepših mask.
Maškare so svoje delo dobro opravile - zadišalo je po pomladi!
Damjana Ferenc
NAŠA UČENCA SPET SREBRNA
Na državno tekmovanje učencev 9. razreda osnovne šole v znanju nemškega jezika, ki je potekalo v sredo, 15. februarja, na Osnovni šoli I Murska Sobota, sta se uvrstila učenca Jan Kunej in Rene Repija, ki sta se zelo dobro odrezala, saj sta prejela srebrni priznanji. Čestitke obema tekmovalcema!
Branka Kapun Pučko, prof.
18 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
PUST V STAREJŠI SKUPINI
Komaj smo se poslovili od veselega decembra, že se je približal pustni čas. Pust je čas norčij in veselja, ko človek s pomočjo maske postane neka druga oseba. Največkrat so maske predvsem priložnost, da postanemo lahko bolj norčavi in si dovolimo biti popolnoma sproščeni. Najbolj uživajo v pustnih maskah otroci, zato vsako leto v vrtcu Veržej organiziramo pustno rajanje.
Letos smo se že pred pustom pripravljali nanj tako, da smo izdelovali pustne maske iz papirja in iz kolaž papirja delali pisane verige ter z njimi okrasili igralnico in garde-
robo. Na pustni torek so otroci prišli v vrtec izvirno našemljeni v najrazličnejše maske in pustne kostime. Tudi sama sem se našemila v klovneso, ki je bila otrokom zelo všeč. Najbolj zanimivi in smešni so jim bili veliki pisani čevlji. V vrtcu smo otroke pogostili s slastnimi krofi, nato pa se je pustna povorka naše skupine odpravila v šolo in na Občino Veržej ter po ulicah Veržeja. Povsod smo bili lepo sprejeti in pogoščeni s sladkarijami. Ko smo se vrnili v vrtec, smo veselo rajali v skupini ob poskočnih vižah.
Vzgojiteljica Mateja Fras
BABICA NAM JE ZAŠILA REKVIZITE ZA URJENJE MALIH PRSTKOV
V dogovoru s šiviljo Bredo in obenem Kristijanovo babico sem se odločila, da ob njeni pomoči, ter ob pomoči mentorja čebelarskega krožka in hišnika izdelamo didaktično igračo, oziroma sredstva za urjenje in spodbujanje otrokove samostojnosti ter za razvijanje prstne fino--motorike za vse starosti otrok v predšolskem obdobju.
Ko nam je ga. Breda prinesla končne izdelke, so se otro-
ci z velikim navdušenjem želeli čim prej preizkusiti v za-penjanju zadrg, v zapenjanju različnih velikosti gumbov, ježkov ter v napeljevanju vezalk.
Babici Bredi se zahvaljujemo za prijetno popestritev dneva v našem vrtcu ter za uporabne rekvizite, s katerimi se bodo urili otroški prsti otrok celotnega vrtca.
Vzgojiteljica Gabrijela Kuhar
18 Funkešnica 1/2012
PRIPRAVNIŠTVO
:: kulturni in šolski utrip
V času med 1. 9. 2011 in 29. 2. 2012 sva opravljali pripravništvo v Vrtcu Veržej, kjer sva doživeli topel sprejem celotnega kolektiva, kot tudi otrok. Izvajali sva več raznolikih dejavnosti po področjih iz Kurikuluma, v katerih so sodelovali otroci celotnega vrtca. Te dejavnosti so bile: pravljična ura (Ne moreš zaspati mali medo), lutkovne predstave, vadbena ura, seznanjanje s poklici, kulturni dan, naravoslovne dejavnosti, . Seznanili sva se tudi z dnevno rutino vseh starostnih skupin in sodelovale s celotnim aktivom vrtca. Spoznali sva potek in vrste sestankov ter vsakodnevno komunikacijo in sodelovanje oblik dela s starši. Z vzgojiteljicami sva se udeležili tudi
KO SE PTIČKI ŽENIJO
študijske skupine z naslovom Kompetenca učenje učenja v predšolskem obdobju in predavanja na temo knjige Varuh otrokovih dolžnosti. V času najinega pripravništva nama je bilo omogočeno tudi sodelovanje pri delavnici Izdelovanje jaslic iz ličkanja. Udeležili pa sva se tudi Kulturnega dneva Skupnosti vrtcev Slovenije.
Celotnemu aktivu vrtca Veržej se prav lepo zahvaljujeva za ves trud, ki so ga imeli z nama. Veseli sva, da sva se prav v tem vrtcu dobili trdne temelje za pripravo na najino nadaljnje delo in izobraževanje.
Iskrena hvala vsem!
Petra Vrbanjščak in Sandra Lovrenčič
V Veliki knjigi o praznikih, ki jo je napisal Damjan Ovsec, lahko preberemo , da ljudje v precejšnjem delu Evrope že od srednjega veka menijo, da se okrog praznika svetega Gregorja ptički ženijo. V različnih krajih Slovenije imajo ob tem času različne običaje, ponekod spuščajo po rekah majhne hišice, gregorčke, drugod po grmovju obešajo različne pogačice in potičke, ki so ostale od ptičje gostije.
Tudi v našem vrtcu vsako leto obudimo ta običaj. Pred praznikom smo veliko poslušali ptičje petje po grmovju ter spoznavali različne ptice in njihovo oglašanje. Otrokom smo povedali, da si ptički vsako pomlad poiščejo svojo nevesto. Pri tem se ženini med seboj prepirajo, zato je slišati več ptičjega žvrgolenja, kakor v drugih letnih časih.
Otroci so izdelovali ptičke iz modelirne mase, jih iz-
rezovali iz papirja in risali. Gibalno so prikazovali, kako ptički letajo in se prepirajo med seboj za nevesto. Peli smo pesmico o črnem kosu. Dan pred gregorjevim smo pticam okrasili grmovje okrog vrtca s pisanimi trakovi, ki so jih otroci prepletali. Pogovarjali smo se o tem, da na vsaki gostiji ostane nekaj slaščic. Ker smo pozimi ptičke pridno krmili, smo pričakovali, da nas bodo presenetili z dobrotami. In res so nas presenetili. Na vejah in v gnezdu so otroci našli flancate. Z veseljem so se z njimi sladkali, jih iskali in tekmovali, kateri jih bo pojedel več.
Zanimivo je to, da nobeden izmed otrok ni podvomil, da so jim ptički res pustili flancate.
Mateja Fras, vzgojiteljica
18 Funkešnica 1/2012
:: kulturni in šolski utrip
:: utrip marijanišča in župnije
ZOBNE VILE IN ZOBNE MIŠKE
KULTURNI DAN V MARIJANISCU
Prioritetna naloga v vrtcu Veržej je skrb za zdravje otrok.
V srednji skupini smo posebno skrb posvetili ohranjanju zdravih zob. Obiskala nas je tudi gospa Marjanca Seršen, ki je kot zobna asistentka zaposlena v zobozdravstveni ambulanti v Križevcih. Otrokom je predstavila, kako morajo skrbeti za zobe, da ostanejo zdravi.
Poudarila je higieno rok, saj prav z rokami lahko prenesejo veliko bakterij, ki so »neprijazne« do zobkov. Zelo pomembna je tudi zdrava prehrana, ki vsebuje dovolj sveže zelenjave in sadja. Prav tako je povedala, da otroci naj pijejo vodo in čim manj sladkih pijač.
