137. ftnllta. I tanini, i prtn. H. jHiJi t!16 XUX. Ide. •Slovenski Narod* Teli« p© pottli za Avstio-Ogrskt: ćelo" leto skupaj uprtj • K 25*— poi leta „ «... 13 — Četrt let* „ .... 650 na mesec m . . . . 2*30 za N'emčljo: cdo leto naprej . . . K 30•— za Ameriko in vse druge dežele : ćelo leto naprej . • • . K 35.— Vpralanjcm glede inseratov $c na; priloži za odgovor dopisnica ali tnamka, SpravalitTO (tpodsj. Ovori&c levo), EnaOoTft ulica &. 9, ttltfoa iL83. Ixfea|s Tsak *aa sv«.er š**zi;m*l MdelBerner Tag-tlatt< konstatira, da je plen v raz-merju s številom vjetnikov naravnost smešno neznaten. Označba Dubna kot trdniave je pretiravanie. »Ziiricher Nachrichten«f sodi, da po-veličuje Rusija svoje uspehe !e zato, da bi zaveznikom pokazala, koliko žanje žrtvuje in da bi jih zopet nekoliko okorajžila. — Tuđi nekateri romunski listi se o ruskih us-pehih izražajo jako nezaupno. RUSI SO IZGUBILI V ENEM TEDNU CETRT -MILIJONA VO- JAKOV. Bcrolln. 15. junija. (Kor. urad.) >Lokaianzeigcr« javlja iz Stockhol-ma: V petrograd^kih vojaških kro-gih. ki imajo zveze s carskim dvorom, se pojavlja vedno večja neza-dovoljnost proti generalu Brusilovu, ki je v volinjskih bojili tako razsipal s človeškim materijalom, da ie ćelo prekosil taktiko velikega kneza Ni-kolaja Nikolajeviča. Previdna ceni-tev nekege ruskega častnika pravi, da so izgubili Rusi prete-k 1 i t e d e n 250.000 m o ž. Take izgube so opasne, ker so na jugozapadni fronti zbrane ^koraj vse izvežba-ne čefe. V Petrogradu imajo ukaz generala Brusilova na zborne po-veljnike. ki pravi, da je glavni cilj ofenzive ta, potisniti sovražnika nazaj ter zasesti čim več ozemlja; temu cilin da se naj le žrtvuje par mi-inonov. Vojni minister je o tej zade-vi poroCal carju ter je izjavil, da Brusilov pozablja, da Rusija tretje armade ne more več postaviti na no^e. RUSKO URADNO POROCI! O. 13. j u n i j a. Ker so se avstro-ogrske in nemške čete včeraj na mnogih mestih napadu naših južnih armad odtegnile, se je moglo število vjetnikov včeraj zaenkrat le malo zvišati. Skupna vsota znaša približno 1700 častnikov in 114.000 voja-kov. Ćete generala Lešickega so vjele. kakor se je ugotovilo. od začetka bojev 1 generala, 3 polkovne poveljnike, 754 častnikov in 37.832 vojakov ter so vplenile 120 strojnih pušk. 49 topov, 21 metal za bombe in 11 za mine. Severozapadno Roži-šča so vrgle naše čete Nemce nazaj ter so se približale reki Stohod. Zapadno Lučka so zasedle naiše čete Torčin (24 km) ter so vrgle sovražnika še bolj nazai. Na fronti ob Stri-pi severno Bobulinc se ljuti boji nadaljujejo. Navzlic srditi obrambi smo zavzeli vas Zarvanico (6"5 km severno Bobulinc). V več odsekih smo naleteli na naprave, ki jih je sovražnik v naglici nakopal. da bi izgradil svoje že pripravljene pozicije. V od-seku ob Dnjestru in dalje proti jugu so osvojile naše čete po prekoračenju reke na drugem bregu večje število utrjenih točk\ tako n. pr. trg Za-leščiki. Prodiranje se nadaljuje. Vas Horodenka jugozapadno Zaleščikov je v naših rokah. V odseku ob Prutu se bližajo naše čete med Bojanom (14 km vzhodno Crnovic) in Nepo-kolovccm (10 km jugovzhodno Sni-atvna) levemu bregu reke. Za mo-stišče Črnovic se vrši ljut boj. V za-puščenih krajih je ostavil sovražnik ogromne množine vcinega materijala; ob železnici Dubno - Brody je pustil ćelo telefonsko omrežje, velike množine patron, metal za mine, avtom^biiov, tirov za ozkotirne že-leznice, zelo mnogo voz, eno skladi-šče živil. V istem ozemlju pri vaši Mala Milča (14 km jugozapadno Dubna) ie pustil sovražnik daleč vidljivi spomenik na zmage avstrij-sk:h čet, visok steber z orlom, ne-poškor^ovan. V vaši Sadagora (5 km severno Črnovic) smo vplenili veliko skTart?