Tako je otrokom ob zgodbici in ilustracijah še lažje prikazala, kako morajo skrbeti za svoje zobe, oziroma, kaj se lahko zgodi, če nanje pozabimo. Nekatere otroke je vsebina tako prevzela, da so bili zelo v skrbeh za svoje zobke.
Na zobnem modelu je otrokom prikazala, kako se pravilno ščetka zobe in svetovala, da je prav, da otrokom pri ščetkanju pomagajo tudi starši.
Gospa Marjanca nas je povabila, da jo obiščemo v zobni ambulanti, kjer bo lahko otrokom zobe pregledal tudi zobozdravnik. Do takrat pa bomo v vrtcu s prijaznimi »zobnimi vilami in zobnimi miškami« reševali vse morebitne zaplete in dogodivščine in se seveda trudili, da ohranimo zdrav in prijazen nasmeh.
Pričakujemo tudi razumevanje in sodelovanje s strani staršev, saj »zobne vile in zobne miške« vidijo in slišijo prav vse.
Suzana Kolmanič
V sklopu praznovanja 100-letnice Marijanišča v Ver-žeju, je Zavod Marianum Veržej pripravil kulturni dogodek, ki se je odvijal v četrtek, 16. februarja 2012, v tamkajšnji Kovačičevi dvorani. Že ob vhodu v avlo je številne obiskovalce pozdravila posebna razstava - 4 panoji, ki zajemajo domačo zgodovino, ki je tako ali drugače povezana s krajem in samim Marijaniščem. S sliko in besedo lahko potujete skozi čas ter tako spoznavate naše skupne korenine. Razstava bo celo praznično leto opominjala na pomembnost preteklih dogodkov. Še preden pa so obiskovalci tisti večer vstopili v samo dvorano, pa je za hip korak zastal v preddverju, kjer so stene domačega Štrka krasile fotografije Cirila Ambroža. Gre za trenutke ujete narave in drznega pogleda skozi objektiv priznanega avtorja na domačo, prleško pokrajino. Lepote naše pokrajine pa so v nadaljevanju prikazali tudi člani društva Kunštni Prleki, ki so preko projekta LEADER, LAS Prlekija posneli zanimive in na trenutke šaljive filme o naši pokrajini in naših ljudeh. Vsi obiskovalci, ki smo si dva dela teh filmov tudi ogledali, smo bili enotnega mnenja, da so svoje delo odlično opravili, tudi župan Občine Veržej, ki je bil na dogodku prisoten. Svoje mesto v filmu je seveda našla tudi naša občina.
Kulture poln večer so le še dopolnile članice Dekliškega zbora Gimnazije Celje, ki so ravno v tem času gostovale v Penzionu Mavrice, kjer so imele intenzivne vaje. S svojim ubranim petjem so potrdile svoj talent in pridno delo, ter požele bučen aplavz navdušenih poslušalcev in gledalcev.
Večer se je zaključil s prijetnim klepetom ob darovih narave, ki nam jih nudi Prlekija - s kozarcem rujnega.
Ivan Kuhar
19 Funkešnica 1/2012
: utrip marijanišča in župnije
Pregled dogodkov v naši župniji
28. januar 2012
Duhovna obnova sodelavcev Karitas v Kančevcih
V	Domu duhovnosti v Kančevcih je tudi letos potekala duhovna obnova sodelavcev Karitas murskosoboške škofije. Zbralo se je 107 udeležencev, med njimi so bile prisotne tudi članice naše župnijske Karitas. Prisotne sta pozdravila ravnatelj Škofijske Karitas Murska Sobota g. Simon Slana in generalni tajnik g. Jožef Kociper. Predavatelj g. He-liodor Cvetko, priznani psiholog in psihoterapevt, je predstavil temo doživljanja stisk mladih ljudi v današnjem času, predvsem njihovo ranljivost.
26. februar 2012
Postno duhovno srečanje ŽPS dekanije Ljutomer
V	Zavodu Marianum so se prvo postno nedeljo zbrali člani ŽPS dekanije Ljutomer. Zbranih je bilo 50 članov in članic, med njimi so bili tudi predstavniki naše župnije.
Srečanje je bilo razdeljeno v dva dela. V prvem delu je imel g. Marjan Pučko predavanje na temo »Na poti k poglobljeni osebni veri«, kjer je dal poudarek na osebni veri, kako jo graditi in izoblikovati. Po spokornem bogoslužju ter možnost za sveto spoved, je sledila sveta maša, ki jo je vodil škof. msgr. dr. Peter Štumpf.
V	drugem delu smo se v skupinah pogovarjali o tem, kako delovati v svoji župniji kot vernik in član ŽPS, da bomo povezani z Jezusom in bomo tudi druge vodili k njemu. Ves čas srečanja je aktivno sodeloval tudi škof msgr. dr. Peter Štumpf, ki je odgovarjal na vprašanje članov ŽPS.
3. marec 2012
Škofijsko romanje na Slomškov grob
Predstavniki vseh župnij v naši škofiji smo ta dan poromali v Maribor, kjer obhajajo Slomškovo leto ob njegovi 150-letnici smrti. Zbrali smo se v frančiškanski cerkvi na molitveni uri in nato poromali v stolnico k romarski maši, ki jo je vodil naš škof. Po slovesnosti smo se zadržali ob čaju in drugih dobrotah vernikov stolne župnije, nato pa smo se razšli in v manjših skupinah obiskali razne znamenitosti.
10. marec 2012 Plenum škofijske Karitas
Ponovno smo predstavniki Karitas preplavili Marija-nišče v Veržeju. Dobrih sto članov župnijskih Karitas se je zbralo ob devetih v cerkvi, kjer je naš škof ob somaševanju večjega števila župnikov daroval sv. mašo. V Marijanišču smo nadaljevali s plenumom, predstavitvijo prostovoljstva gostujočega Družinskega in mladinskega centra in zaključili s kosilom.
Pripravila Darja Makoter
POKLICAN, ODREŠEN IN POSLAN.SI_
Rdeča nit letošnjih duhovnih vaj za ministrante in ministrantke je bila spoznavanje misijonskega poklica in delo za misijone.
Nekaj več kot 50 ministrantov in ministrantk je ob ogledu najnovejšega filma Pedro Opeka - dober prijatelj na zelo konkreten način odkrivalo in spoznalo letošnje pastoralno geslo Pravičnost v ljubezni. Župnik Jožef in animatorji SMC Veržej s sodelavci od drugod so v zanimivih katehezah in delavnicah spodbudili udeležence k spoznavanju poklica misijonarja, njegovo delo in pomoč revnim. Vse to spoznanje pa so nato prenesli nase, na kakšen način so tudi oni sami lahko misijonarji v svojem vsakdanjem življenju. Vsaka skupina se je ob koncu predstavila s svojim plakatom in opisanim delom.
Seveda ni manjkalo časa za igro in zabavo, med drugim so izkoristili tudi predvečer pustnega torka in si pripravili originalne maske, ki so si jih nadeli med igrami v veselem večeru. A veseli so bili ne le zaradi pustnih mask, temveč zaradi možnosti, da so prejeli zakrament odpuščanja in se v kratki molitvi zahvalili in priporočili Jezusu v Najsvetejšem zakramentu. Tako je lahko bilo pristno veselje ob skupnem zabavnem druženju še globlje.
Na pustni torek so udeležence docela zbudili pravi pravcati kurenti z Dravskega polja, ki so z velikim ropotom obiskali dvorišče Zavoda Marianum, zaplesali in zaigrali na težke zvonce, ki so viseli okoli njihovih pasov. Sijoče sonce je zasvetilo še močneje in v zraku je bilo že čutiti pomlad.
Pravo sonce pa so ministranti in ministrantke doživeli v pripravi in obhajanju svete maše, ko so se ponovno srečali s svojim »šefom« Jezusom in se mu priporočili za nova doživetja ter se zahvalili za dva čudovita dneva duhovnih vaj in animatorje, ki so pripravili pester program.
Marko Suhoveršnik
20 Funkešnica 1/2012
: utrip marijanišča in župnije
»Svetel plamen naj gori v tvoji mladi duši...« je tistega sončnega jutra (v četrtek, 23. februarja letos) zadonelo iz grl 60-glave skupine mladih. Počitnice so res krasna priložnost, zakaj bi jo zamudili.
Župnijska dvorana in drugi prostori so za take priložnosti ravno dovolj veliki, da se v njih vsi, otroci in anima-torji, počutijo domače. Otroke navdušuje pesem, molitev, igre, kateheza, delavnice in vse, kar sodi k takemu celodnevnemu srečanju. Veseli pa niso le otroci in animatorji: veselje in hvaležnost navdaja zlasti starše, ki morajo trdo delati za preživetje. Zavedajo se, da so njihovi otroci v dobrih rokah.
Tisti, ki imajo polna usta izgovorov, da so krizni časi, da mladine ni, da so vsi pri računalnikih, da je odpovedala družina, država . pa se raje ukvarjajo s t. i. družbenim naukom Cerkve. Pravičnosti da ni, nas prepričujejo! Pišejo dolga pisma in iščejo svojo potrditev. Drža naših anima-torjev jih postavlja na laž. Družine in mladi so dovzetni za dobre pobude bolj kot pred leti.
Veržejski animatorji pod vodstvom g. Janeza občudujejo in posnemajo sv. Janeza Boska, ki je v še bolj kriznih časih z mladimi delal neverjetne stvari. Bil je z mladimi in jim znal prisluhniti. Bil pa je tudi dovolj »furbo« (prebrisan), da se je kljub svoji izjemni inteligenci obranil pred skušnjavo akademske večvrednosti in hierarhalne nedotakljivosti.
Strah pred pretečo nevarnostjo, ki bi lahko ogrozila obstoj salezijanske Družbe, je opisal tudi preko sanj. Načrt uničenja Družbe je položil v usta »predsednika odbora za preprečevanje salezijanstva«. Četrti hudič - predsednik, je bil prepričljiv: »Pozorno me poslušajte: prepričajmo jih, da je učenost tista, ki jim prinaša pravo slavo! Ko jih bomo zavedli, da bodo mnogo študirali zase, da bi dosegli slavo, ne bodo pa delali tega, kar učijo, ko ne bodo izkoristili znanja za to, da bi koristili bližnjemu, takrat se bodo vedli naduto do neukih in ubogih, polastila se jih bo lenoba pri bogoslu-žnih opravilih. Nič več si ne bodo prizadevali za praznični oratorij, nič več za katekizem za otroke, nič več velikega napora za pouk ubogih zanemarjenih fantov, nič več dolgih ur spovedovanja. Posvečali se bodo samo pridiganju in še to redko in preudarno, torej jalovo, ker bodo to delali zaradi zadoščenja ošabnosti, samo zato, da požanjejo pohvale ljudi, ne pa zaradi odrešenja duš.« (prim. Sanjska videnja sv. Janeza Boska, Salve, Ljubljana 2006, str. 164-166.)
Dovolj razlogov imamo, da delo z mladimi v naših mladinskih centrih, pri Skali, v župnijah, v domovih za srečevanje skupin . podpremo z vsemi močmi. To je naše - ali če hočete, to smo mi. Posebna milost je prepevati z mladimi: »Svetel plamen naj gori ...«.
Ne ugašajmo tega plamena!
Jožef Krnc, župnik
20 Funkešnica 1/2012
: društveni utrip
DOBRODELNI KONCERT ANSAMBLA SAŠA AVSENIKA Z GOSTOM GREGORJEM AVSENIKOM
v
Ze drugo leto zapored je v mesecu februarju v Verže-ju potekal koncert Ansambla Saša Avsenika, vendar tokrat s humanitarno noto in gostom, Gregorjem Avse-nikom. Koncert je organiziralo Društvo aktivne mladine Veržej (DAM) v sodelovanju z Lions klubom Ljutomer in Občino Veržej, in sicer z namenom pomagati pomoči potrebnim občanom Občine Veržej. Vsa sredstva zbrana s prodajo vstopnic v višini 2.000 evrov so bila tako namenjena izključno v dobrodelne namene in da bi le-ta šla resnično v prave roke, so se organizatorji posvetovali s Centrom za socialno delo Ljutomer, predstavnikom Rde-
čega križa in Karitasa. Po tehtnem premisleku so izbrali štiri prejemnike, ki pa zaradi njihove dobrobiti ostajajo anonimni. Sredstva so bila razdeljena med dva študenta, starejšega gospoda in zakonca, vsi pa so se znašli v težki finančni situaciji in prav nobenemu izmed njih življenje ne prizanaša. V DAM Veržej in Lions klubu Ljutomer upajo, da jim bodo s finančno pomočjo vsaj malenkost olajšali stisko in jim dali upanja v lepši jutri.
Ker se pri delovanju dobrodelnih društev in organizaciji humanitarnih prireditvah velikokrat pojavljajo dvomi o resnični namenskosti zbranih sredstev, sta
društvi skupaj z Občino Veržej poskrbeli predvsem za transparentnost in nadzor nad namensko porabo finančnih sredstev. Odločili so se, da študentoma namenijo sredstva za plačilo stroškov študija, starejšemu gospodu pa bodo v obliki položnic poravnali osnovne življenjske stroške za obdobje šestih mesecev. Plačila bo izvajal Lions klub Ljutomer, pregled nad tem pa bosta imela DAM Veržej in Karitas. V primeru zakoncev so se odločili za plačilo novih oken, saj je njuno že tako slabo zdravstveno stanje še dodatno ogroženo zaradi slabih življenjskih pogojev. Župan Občine Veržej Slavko Petovar in predsednica Lions kluba Ljutomer Sonja Sunko bosta združila
moči in skupaj poskrbela, da bo izbran najcenejši ponudnik, okna pa nameščena v doglednem času.
Tudi tokrat Ansambel Saša Avsenika in gost, Gregor Avsenik, obiskovalce nista pustila ravnodušnih. Dvorano, polno skoraj do zadnjega sedeža, so navdušili z malenkost drugačnim, bolj umirjenim nastopom. Predsednik Društva aktivne mladine Veržej Jure Legen je dejal, da so z izpeljavo koncerta več kot zadovoljni in da si želi, da bi februarski koncert Avsenikov postal tradicionalen. Člani ansambla, ki so se prijazno odpovedali honorarju ter tako omogočili izvedbo humanitarne prireditve, pa pravijo, da se v Prlekijo vedno radi vračajo, saj se tukaj počutijo prav posebej dobrodošle.