šce z materijalom za pijo-ririe in za v'seče železnice. — Na fronti nb Pvini in iužno Dvinska so obstreMevali Nemci več točk naše policije. Prvotni narnen ruske ofenzive. t>M. N. N.a poročajo: O ciljih ruske ofenzive pravi petrogradska ;>R:eč«: Prvotni namen našega navala je, da pornagamo Italiji. Pričakovati je. da bo vsled našega pritiska nos!ala Avstriia del svojih čet z itpTinnskesra bojišča na sever; dru-ffič hoćemo izvršiti presijo na ro-munsko vlado, katere politika se v zadnjem času očito nagiba k centralnim državam. V zvezi z našo ofen* živo bodemo od Romunije zahtevali, da se konecno odloči. ali hoče z na-mi ali proti nam. Tretjič pa name-rava naša ofenziva preprečiti, da no^'eio centralne države nove Čete na Balkan, kjer naj ostane Bolgarija izolirana. M2;cr .Mcrsrli o nj«k! ofenzivi. Znani vojašk' 5irokovnjak »Ber-liner Tagblatta-.?, major Morath, so* di. da znaša števMo ruskih čet, ki nasknkuieio avstrijske pozicije, ka^ kili 600.000 mnž. Imnuls ruske ofenzive je očividno želja zaveznikov Rusije po razbremenitvi. Dosedaj pa ni spoznati, da bi bil ta namen dose-žen. — Major Morath svari pred mneniem. da jrre tokrat za zadnji napor vel'ke ruske sile. Treba se je SDormr'ti, da ima Rusija vsako leto dva milijona novih rekrutov na raz-nolaeo in da dobiva od Amerike in Japonske ogromne množine topov in municije. Glavni stan generala Brusilova. *Loka!anzcigc?€ poroča preko Bazileje: Glavni stan generala Bru- sila, kjer se r>a!ui:ata tuđi general I'-'uskij in Ivan' v se nahaja še vedno v Vinici (v Podol^ji), kamor je nedavno prispel tući carjev dvorni vlak. Iz Kođanja ooročajo, da sta car in prestolonasiednik dospela v glavni s'an. Evers proti Hindenburgu. »Echo de Pariš« javlja: Vsled težavnega položaja Rusov na fronti proti Hindenburgu je prevzel vrhovno povelje nad rusko severozapadno armado general Evers. Kuro-patkin je svoje mesto očividno od-iožil. Ruska ofenziva začetek generalne ofenzive? »Ruskoje Slovo« objavlja čla-nek. ki poudarja, da pomeni ruska ofenziva več kakor le razbremenilno akcijo za zaveznike. Ruska ofenziva je marveč začetek generalne ofenzive četverozve-z e. Sedaj bo pričela tuđi angleška ofenziva, ki da je izborno pripravljena. Francozi sicer nlso sposobni, pričeti sedaj s kako veliko ofenzivno akcijo, toda oni drže pri Verdunu nemškega bika za rogove. Sedanja ruska ofenziva da je bolje pripravljena, kakor vse dosedanje ruske akcije. Generali Brusilov, Ruskij, Ivanov, Evers, Aleksejev, so zapoved-niki, Kuropatkin in Rulov sta izde-lala nacrte. Priprav so se y odlični nieri udeležili tuđi generali Caha-rov, Čerbatijev, Lešicki in vojni minister Šuvajev. izjava znnanjaga miBisfra oarona Boriana o poliieeiu položaja. V seji ogrske poslanske zbornice dne 14. t. m. je ministrski pred-sednik grof Tisza prečital naslednjo izjavo ministra zunanjih del barona Buriana: Cilj naše vojne je čim skoraj-Šnje izvojevanje zmagovitega miru. Ogroženje temeljev njenega obstan-ka je potegnilo našo monarhijo v svetovno vojno. Strašni zločin v Sarajevu ni bil slučajna iskra, ki bi bila mogla iz lastne moči vžgati plamen v celem našem kontinentu. Po-svetil je samo z blestečo svetlobo v temo, v kateri so Rusija in njene za-veznice sistematično pripravljale napad na Avstro - Ogrsko. V predido-čih letih zasledovana srbska politika ni bila lastno dejanje male kraljevine. Kje naj pa bi bila sama iz sebe dobila za to potrebno silo in smelost. Chonchette. Francoski spisal Marcel Prevost. (Dalje.) Kako me Ijubijo! . . . Dobra stara Nanetta in upravitelj Anton, njen mož, sta tako ponosna, da me imata pri sebi. Na obeh sosednih graščinah pravtako krasni Ijudje. Ta dobra gospa Capelle, debela in okrogla, ki žrtvuje vse svoje moči svojemu obo-lelemu možu . . . Spominjam se njenega presenečenja, ko sem jo prvič srečala pri maši v sosedni vaši Vor-r.ay in ji je Nanetta povedala, da ostanem dva meseca v Soupizu. Dino je oče obdržai v Parizu. — CiStO sama, je vzkhkmia in sklenila roke, čisto sama bodete v tem ogromnem soupiškem gradu. Bilo mi je pravkar dvanajst let. — Da, gospa, sem odgovorila. Toda imela bodem Nanetto in Anto- ' Nanetta me je pri teh besedah poljubila. — Navzlic temu, je odvrnila gospa Capelle, da bi bila tako srečna in imela hčerko, ne bi je poslala, da se dolgočasi šestdeset milj daleč od mene. Pozneje pa sva se z dobro gospo popolnoma spoprijateljile. Ce ne čitam v svoji veliki knjižnici, hodim popoldne k njej delat... Nekoliko dalj od Soupiza leži mali grad Crozan. Poleti stanuje v njem inžener, ki ima izredno lepo ženo in najsrčkanejše otroke. Ne vidim jih tako pogosto kakor gospo Capelle. Krasno, prekrasno je pri vsem tem to življenje dame na deželi, najsi traja tuđi samo dva meseca ... Sicer pa me je gospa de Chastellux prišla obiskat vsa tri zadnja leta. Te-daj sem kakor v raju. Nič za to; tem srčnejše hočem objeti svojega ubogega papana. 1 judje v Soupizu mi le redko-kedaj govore o njem. Toliko let je rcteklo. kar je odšel! Več kakor des • let!... Se nekdo je. o kaiercrr, r»ihče ne govori. Jaz pa se nikdar ne upam o n;ej govorili, niti rapram i\anettJ in njenomu možu. Ćemur se v resnici čudim, o to, da ^iisem na*Š!a niti :iaji**u-:'^tpa sledu rtnega živijenja — tn \o\\. Navzlic temu, takove mi zdi. stan u \ .-m v sobi, kjer je prebivala ona N'ti slike, nin oblcke. Ničesar. Pač r^kaj. Mala molitvena knjižica z pjenim ljub-krm imenofTi Julietta Razun tc^n n^-ikepa tledu. Ta večer ne napišem ničesar več ... Olej, zope: enkrat se;*; 3a?i. ««r/. siev Srbija Je bila proti vsakemu riziku varao čuteče se nesporedno orožje ruske politike, ki je že dolgo od tam obraćala na nas svoje napade, do-čim se je doma še oboroževala. Ruska politika v Srbiji je bila dejanskl ofenziva, ker ni mogla pripeljati dru-gam, kakor ali do naSega ponižanja ali do našega oboroženega odpora. Varovanec Ruije, ki je bil v obče iako dovzeten, ali je po uspehih v balkanski vojni postal prešeren, se je zdaj in zdaj spozabil do skrajno-sti, in ko je v oktobru 1913. preko-račil s svojim proti Albaniji naperje-nim roparskim poiezdom. svojo na-logo in smo mu zapovedali. da mora tekom osmih dni nazaj, tedaj Rusija še ni bila gotova in ni stopila vmes. Njene vojaške priprave pa so se na-daljevale v velikanski meri in ko je Avstro - Ogrska v Juliju 1914. Srbijo poklicala na odgovor zaradi strašnih posledic njenih zavtratnostij in pre-smelega minirania. je Rusija, če tuđi morda še prezgodaj za njene ciljc, smatrala po tem incidentu njenemu prestižu storjeno skušnjo za premič-no in je skleniFa, stopiti na bojišče. Danes ni treba nikomur več pojasniti, da je bila Srbija samo slepo orožje v rokah Rusije za vresnicenje takih prizadevanj te velesile, kate-rim je pač Avstro - Ogrska že po svojem obstanku, po svojem mogoč-nem razvoju in po svoji, na zvesto zaveznico opiraiočo se vojno pri-pravljenostio stala na potu. O vprasanju, na koga pade odgovornost za izbrah vojne, so akti sklenjeni. Napram Orevu, ki je opetovano trdil, da bi bilo sprejetje pred-loga za konferenco po našem ultimatumu preprečilo izbruh vojne, opozaria minister na izvajania nem-škega kancclaria in citira obvestila našega petrograiskega poslanika, ki ravno tako kakor poročila nemške-ga poslanika, dokazujeio stališče An-gleške, zlasti Nikolsona povodom bosanske krize, da namreč Angleška ni stala na strani faktorjev, delujo-čih na poravnavo, nego še podžigala med Rusijo in nami, oziroma Nemčijo nastalo nasprotje. Minister zunaniih del opozaria dalje na veliki razloček med vprašanji. ki so se razpravljali na londonski konferenci poslanikov, ki sploh ni smela delati obveznih sklepov, in med vprasanji. k; so po sarajevskem atentatu nastala po ultimatumu, ki ga je Avstro - Ogrska poslala Srbiji. Leta 1914. je prišlo na odiocitev vprašanje. ki je je bila poklicana resiti edino Avstro - Ogrska napram Srbiji, ki jo je do krvi provocirala. V trenotku, ko je Rusija to očitno priznala kot Iastno vpra-sanje, za kar je to vprašanje že dolgo smatrala, se je tako! zgodila razdeli-tev Evrope na dva