Maja Klemenčič
22 Funkešnica 1/2012
: društveni utrip
OBČNI ZBOR ČZD POMURJA
V sredo, 7. marca, smo čebelarji ČZDP opravili letni volilni občni zbor zveze. Občni zbor je potekal v prostorih Zavoda Marianum. Občnega zbora so se poleg večine delegatov udeležili tudi župani občin Veržej, Križevci, Apače, Sveti Jurij, podžupan občine Ljutomer, predstavniki ČZD Maribor in ČZD Ptuj ter predstavnik MEDEX-a g. Mižigoj. Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Veržej. G. Krnc, vodja zavoda, nam je predstavil zgodovino in delo Zavoda Marianum. Za delovnega pred-
sednika je bil izvoljen g. Alojz Novak. Podrobno poročilo o delu zveze je podal predsednik dr. Stanko Kapun. Tako gostje kot čebelarji so izrazili zadovoljstvo z delom zveze, še posebej pa s predsednikom dr. Stankom Kapunom, ki je bil ponovno izvoljen za naslednji mandat. Na zboru so bila podeljena priznanja ČZDP in ČZS. Zbor se je zaključil v prijetnem vzdušju in z dobro malico.
Alojz Novak
23 Funkešnica 1/2012
: društveni utrip
ČD VERŽEJ PREJELO PRIZNANJE ZA 75 LET DELOVANJA
v
Čebelarska zveza Slovenije je na podlagi zapisnika ustanovnega občnega zbora ČD Veržej z dne, 15. 1. 1937 in za uspešno delovanje društva podelila čebelarskemu društvu Veržej odlikovanje Antona Janše II. stopnje. Zapisnik smo čebelarji prejeli od g. Olge Mavrič skupaj še z drugim pomembnim gradivom o delovanju društva v letih od 1937 do 1961. Dokumente je napisal in hranil njen oče, g. Franjo Kozar, ki je bil učitelj v Veržeju.
Za aktivno in uspešno delo na področju čebelarstva pa je ČZS podelila odlikovanja našim članom: Odlikovanje Antona Janše I. stopnje g. Milanu Seršenu, Odlikovanje Antona Janše II. stopnje g. Jožefu Šoštariču in Odlikovanje Antona Janše III. stopnje Mirku Trstenjaku.
Alojz Novak
ČEBELE V DREVESU
GBelak Andrej nas je obvestil, da so pri podiranju to-• pola v gozdu g. Milana Vrbajnščaka našli čebele. V soboto 3. 3. smo Milan Seršen, Mirko Trstenjak in Alojz Novak prepeljali čebele k Mirku Trstenjak in jih namestili v leseno skulpturo.
Tako najdene čebele so redkost in najverjetneje nebi preživele, saj so imele zelo malo medu.
Alojz Novak
OBČNI ZBOR PGD VERŽEJ
Ob začetku koledarskega leta je čas, ko se društva zbiramo in pripravljamo občne zbore ter skupaj pregledamo, kaj smo uspeli postoriti v preteklem letu. Tako smo se zadnjo soboto v januarju zbrali tudi člani PGD Veržej in opravili redni, 132. občni zbor.
Občnega zbora so se poleg domačih gasilcev udeležili še predstavniki večino društev in organizacij iz Veržeja, župan občine, g. Slavko Petovar, predstavniki PGD Bun-čani in Banovci, PGD Slovenj Gradec, poveljnik GZ Ljutomer Andrej Trstenjak, prvič pa tudi predstavniki PGD Klenovnik iz sosednje Hrvaške.
Po poročilih je bilo razvidno, da je društvo delovalo dobro, tako na vodstvenem kot operativnem delu. Iz poročila predsednika in blagajničarke je bilo razvidno, da je bilo v celoti in v roku po pogodbi dokončno poplačano gasilsko vozilo. Predsednik je prav tako v svojem poročilu izpostavil, da je društvo v juniju pripravilo Narcisni večer, na katerem so se predstavili mladi člani PGD Veržej in člani Kulturnega društva Veržej s kulturno točko Vleka bika na turen, ki je bila zelo dobro obiskana in je požela velik aplavz obiskovalcev. V poročilu je bilo povedano tudi, da je društvo imelo kontrolo s strani požarnega inšpektorja, ki pri pregledu ni imel pripomb in je ugotovil, da društvo posluje in deluje v skladu z zakoni. Društvo je prav tako obiskala predsednica nadzornega odbora občine Veržej in pregledala finančno poslovanje društva ter ugotovila, da je društvo svoja sredstva porabila namensko in transparen-tno.
Iz poročila blagajničarke društva je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu ustvarilo prihodke v višini 31.630,70 € in odhodke v višini 31.426,01 € . Večina sredstev, kar 23.321,50 €, je šlo za dokončno poplačilo gasilskega vozila.
Poveljnik je v poročilu povedal, da je društvo skozi leto treniralo s pionirsko, mladinsko in člansko ekipo. Povedal je tudi, da se vsak petek člani dobivajo v gasilskem domu in se dogovarjajo o potrebah na operativnem področju dela. V letu 2011 je društvo posredovalo 6 krat. Dvakrat so morali posredovati ob požaru drv ob nasipu, po enkrat pa ob požaru strnišča in travniškega požara, po enkrat so posredovali ob dimniškem požaru, enkrat pa v termah Banovci.
V	lanskem letu so tudi člani Bojan Prašiček, Miran Far-kaš, Daniel Škraban in David Flinčec opravili tečaj za gasilske častnike.
Na tem občnem zboru je društvo sprejelo tudi nov statut društva, ki je pripravljen v skladu z zakonom o društvih in v skladu z gasilsko javno službo. Prav tako smo sprejeli nekatere pravilnike za nemoteno delo društva.
V	sprejetem planu dela za leto 2012 je ena od nalog tudi ta, da se s PGD Klenovnik iz Republike Hrvaške v mesecu juniju, na njihovi 80. obletnici delovanja, podpiše listina o pobratenju. Prvo soboto v juniju bomo zopet pripravili Narcisni večer, za katerega se bomo zopet potrudili, da pripravimo zanimiv program.
Na koncu je bilo podeljenih tudi nekaj značk za dolgoletno delu v društvu. Tako so za 20 let dela v društvu prejeli priznanje: David Flinčec in Benjamin Flinčec, za 30 let dela Hilda Hladnjak, za 40 let Franjo Flinčec, za 50 let Alojz Novak, za 60 let dela pa Alojzija Rajner. Za 50 let dela pa je prejel tudi plaketo veterana Novak Alojz. Vsem omenjenim še enkrat iskrene čestitke in hvala za njihov doprinos k uspehu našega društva.
Vsi prisotni, ki so se javili za besedo, so pohvalili delo in nam zaželeli še veliko uspehov pri svojem delu in čim manj intervencij ob požarih ali kakšnih drugih nesrečah.
Za PGD Veržej predsednik Mihael Kolbl
24 Funkešnica 1/2012
:: društveni utrip
PUSTNA POVORKA V OBČINI VERZEJ
Mladi od tu in tam smo se odločili popestriti pustno soboto in se tako našemljeni v povorki odpravili po ulicah občine Veržej. Da je vzdušje bilo veselo, so poskrbeli tudi (čisto pravi) muzikantje, ki so spremljali razposajeno druščino. Če ste mogoče srečali brkato blondinko, nuno v mini krilu, arabskega multimilijonarja ali mehikanca s kitaro, potem ste zagotovo srečali mlade maškare, kateri se trudijo ohranjati pustno tradicijo v naših krajih. Vesele maškare bi se rade iskreno zahvalile vsem tistim, ki ste s prijazno gesto podarili kakšen krof, natočili špricar ali v naš žep stisnili bankovec, hkrati pa k tej lepi navadi povabile tudi ostale občane. © Na svidenje spet drugo leto!
Vesele maškare
MEDDRUŠTVENI ŠAHOVSKI TURNIR: EKIPA DU VERŽEJ OSVOJILA 3. MESTO V RADENCIH
Društvo upokojencev Radenci, šahovska sekcija, je bila zadnji dan v februarju (29. 2. 2012) kar dober gostitelj meddruštvenega ekipnega šahovskega turnirja. V radenskem gostišču Kava Irena bar ob Titovi cesti se je do 9.30 oglasilo šest ekip. Prišlo je skupno 24 šahi-stov iz društev upokojencev Veržej (Davorin Cmrekar, Franc Vizjak, Franc Sukič in Mirko Osterc), Moravske Toplice, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Radenci. Meddruštveni šahovski turnir je tokrat vodil Franc Zver, ki pri Društvu upokojencev Radenci vodi šahovsko sekcijo, kot sodnika sta sodelovala Franc Režonja iz Društva upokojencev Murska Sobota in Miroljub Manic iz Društva upokojencev Gornja Radgona. Društvu upokojencev Radenci je prijazen pokrovitelj turnirja bil Erinox d.o.o. Radenci, podjetje za trgovino s tehničnim blagom ter proizvodnjo in servisom tlačnih žag, ki je prispevalo pokale trem najboljšim ekipam in pokrilo del stroškov tekmovanja.
Ekipe so druga proti drugi zaigrale v petih krogih tekmovanja, na koncu pa je razvrstitev bila naslednja: 1. mesto DU Murska Sobota 18 točk, 2. mesto DU Ljutomer 13 točk, 3. mesto DU Veržej 12 točk, 4. mesto DU Radenci 7,5 točk, 5. mesto DU Moravske Toplice 6,5 točk in 6. mesto DU
Gornja Radgona 3 točke. Prvouvrščene tri ekipe so prejele že prej omenjene pokale v trajno last, že sredi marca pa bo v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje v šahu za posameznike. Ker je prejšnji podoben turnir potekal v organizaciji Društva upokojencev Moravske Toplice, tokrat v organizaciji Društva upokojencev Radenci, se je Društvo upokojencev Veržej ob tej priložnosti ponudilo za organizacijo podobnega meddruštvenega ekipnega turnirja v šahu, ki bi naj potekalo 23. marca v Veržeju.
Besedilo in foto: Filip Matko
25 Funkešnica 1/2012
:: športni utrip
VERZENKA MELANI
SE JE SPREHODILA PO MODNI PISTI
V petek, 2. marca, se je v hotelu Radin v Radencih odvijala prva modna revija manekenske šole Tadeje Ternar. Zbralo se je veliko ljudi, ki so z navdušenjem spremljali 15 majhnih in 8 mladih manekenk, ki so v treh izhodih predstavile kolekcijo pomlad-poletje 2012. Med njimi se je po modni pisti sprehodila tudi naša domačinka Melani Korošec, ki je svojo nalogo zelo uspešno opravila.
Manekenke so se predstavile v oblačilih znamk Be-neton, s'Oliver ter Desigual, revijo so popestrile tudi unikatne volnene torbice oblikovalke Miriam Celec ter kreacije Aleša Černija. Sodelovala je tudi plesna šola Urška, ki je s plesom popestrila dogajanje.
Besedilo in foto: Damir Skuhala
TUDI KO JE ZUNAJ SNEG IN MRAZ, MI NE POČIVAMO
Zima, zima bela, je prekrila našo okolico s snežno odejo. Ker pa sta potreba po gibanju in ljubezen do nogometa enostavno preveliki, se tudi pozimi nogometni zanesenjaki radi odpravimo na »zelenico«, seveda najprej z lopatami za sneg, da si počistimo teren. Nekateri v bun-dah, drugi z rokavicami in kapo na glavi, smo šli delat, kar
imamo radi. Ob nogometnih vragolijah se razmigamo in včasih tudi nasmejimo. Ker pa je bila zima malce prehuda, smo se kar hitro iz hladnega zraka preselili na toplo in sicer v telovadnico Osnovne šole v Veržeju. Tam smo izpopolnjevali naše nogometne veščine s člani ŠD Bunčani.
Denis Ivančič
26 Funkešnica 1/2012
:: športni utrip
ALEKSANDER STANKOV POSTAL DRŽAVNI PRVAK V LOW KICK-U 2012
Kot ste že prebrali v eni izmed prejšnjih številk, imamo v Veržeju izrednega tekmovalca v borilnih veščinah, mimo katerega ne moremo. To je seveda Aleksander Stankov. Aleksandra smo vzeli pod drobnoogled, ker njegovo trdo delo na treningih vedno bolj prehaja v ospredje. Veliki met mu je uspel ne dolgo nazaj, kjer je naš rojak postal Državni prvak v Low Kick-u 2012, v kategoriji do 81 kilogramov. Ta naslov si je priboril z izredno težkimi borbami proti najboljšim tekmovalcem v državi. S tem naslovom je samo potrdil še doslej neomenjeni dosežek iz lanskega leta 2011, da je najboljši borec Low Kick-a v Sloveniji. Taki uspehi pa ne morejo biti skriti, zato so njegove uspešne borbe opazili tudi v Slovenski reprezentanci, s katero je tudi nastopil na Svetovnem prvenstvu oktobra lani v Skopju. Nastopil je tudi na zelo močnem turnirju Croatia Christmas open 2011 v Splitu, kjer je po težkih bojih na koncu zasedel odlično 2. mesto. Tisti dan se je boril v kar 4. borbah, kar kaže na njegovo zelo dobro kondicijsko pripravljenost. Leta 2011 je dosegel še 2. mesto na turnirju v disciplini K-1. V tem mesecu, natančneje 17. marca bo imel profesionalno borbo po pravilih K-1 na WFC Challenger-ju in s
tem tudi morebitno možnost uvrstitve na turnir organizacije WFC Challenger, ki velja za najmočnejšo organizacijo za borilne veščine v tem predelu Evrope.
Ker pa Aleksander rad posreduje svoje znanje, se je podal tudi v trenerske vode, kjer v okrilju kluba MuayThai Legija Maribor trenira skupino mladih borcev. Zaradi vedno večjega zanimanja za borilne veščine tudi v naših koncih, se je odprla možnost za treninge tudi v naši okolici, in sicer v ŠRC Spartacus Murska Sobota. Termini so ob ponedeljkih ob 20.30 in ob sredah ob 17.30 uri. Veš informacij pa dobite pri Aleksandru samem (Tel: 041 923 820).