tabora. Kake nade in izglede bi mogla imeti spričo iiastalih, na ves svet vplivajočih na-sprotstev od take sile predlagana konferenca, katera sila je bila že se-dem let sistematično identična z na-S!rn. že za boj se pripravljajočim glavnim sovražnikom? Ali je sploh misliti, da bi se bil da! z uspehem vporabiti sistem trezniji uvaževanj in pogajanj ob zeleni mlzi v goreči atmosferi, nastali vsled srbskega atentata in njemu slediv-šega ultimatuma? Med balkansko vojno in po njej se je moglo konfe-rencam posvečati čas, zakaj takrat m bila nobena velesila izzvana. To-da koncem julija 1914. bi bila Angleška, če je res hotela resiti evropski mir, to mogla storiti, če bi ne bila podpirala Rusije, ki je hotela ovirati naše upravičeno postopanje proti Srbiji, nego izjavila, da ostane ne-vtralna. Danes nimalo vzroki sve-tovne vojne nikake praktične vred-nosti več — v tem oziru se popolno-ma strinjamo z angleškim ministrom zunanjih del — marveč Ie še vpraša-nje, kdo je odgovoren za nadaljeva-nje vojne. Sir Edward Grev pravi, da vojne za to ni konec, ker se smatrajo centralne države za zmagovalke, en-tento pa za premagano. Ko vendar ententa ni premagana in tuđi premazana ne bo. Ne moremo našim sovražnikom zapovedati, naj priznajo, da so premagani ali naj opuste upa nje, da se zboljša njih položaj. Na drugi strani pa tuđi ni mogoče dej-stev postaviti na glavo in Če se Grevu zdi. da ententa ni premagana, lahko ttidi centralne države z vso skromnostjo opozore. da so Še manj premaganc. Pogled na vojni položaj odloči vprašanje. katera stranka za-vzema stališče, ki ie v pooolnem na-sprotju z dejanskim položajem. Dej-stvo je, da se kot uspeh in nagrada nadčlovcških naporov naših junaško se borecih čet in naše pravične stvari tehtnica svetovne vojne nagiba na vseh bojiščih na našo stran in da si uspeha ne bomo dah* iztrgati. Potreba samoobrambe nas sili v vojno. Tega tuđi po naših jjiajnih zmagah ne borno pozabili. Naš vojni cilj je, »agotoviti svojo varnost trajno proti obnovitvi takih lavratnih napadov y prUiodnjosti. Ne stavljamo pretira-uih zahtev, a z ognjem naše svete vojne navdušenosti si hočemo skovati to varnost. Usođa ve, koliko težkih udar-cev je še treba, da s# borao po tej obnovitvi domovine lahko odpočili. Avstro - Ogrska se s svojimi zavez-niki na tej poti ne bo prej ustavila, dokler ni izvojevala končne zmage. Znano je, da pričakujejo naši na-sprotniki premembo vojne sreče od tistega velikega skupnega napora, za kateri se že dolgo pripravljajo, kakor od naše utrujenosti. Mi smo trdno vse .vtorili. kar je potrebno za izjavljenje tega namena in zaupa-joč v bozjo pomoč, upamo, da bo-do doživeli sovražniki razočaranje. Z nadaljevanjem vojne lahko pro-vzroče človeštvu še več gorja, že-leznega koraka usode pa ne morejo zadržati. Miroljubnost monarhije ie vzvišena nad vsak dvom, toda izjavo sira Edwarda Greya z dne 10. maja vporabimo lahko tuđi mi in rečemo: Avstro - Ogrska in njene za-veznice ne trpe takega miru, ki ne oddolži številnih krivic te vojne. * m m Iz debate v osrskem državnem zboru. Po grofa Tisza govoru se je začela razprava o budgetnem provizoriju. Grof Andrassv je rekel, da naš vojaški položaj ni neugoden. Na se-vero - vzhodni fronti sicer naše linije nismo mogli vzdržati nespr^rcenje-no. tada moči imamo dovotj, da zadržimo prodiranje sovražnika, in to je dovolj, ker je to nai cilj. Cc traja vojna šet je tega kriva ententa; ohra-nivši svojo voljo za mir, je treba na-daljevati vojno. Nemški kaneler je že dvakrat izjavil, da Ncmčija, če zma-ga, ne da Poljske Rusiji nazaj. NaSa monarhija molči doslej o Poljski, dasi je še angleško, franeosko in ita-lijansko časopisje za to, da Poljaki ne pridejo več pod rusko gospodstvo. Mi moramo iti Še dalje in izjaviti, da ne pritrdimo nobeni reSitvi, ki bi na Poljski izvršila novo vivi-sekeijo in jo novič razdelila. Orof Apponyi je zastopal glede Pclj-ke stališče, da ji morata