Denis Ivančič
S TRAVE NA LED
Tokrat smo se tudi veržejski re-kreativci preizkusili v športni disciplini, ki ni ravno značilna za naše okolje. Če ste ugibali, ste mogoče pravilno ugotovili ... to je hokej! Nekatere posameznike tudi ta šport toliko zanima in veseli, da vremenske razmere hitro izkoristimo in se poženemo proti zamrznjeni ledeni površini. Tam se najprej obujemo v zaprašene drsalke, najprej malo po-drsamo, potem pa hitro v roke palico in igra se lahko začne. Ob koncu dneva pa samo še z mislijo in željo ... drugo leto spet . če bo vreme!
Denis Ivančič
27 Funkešnica 1/2012
: naša dediščina
2. KOORDINACIJSKI SESTANEK PROJEKTNEGA SVETA ROKODELSKA AKADEMIJA 2
Vodilni partner Občina Veržej je v tednu šolskih počitnic sklical že 2. Koordinacijsko srečanje Projektnega sveta partnerjev projekta Rokodelska akademija 2 (2. JR OP Slovenija-Madžarska 20017-13). V sredo, 22. februarja, smo se v kraju Zalaegerszeg na Madžarskem zbrali partnerji iz slovenske (Občina Veržej, JZ Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota, Pomelaj, Prle-ška razvojna agencija in Center za poklicno izobraževanje) ter madžarske strani (Društvo za ljudsko umetnost Zala in Hegypasztor Kör). Na srečanju smo partnerji pregledali aktivnosti, katere smo izvajali v sklopu prvega poro-čevalnega obdobja, prav tako pa že predstavili načrte za tekoče poročevalno obdobje, ki poteka od 15. januarja do 14. julija 2012. Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej
-	Center DUO sta do danes že uspela realizirati naslednje aktivnosti:
-	Ureditev kampa z infrastrukturo v Veržeju (Center DUO Veržej);
-	Vzpostavitev in ureditev Promocijsko-informacijskega centra v Veržeju (Center DUO Veržej);
-	Tiskovna konferenca ob zaključku investicije v Veržeju (Občina Veržej).
Srečanju je sledila še tiskovna konferenca, v kateri je vodilni partner madžarske novinarje seznanil s splošnimi cilji projekta, konkretno o aktivnostih na madžarski strani pa sta spregovorila še partnerja Društvo za ljudsko umetnost Zala ter Hegypasztor Kör.
S projektom Rokodelska akademija 2 (AC 2) želimo ohranjati in razvijati rokodelstvo ter domačo obrt, s čimer
bomo omogočili povečanje privlačnosti čezmejnega območja. Tekom projekta bomo projektni partnerji oblikovali nove in nadgrajevali že obstoječe izobraževalne programe ter programe usposabljanja na področju rokodelstva, prav tako pa rokodelsko dejavnost vključevali v razne turistične ponudbe.
Že sedaj vljudno vabljeni, da se aktivno odzovete na naša povabila k sodelovanju.
Besedilo: Mateja Rus, vodja projekta AC 2 Foto: Ivan Kuhar, programski vodja AC 1
28 Fünkešnica 1/2012
: naša dediščina
BOŽIČNA VAS BANOVCI_
Uradna razglasitev strokovne komisije 6. 1. 2012 v Termah Banovci
Spoštovani vaščani Banovec, direktorica term Lea Hofman in župan Slavko Petovar.
Že ustaljena strokovna komisija v sestavi krajinske arhitektke Stanke, likovnika Marjana, poslovne koordinatorke Aljane, etnologa in teologa se je letos petič sprehodila po Božični vasi Banovci. Skupno zadovoljstvo članov strokovne komisije ob jubilejnem petem ocenjevanju je zelo veliko, ker opažamo velik korak naprej pri vaših postavitvah jaslic na prostem. Postavitve postajajo vedno bolj inovativne, narejene z vedno večjim estetskim čutom, z uporabo naravnih materialov in vedno bolj pravilno postavitvijo figur.
Celostna osvetlitev vasi se je na našo lansko priporočilo bistveno izboljšala. Z delno zatemnitvijo javne ulične razsvetljave, je vas v večernih urah ponovno pridobila svojo skrivnostnost. Za upoštevanje naših priporočil se zahvaljujemo županu Občine Veržej in Elektru Maribor poslovna enota Ljutomer za primerno izvedbo del. Veseli nas tudi vedno bolj umirjeno in poenoteno - enobarvno osvetljevanje posameznih hiš in vrtov v okviru Božične vasi. Mnogi že zelo dobro osvetlite sveto družino, ki ima osrednje mesto v vsakih jaslicah. Živali, kot so osel in vol so vedno v ozadju in manj opazne. Tudi ovce se vedno pasejo v čredah in so skupaj s pastirji obrnjene proti novorojenemu Jezusu. Pri jaslicah je poleg izvirnosti pomemben tudi estetski videz in materiali iz katerih so narejene figure. Vsekakor ima lastna ustvarjalnost svojo vrednost, četudi take jaslice včasih nimajo velike umetniške vrednosti, so pa del človeka, ki jih je ustvaril in so v ustvarjalcu dosegle svoj namen, gledalca pa notranje nagovorijo.
Jaslice ponazarjajo enkratno skrivnost Jezusovega rojstva, ki jo vsako leto znova doživljamo in jo nikoli v celoti ne dojamemo. Gre za skrivnost učlovečenja Boga, ko je s svojim rojstvom stopil med nas, da bi živel med nami. S pomočjo postavljanja jaslic poskušamo podoživljati trenutek te božje ljubezni. Bog tudi danes prihaja med nas, vprašanje je, ali smo ga pripravljeni sprejeti. Velikokrat smo podobni Betlehemskim gospodarjem, ki v svoji sebičnosti vidimo le svoje ugodje in se ne brigamo za ljudi okoli sebe.
Kakor se medsebojno vedno bolj oddaljujemo, tako nas je svetlobna onesnaženost popolnoma odtujila od zvezd in zato bi danes, na praznik svetih treh kraljev, modri težko našli pot do Božjega deteta. Letos nagrajene jaslice nam s pomočjo zvezdnatega neba približajo to nebeško prostranost.
Puščavske sipine nam ponazarjajo deželo, ki je bila izbrana za rojstvo Odrešeni-ka, čeprav je hlevček postavljen v našo, zeleno, z rastlinjem in sadovi bogato, krajino. Figure so skrbno postavljene in scensko dovršene ter gledalcu omogočajo umirjen pogled v skrivnost božične noči. Osvetlitev je pritajena in poudari božje dete in Svete tri kralje, ki prinašajo darove ter pastirce, ki od daleč opazujejo dogajanje pod mige-tajočo zvezdo repatico.
Na predlog strokovne komisije prejme denarno nagrado Občine Veržej za celostno postavitev jaslic v Božični vasi Banovci v letu 2011 g. Miran BELEC. Iskrene čestitke!
LEGENDARNE VERŽENSKEZGODBE
V	PESMI IN RIMAH
V	jeseni 2011 je ob pripravi letnega koncerta Folklorne skupine Leščeček (KD Slavko Osterc Veržej) nastala zbirka 4 pesmi o znamenitih verženskih zgodbah pod avtorstvom člana skupine Ivana Kuharja. Avtor pesmi je tematiko črpal iz znamenitih zgodb o Veržencih, kijih je ob različnih priložnostih spisal Janez Ferenc.
OZNANILO! OZNANILO!
Prite, prite s vseh vesi! Prite glejat,
ka v Veržeh se čudnega godi.
Gnes ob treh se mo zgodite, kakšen špricar pret se mo za spite. Tepa hopa hopa hop, bik de poja trove šop.
To je vačik ne nič čudno, za bika neje niti preveč mudno. Ali tota trova je na turni, gor ga vlečejo Veržence čudni.
Prite, prite s vseh vesi! Prite glejat,
ka v Veržeh se čudnega godi.
Prišle, prišle s vseh vesi! Vidli,
ka v Veržeh se čudnega godi.
Tepa hopa hopa hop, Verženci bika spravili so v grob.
VERŽENCI ŠIRIJO CIRKEF
Župnik Drogi Rihtar.
Zodje cejte dosta vas pri meši nega, moren rečte, to me malo bega.
Či več pri meši bi bili,
bi vidli, ka placa f cirkvi nan fali.
Tak, van moren rečte zej, ka zodji cejt je, pej! Ka kakšo pametno si zmislite, pa cirkef nan razširite.
Rihtar
Gospod župnik, mote čistar praf. Jaz, ki sen pri pometi še zdraf, nekej sen si znamisla že, pa van moren rečte - tota neje slaba, ne.
Veržence skup pozoven zej, cirkef vaša de, van provin, čisti rej.
Sukje mo si lepo doj djali, se s fso močjo v zide zaletovali.
Veržence, hote - liter mon! -de cirkef širiti pomoga on.
29 Funkešnica 1/2012
: naša dediščina
: razvedrilni kotiček
S STOREV MLODO
Mon jaz duma eno storo babo, samo jomra, kak jo vse boli. Išijas pa kurjo oko, hodi itak že v dve gibi.
Ali kdo se treba drete -te je zdrava, tak kak dren. Bog ne dej, ka v oštariji, večer s pejdoši sen.
Ali una lehko hodi,
cele dneve, sen pa to.
Zej pr eni, te pr drugi,
tote babe - samo si jezike brusijo.
Tak sen se zej jaz odloča, nazoj bi mlodo meja rad. Takšo, kak je nekda bila -takšo, kak sen meja rad.
RIHTAR MERJE
Franca: Ka ste čule,
Rihtare, brž ka vun so vure! Pepa:
Čula, čula ...
Brž ka prijen tak so godovne slavili, ka so fsi pofprek pijani bili.
Micka:
Pijani resen malo smo bili, ali mrja pa je bogme niše ne.
Franca:
Vepa Kata provila,
kumej luft si grobila:
»Rihtar plesa, dokič muzika je špilala;
kdo pa rubež priša ... kap ga s sveta
stirala.«
Pepa:
Na brutifi jegova zaron je Zefa bila, fsa f črnini, se mi smilila, sirota mila. Tepa k župniki je šla -bogme, ka pogreb je rihtala.
Micka:
Resen, plesa fčera Rihtar naš,
kdo je rubež priša - ka se dela mrtef neje laž.
Tudi k župniki zaron je Zefa šla,
za očo obletno mešo naročuvala.
Franca:
Kapa te po vese se guči, Pepa:
ka Rihtar naš več ne živi? Micka:
Zato pa ne poslušej fsakše babe, vsakši nej rešuvle svoje si težave.
VELIKA POLITIKA V NAŠI MAJHNI VASI
VERŽENCI ŠTEJEJO OPEKO
Nekega prijetnega leta, ko je še Oča Rihtar vedril in oblačil v svoji rihtariji, so se Verženci odločili, da bodo tudi oni zgradili novo mrliško vežo. Zgledovali so se po prekmurskih vaseh, kjer so mrliške veže zrasle kot gobe po dežju. Pa zakaj tudi ne. Stara mrliška veža je bila dotrajana in je bila bolj podobna nekakšnemu skladišču, samo mrliški veži ne.
Gradnji pa je nasprotoval Smehov Nacek, ki je Oču Rihtarju očital, da bo z izgradnjo mrliške veže prišlo do odtujitve mrliča od žalujočih. Svojo trditev je utemeljeval s tem, da je prijetneje, ko mrlič leži doma na domačiji, ker lahko ljudje, ki ga prihajajo kropit, kasneje kartajo, bijejo rihtarja in počnejo druge vragolije.
Toda Oča Rihtar ga ni poslušal. Utemeljeval je svojo namero in namero Veržencev, rekoč: »Če so si lahko v Križevcih zgradili novo mrliško vežo, si jo pa bomo tudi mi.«
In beseda je meso postala. Oča Rihtar je takoj naročil arhitekta iz Maribora, ki je ravnokar doktoriral iz verženske arhitekture. Pripeljal se je v Veržej, si ogledal zemljišče, ki mu ga je pokazal Oča Rihtar in se odpeljal nazaj v Maribor.
Čez dva dni so na rihtarijo prispeli načrti. Oča Rihtar je začudeno pogledal, ko je videl, da bo njihova mrliška veža okrogla. Pozval je arhitekta nazaj v Veržej in moral je zagovarjati svoj načrt. Povedal jim je, da imajo v Veržeju tako ali tako vse na tri vogale, njihova mrliška veža pa bo pač okrogla in bo nekaj posebnega, kot so Verženci.
»Hočeš ali nočeš, strokovnjaku je treba zaupati,« je dejal Oča Rihtar, »saj je arhitekt pisma vučen človek.«
Oča Rihtar je v križevskih opekarnah takoj naročili natanko toliko opeke, kolikor je bilo v načrtu zapisano.
Čez dva dni je v Veržej prispel tovornjak z opeko. Oča Rihtar je šoferjem povedal in pokazal, kam naj jo odložijo: »Tukaj, ob ograji jo zložite, da bodo ljudje videli, da je stvar zelo resna.«
Zdaj je bilo potrebno dočakati še zidarskega mojstra in stvar bi se pričela graditi.
A, glej ga zlomka. Istočasno je Bahirov Tunek gradil nove hleve in mu je neke sobote popoldan zmanjka opeke. Odpravi se k rihtarju in ga prosi, če si do ponedeljka lahko izposodi nekaj palet opeke, ki jo bo takoj v ponedeljek vrnil. Oča Rihtar, kot dobrodušen in radodaren človek, na Tunekovo prošnjo takoj pristane, saj je venomer govorili, da si moramo ljudje med seboj pomagati.
Bahirov Tunek je takoj pripeljal traktor in odpeljal deset palet opeke. To pa je videla Marga, ki je ravno takrat svojemu pokojnemu možu prinesla rože na grob.
Bahirov Tunek je bil mož beseda in je opeko v ponedeljek zjutraj vrnil nazaj. Odložil jo je na isto mesto, kjer jo je v soboto vzel. Oča Rihtar je opeko preštel in za njiju je bila zadeva končana.