biti Avstro - Ogrska in Nemčija osvobo-diteljici. Ministrski predseđnik grof Ti-za je pntern še enkrat posegel v razpravo. Boj je treba krepko nn.da-ljevati. Snvražnki pravfjo, da ho-čejo našo monarh:jo uničiti in raz-deliti, proti Nemčiji pa rabijo ceneno geslo o boju proti nemšXemu militarizmu. Militarizem pa ni neinški, nego evropski. An^lcži hočejo nem^ko trgovino uničiti. Poljsko vpraSanje se bo resilo samo po dogovoru z nai monarhiji. Kdor bi po voini mT-žnrskemu narodu s polno lojninrsrio in brc zadrška ne priznal te^r«. kar ima pravico zahtevatl. bi brl ne Ie so-vražn'k madžarskoga narod?, n^go dinasti'e in velesilnega stnlišča monarhije. Proračunski provizorij je bil sprejet, ravnotako brez debate pred-locra o p^diltšnnju financijilne na-Rodbe s Hrvatsko. Italijanska ofanziva ob Soči? GORICA L\ DOBERDOB V OGNJU ITAUJANSKfS TOPOV. PONOC- NJ NAPAD NA DO5FRDOB. Đuna], 15. junija. (Kor. urad.) Lradno se razRlaša: Italijansko boiišče. Sinoči so začeJi Itafljan! z liu-iim ognjem topov in minskih metal preti Doberdobski visoki pfanoti in soriškemu niostišču. Ponoči so sledili proti iužneni će\u visoke clanote intanteri!ski napadi, ki so povečini že zavrnieni. Na nekater-h točkah boi re n! končan. Na tirolski fronti nadaljuje so-vražnik svoje fcrezusnesne napore proti na^irr! p07!C!Jarn v Dcfomitih v prostoru Peutelstsin . Sch!uderhach. Naši letalci so bombardirali kolodvor v Veroni in v Padui. Namestnik nsjelnlka teneralnega štaba p!. Hofer, fini. * ITALIJA\SKO I RADNO POROCILO. 1.^. juni j a. Med Adizo in Brento artiljerijske akcije in naše napredovanje v trdem boju s so vratnikom. V Lagarlnski dolini smo vzeli s siiainim napadom, katere^a je učinkovito podnirala artiljerija, močno utrjeno crto, ki se razteza s Parme-sanske visine, vzhodno Cime Mcz-zane. vzdolž potoka Rornini. Sovraž-nik je naperi! proti našim novim po-zicijam trajne napade, ki pa so bili vsi zavrnieni. Na fronli Pcsina-Asti-CO intenzivni topovski ogenj na obeh Straneh. Sr-vražna infanterija. ki je bila vdria v Molesini, je Mla pre^na-ra in jo je zasledoval naš dobro mer-jeni OGfeni. Ma visoki pl-inoti Asia^a ic položaj reiznremenjen. V Sudanski dolT'ni so bili v noči na 12. junij in nastopno jutro sovrazni oddelki. ki so po^kušali prodirati vzhodno [•otoka Maso, vrženi nazaj z mnngri-mi fzrrubami. V Karniji in ob Soči običajno ^rtilierii^ko del ovan je in akcije malih oćdelkov. V odseku pri Tržiču ie bi! sovražen ranadalni po-skus z našim ognjem taRoj zatrt. Iraliianska razbremen'Ins ofenziva. Iz vojaske^a razmotrivanja k poročilu generalne^a štaba dne 15. j unija: Italijan^ko annadno vodstvo je posknsllo včeraj raz^rrmenHno ofenzivo po svciem načinu. Ukazalo je več polkom. da so se zopet enkrat zaleteli proti doberdobski nlanoti. Na naši naDadalni fronti med Sugansko in Adižko dolino je položaj za sedaj ostal še neizpremenjen: sovrc'/niko-vi šunki pa so se, kakor dr'-1^. vsi razbili. ItalijafTc^f! minfstrskiri tirizo. Italijanska ministrska kriza. »A van ti«, organ socijalistov. izjavlja. da socijalisti ostanejo slej ko prej neomajno v svoji opoziciji proti vojni in proti vsemu. kar je ž njo v zvezi. Parlamentarna skupina socijalistov je razposlala okrožnico na vse strankine podružnice, naj bodo pripravljene za enodu.šno in energično akcijo, ako bi prišlo na knnilo ministrstvo, pripravljeno, se-gati čez svoje območje. Lugano, 15. junija. (Kor. urad.) Iz poročil in sodb italijanskih listov se da posneti nastopna slika vceraj-šnjega stanja italijanske kabinetne krizej Delo Bosellija je jako težav-no. Skupine strank in posamezne osebe intrigirajo in manevrirajo druga proti drugi in proti izvestnlm mogočnim kombinacijam mnogo ži-\'ahneiše kakor v mirnih časih. Pristaši Oiolittijevi ostajajo v azadju. Boselli bo moral oddati eno naivaž-nejših ministrskib mest Sicilijancu, in sicer demokratu z levice Orlandu. Orlando pa. ki je imel v Salandro-vem kabinetu priliko za znane svoje razloge o mednarodnem pravu in vojnih ciljih. dobi sedaj kot notranji minister manj povoda za pomembne govore, ali toliko nujnejše naloge po-mirjevan.ja razburjenih in skrbi pol-nih duhov in lajšanja težke bede. — Bissolatti dobi mesto ministrstva s tci:n'čnimi in gospodarskim: zadeva-mi. Barzilai ne srne biti v n o v e m kabinetu. Gleie Son-nina še ni nikake končne odločitve. On ie baie med dnorimi ugovori na-vedel tuđi tega. da noće biti skupno 7 Luzzattijem v nobenem kabinetu, ali ni še gotovo, da bi Luzzatti vsto-pil v novo ministrstvo. Več ali manj avtorizirani glasniki novega kabineta poudarjajo žc. da kr^nčno za zu-n^nie svrhe zadošča ali bi mogla za-do?cati samo ponuJba Sonninu. naj cbdrži svoj portfelj. Vojni minister in mornarlčni minister s svojimi drzav-n;mi nodtajniki ostaneta najbrže tuđi v novem kabinetu. Preko Curiha poročajo. da Bo-selli kar ne more sestaviti listo mi-nistrskih kandidatov. Skoro noben parlamentorec nece prevzeti Salan-drove dedsčine. Salandra ie bil zo-pet pri kralju v avdijenef. Iz Rima poročajo: iMinistrska kriza šc ni rešena. Boselli hoče so-delovanja nametnika ministrskega rredsednika in je za to mesto izbral 13 i s s o I a 11 i j a. Skoro gotovo vstopi v ministrstvo N i 11 i, istatako republikanec Comanđini kot državni podtajnik v naučnem ministr-stvu. F3oselli je naprosil Sonnina, naj obdrži portfelj zunanjega ministrstva, pričakuje se Sonninovega odgovora. Bissclatti, ki ima na svoji strani vse vojnohujskaške stranke, sprejme ponuđeno mesto. Paneo. finančni rmnister Salan-drovega kabineta, je izjavil, v Parizu sotrudniku >Petit Parisiena«, da ministrska kriza ni nastala morda vsled ojačenja vpliva nevtralistov. V vseh slojih italijanskega naroda pre-vladuje sklep. ć?. se mora vršiti vojna do končnega triumfa. Nova vlada bo nacijonalni koncentracijski kabinet, ki bo vodila z največjo energijo boj za nacijonalne pravice Italije in za neodvisnost naroda. Z izpremfm-bo oseb se ne izpremene politični in gospodarski odnašaji do zaveznikov. Lugano, 15. junija. Težkoče sc-stave kabineta so odpravHene z važ-nimi notranjepolitičnimi Bosellijevi- mi privolitvaml. Boselli predloži Ie danes kralju listo ministrov. Leonidas Bissolatti. V sedanji i talijanski ministrski krizi je stopil v ospredje Leonidas Bissolatti, ki dobi v novem ministr-stvu gotovo važno mesto. Leonidas Bissolatti je bil rojen leta 1857. v Cremoni. Bissolatti je eden najmarljivejših prvoboriteljev socijalizma v Lombardiji. Kmetje v Pescarolu so ga poslali v parlament, kjer si je pridobii poleg znanih socijalistov kmalu ugledno ime; kazal je ob razniii važnih prilikah veliko duševno neodvisnost, vsled česar je prišel pogostoma v konflikt s svojimi tovariši. Kot časnikar se je v »Avantiju« boril proti splošni stavki, proti delavskim nemirom, antimili-taristični gonji, zahteval je tuđi sporazum med narodi Avstro -Ogrske in Italije, sniatrajoč ga za najvarnejše sredstvo proti voini med državama. Sedaj je poslanee rimskega mesta. Gio-litti mu je ponudil leta 1911. jeden ministrski portfelj, ali Bissolatti ga ie odklonil. Vojne se je udeležil Bissolatti doslej na tirolski fronti. Vžttorio Orlando. Orlando ima dobiti važno mesto v novem mh:strstvu, kakor se glase poročila iz Rima. Orlando je Sicili-janec, v Salandrovem kabinetu je bil justični minister. Orlando je že kot mladerrič obrnil naše pozornost Z 18 leti si je bil priboril za neki narodno-gospodarski spis razpisano darilo; ko je bil star 22 let, je bil že privatni docent in s 25. leti ordiaarius za upravno pravo na vseučilišču v Pa-Icrmu. Poslanec je od leta 1893. Leta 1903. je postaj naučni minister kot naslednrk Masija v Giolittijevem kabinetu, leta 1907. pa finančni mi-nister. Italijanski senat. Curlh, 14. junija. (Kor. urad.) Italijanski senat je resil brez razpra-ve zakonski nacrt, zadevajoč enome-sečni budgretni provizorij, in je bil po-tem odgođen. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Milanu so bile dne 14. junija zopet demonstracije za ministrstvo s predsednikom Bissolattijem in proti Giolittijancem in socijalistom. Tu-ratiju so klicali pred njegovim stanovanjem: Smrt Turattiju! Nekaj de-monstrantov je hotelo pred tiskamo-»Avantija«, pa jih je vajaštvo za-vrnilo. Italijanski socijalisti so izdali nov oklic, v katerem pozivajo vlado, naj ne nasprotuje mirovnim željarn, ki so se vzbudile pri vseh narodih. »Journal de Geneve« poroča \z Milana, da je železniški promet Mi-lan - Benetke za privatne osebe do preklica ustavljen, ker se rabijo že-lezniške crte za prevažanje čet. Zapadno bojišče. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 15. junija. (Kor., urad.) NVolifov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Razven artiljerijskih bojev In podjetij patrulj nobenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 14. junija ob 3. p o p o Id n e. Med Oise in Aisne, jugovzhodno Moulin - sous - Touventa, je bila močna nernška patrulja odbita z in-fanterijskim ognjem. Francozi so blizu Venizela, vzhodno Soissonsa, vje-li malo nemško stražo. Na desnem bregu Mase so Nemci ponoći z artiljerijo hudo obstreljevali franeoske postojanke sevemo utrdbe Chapitre in južno Vauxa, infanterijskega delo-vanja pa ni bilo. Na levem bregu delufe artiljerija v presledkih. V Vo-gezih so Francozi včeraj pri napadu na gorski greben južno Seugema in severno Thana napravili nekaj vjet-nikov. 14. junija ob 11. p on oči. Tekom današnjega dne je artiljerija s kratkim! presledki delovala na ćeli fronti severno Verduna. Z druge fronte ni ničesar poročati. Belgijsko poročllo. 14. junija. V odseku Dixmui-den. zlasti v smeri na Steenstraete, je bil 14. junija razmeroma hud artiljerijski ogenj. ANGLEŠKO URADNO POROĆILO. London. 13. junija. General Haig poroča: Napadi Kanadcev včeraj zjutraj so nam prinesli vse. kar smo hoteli doseći, namreč naše stare postojanke jugovzhodno Zillebe-ka v 1500 vardov dolgi fronti. Ka-nadci so prizadeli sovražniku težke izdube in napravili 126 vjetnikov. Bili so potem več ur ljuto obstrelje-vani, pa so obranili zavzeto ozem-Ije, ki se zdaj utrjuje. 5ovražnikovo streljanje je trajalo ves dan. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala in je preprečila sovražnikove posku-se za protinapad. Zadnjo noč smo napravili dva uspešna napada na so-vražne strelske jarke blizu Yperna. Nemški letalci nad Toulom. ^Strassburger Post« javlja: 14. t. m. opoldne je prišlo deset nem-Ških letalcev nad Toul. Vr^li so ka-kih 60 bomh in provzročili znatno škodo. Kolikor znano, je bilo šest oseb ubitih in 15 ranjenih. Prega-nianje letalcev ni imelo uspeha, A?QuIth govori. London, lo. junija. (Kor. urai.) Ministrski predsednik Asquith je včeraj sovom v svojem volilnein okraju Lad^bank (na Škotskem^. Rekel je. da Kitchenerjevega mesta ne bo nioj>ef r;iiče popolnoma izpol-niti. GovoreČ o hrabrosti Francozov in n verdunskih bojih. ie dejal, da ie bila Jnfireiu ponuđena anpleška po-moj Naloga mpleškega brodovja Ie bila. varovati obrežje, zabraniti kako invazijo in ščititi transporte. Nič nianj važna je bila naloga varovati svobodo na Oceanu, skrbeti za tr-govsko brodovje aliirancev in nada-Ijevati blokado. Pojezd brodovja 31.1 maja je bil dostojen angleške mornarice. Se več takih zmag in od nemške mornarice bi ne ostalo toliko, da bi bilo vredno o tem govoriti. Naše razmerje z Irsko se je po tragični vrsti neporabljenih ali slabo porabljenih prilik izčrpalo. Tem napakam ne smejo slediti nove. Zdaj je treba vstvariti red. a ko bo vojna končana, bo treba vprašanje resiti. Asquith je končal z zahvalo domi-niom in kolonijam za njih pomoč na raznih bojiščih. Gospodarsko zborovanje četverozveze. Pariz, 14. juni ja. (Kor. urad.) Gospodarsko zborovanje četverozveze se je danes začelo. Ministrski predseđnik Briand je pozdravil