V	sredo je prišel zidarski mojster, ki je pričel z izgradnjo vežice. Lepo je polagal opeko za opeko in jo pridno zalival s cementno malto, tako kot velevajo zidarski predpisi. Zidarskemu mojstru je zidanje šlo hitro od rok, saj ni bilo potrebno paziti na noben vogal, vse skupaj se je vrtelo v enem krogu.
V	četrtek dopoldne pa se na rihtarijo pripeljeta dva policaja. Rihtarja vprašata, če on ve, da je nekdo ukradel opeko, ki je bila namenjena za izgradnjo mrliške veže? Oča Rihtar je na debelo pogledal in policaja vprašal: »Kdaj pa bi se naj to zgodilo?«
Policaja sta bila strogo uradna: »V soboto popoldan je nekdo ukradel deset palet opeke. Prosiva, da nama izročite račun, iz katerega bo razvidno, koliko opeke ste kupili, nato bomo šli na gradbišče in opeko prešteli.«
Rečeno storjeno. Oča Rihtar jima je izročil dokumentacijo, policaja pa sta si število plačanih opek zapisala v beležko. Vsi trije so se odpravili na gradbišče.
Tam so zidarji pridno zidali in uporabljali opeko. Policaja sta jim ukazala, naj nemudoma ustavijo delo in preštejejo opeko.
Ukaze je treba spoštovati in štetje se je začelo. Zidarski mojster je določil delavca, naj prešteje opeko, ki je že uporabljena v zidovih, drugega pa določil, naj prešteje še neuporabljeno opeko. Policaja sta štetje opeke skrbno nadzorovala.
19 Funkešnica 1/2012
: razvedrilni kotiček
Ko je bilo štetje končano sta policaja številke seštela in se čudno spogledala. Ugotovila sta, da je bilo nabavljene 2650 kosov opeke, zidarji so pa našteli kar 2890 kosov.
»To ne more biti res,« sta menila policaja, »šteli bomo še enkrat.«
Za štetje se je ponudil tudi rihtar, vendar mu policaja nista dovolila, češ, da mora to stvar opraviti nevtralna oseba.
Ko so tako besede tekle, se je mimo pripeljala Mica iz Osredka, ki je tudi svojemu možu prinesla nekaj svežih rož na grob. Policaja sta jo ustavita in Mica je bila že vsa v skrbeh, da je morda s kolesom kaj narobe.
»Tu boste sedaj prešteli vso to opeko«, sta ji ukazala policaja.
Mica, vsa prestrašena, je pričela najprej na zidovih. Hodila je okrog in okrog, vsako vrsto posebej, tako da se ji je že v glavi vrtelo. Na koncu je še preštela neuporabljeno opeko in izdahnila 2890.
Policajema številka nikakor ni šla skupaj: »2650 nabavljene opeke, 10 polet ukradene, pa še vedno ostane 2890 kosov ope-
ke.« Nato sta vprašala Mico: »Kakšno izobrazbo pa imate?«
»Ja, nič kaj dosti, dva razreda osnovne šole, pa krave sen mogla pasti,« se je opravičevala Mica.
»Aha, tu tiči zajec. Midva imava posla s samimi neukimi ljudmi. Najbolje bo, če se sama
spraviva k stvari. Ti boš štel uporabljeno opeko, jaz pa še neuporabljeno,« sta ugotavljala policaja. In pričela s štetjem. Na koncu štetja že vsa iz sebe izdahneta: »2890.«
Ker nista razumela, kaj se dogaja, sta zidarjem naročila, naj z delom nadaljujejo. Ob koncu pa povedala: »Sam vrag naj vas razume Veženci in vašo matematiko. 2650 kosov opeke naročene in plačane, 1200 kosov ukradene, skupno preštete pa 2890.«
Policaji, zidarji in Verženci pa bi verjetno še danes šteli opeko, če ne bi novi rihtar mrliške veže oblekel z lepo fasado. Zakaj pa je bilo opeke več, kot je bilo naročene in plačane, pa ne vedo še danes, ne policaji, ne zidarji in ne Verženci.
Janez Ferenc
DOGODKI V OBČINI VERŽEJ :: MAREC - MAJ 2012
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
23. 3.	18.00	Kovačičev večer	Predavanje o ščitnici	Kovačičeva dvorana	Marijanišče
24. 3.	9.00	Čistilna akcija		Banovci z okolico	TD Banovci
30. 3.	10.00	Novinarska konferenca	Odprtje nove rokodelske trgovine in E-trgovine	Rokodelska trgovina	Center DUO
30. 3.	11.00	4. razstava pirhov in možnarjev slovenskih pokrajin 2012	Vzporedna razstava izdelkov otrok iz vrtcev in šol	Puščenjakova dvorana Centra DUO	Center DUO
1. 4.	9.30	Srečanje starejših	Sv. maša in pogostitev	cerkev in župnijska dvorana	Župnijska Karitas Veržej
14. 4.	19.00	Območno srečanje odraslih folklornih skupin	Predstavitev programov folklornih skupin občin Ljutomer, Razkrižje, Križevci pri Ljutomeru in Veržej	Dom kulture Veržej	JSKD izpostava Ljutomer in KD Slavko Osterc Veržej
21. 4.	ves dan	Škofija fest	Festival mladih iz škofije Murska Sobota	Marijanišče	SMC Veržej Škofija MS
30. 4.	19.30	Postavitev prvomajskega drevesa		Gasilski dom	TD Banovci
maj	11.00	Kulinarična razstava		Gasilski dom	TD Banovci
1.-2. 5.	10.00 -17.00	4. dnevi odprtih vrat	Čebelarstvo nekoč in danes	Čebelarski muzej Krapje	Čebelarstvo Tigeli
5. 5.	ves dan	Srečanje družin letošnjih prvoobhajancev	Predavanje prof. Toneta Ciglarja	Kovačičeva dvorana	Marijanišče
12. 5.	19.00	Koncert Vokalne skupine Leščeček z gosti -Predstavitev zgoščenke in spremne knjige ob zaključku projekta »TE JE LUŠNO BLO«	Predstavitev ljudskih pesmi, ki so se nekoč prepevale v Občini Veržej	Kulturni dom Veržej	Vokalna skupina Leščeček, KD Slavko Osterc Veržej
20. 5.	15.00	Romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice	Procesijo in sv. mašo vodi škof dr. Franc Kramberger	Dvorišče Marijanišča	Marijanišče Župnija Veržej
27. 5.	9.30	Prvo obhajilo	Sv. maša	Župnijska cerkev	Župnija Veržej
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: center.duo@siol.net
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
31 Fünkesnica 1/2012
4. Razstava pirhov in možnarjev slovenskih pokrajin 2012
od 30. marca do 7. maja 2012
v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej, vsak dan od 8.00 do 12.00 in 16.00 do 18.00, za skupine po dogovoru.
Informacije: 041 357 640 (Janez Krnc) ali 051 654 778 (TIC Veržej).
Ob osrednji razstavi poteka vzporedna razstava izdelkov otrok in mladih iz pomurskih vrtcev in šol v Ekomuzeju Centra DUO Veržej.
Četrto razstavo pirhov in možnarjev 2012 organizirajo: Zavod Marianum Veržej, TIC Veržej, Terme Banovci, Občina Veržej, Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Zavod Murska Sobota.
C
marianum