za-stopnike, češ, njih navzočnost je dokaz, da vlada med zaveznimi drža-vami soglasje in da imajo zaupanje v trajnost zveze. Ni dovolj, da so zmage, treba je tuđi zagotoviii razvoj materijalnih razmer za Čas po vojni. Berna, 15. junija. (Kor. urad.) *Agence Havas« raziširja v nevtral-nem inozemstvu časniške glasove o pariški gospodarski konferenci in navaja tuđi »Times«. Kako malo iz-ražajo citirana izvajanja oficijozne-ga lista njegove nazore, kaže pregled dotičnega članka^ V njem Je jasno izrečeno, da list spričo vojaških in političnih realitet prav nič ne pričakuje od teoretičnih razprav na tej konferenci. List pravi: Mi smo mne-nja Llovda Georgea, da je treba naj-prej vojno dobiti. če bi se za čas po sklepu miru hotelo ustvariti carinsko unijo, da se napravi Jez nemško - avstrijsko - ogrski carinski akciji, bi bila to največja napaka. Treba bo namreč z vsemi sredstvi pre-preČiti vresnicenje nemško - avstrii-sko - ogrskega nacrta, namreč usta-novitev srednje Evrope. Ne vdajaj-mo se zmotam. To vprašanje je živ-ljensko vprašanje. Ustanovitev srednje Evrope je glavni cilj centralnih držav. Če se doseže ta cil3, je Nern-čija zmagala. Noben carinski tarif na svetu bi na tem nič več ne premenil. Z vojno samo je treba ta nacrt pre-prečiti. List opozarja na znamenja, ki kažejo, kako se dela na tem nacrtu in opozarja na obširno, po centralnih državah zasedeno ozemlje, na balkansko vojno, na nadaljevanje del pri bagdadski železnici. na spise nemških trgovskih politikov. Lista, Neumanna in Helffericha. Kotično pravi list. da se v tej stvari doseže uspeh Ie s silo, ne s konferencami in s carinskimi tarifi. Boji na morju. ADMIRAL JELLICOE ANGLEŠKI MORNARICI. Haag, 14. junija. Reuter javlja: Admiral Jellicoe je na angleško mornarico izdal sledeče dnevno povelje: Želim izreci svoje visoko priznanje višjim oficirjem. kapitanom, oficir-jem in moštvu velikega brodovja za vodstvo ladij v boju dne 31. maja 1916. V tem trenotku, ko se nišo na razpolaganje natančna poročila, ni mogoče, se spuščati v posamičnosti, a znano je dovolj dejstev, da lahko končno izjavim, da so bila na naj-vrednejši način yarovana slavna 137. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, anc 16. juniji isu>. crfiran 3. predanja, ki so nam Jih ohnmfll nali hrabri mornarji. Zelo neugodne oko-liščine so naredile nemogoće. izvoje-vati popolno zmago, ki sa jo prica-kovali vsi člani brodovja. Naše izgube so bile težke. Pogrešamo mnogo naših hrabrih tovarišev. A dasi je težko, dobiti natančne podatke o zgubah sovražnika, ne dvomim o tem, da njegove izgube nišo manjše, kakor naše. Ze imamo toliko izvestil-nega materijala, da lahko z zaupa-njem dam to izjavo. Upam, da bom iiiogel kmaiu mornarici o tem kaj več sporočiti. Ne maram pa već od-lašati z izrazom mojega toplega priznanja za delo mornarice in mojega zaupanja v popolno. se močnejšo zmago. Ne maram končati. r.c da hi izjavil, da sta me duh in razpolože-nje ranjencev navdala z najvcč. oh-^udovanjem. Bolj ponosen sem kakor kdaj, da zapovedujcm mornarici s takimi oficirji in pomorščaki. Z ozirom na ta razglas aiigle-skega admirala, je obelodanil šef remškega admiralnega štaba daljše pojasnilo, v katerem zlasti opo7arjn ra dejstvo, da so Nemci v bitki pri Skacreraku izdubili 60.720 tr^. Anglc-z\ pa 117.150 ton, da so irncl: Nemci 2414 mrtvih in pegresinih ter 549 ranjenih, Angle/i pa 6104 mrtvih in rrgrešanih in 513 ranjenih; vrli tega je prišlo 177 Angležev v vietnistvo, Nemec pa rob eden. Dogodi na Balkanu. \AŠE IN NEMŠKO URADNO POROĆHO. Dunai. 15. iuniia. (Kor. urad.) I radno se razglaba: Jugovzhodno boiišče. Ob Vojusi je motil naš ogenj Ha-lilanska utrievalna dela. Namestnik načelnika generaliteta Mafca pl. H6 fe r. (ml. Berolin. 15. juniia. (Kor., urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavn? stan: Balkansko b o i 5 š č e. Pri nemskih četah noosne iz-r ~emhe. Vrhovna armadno vodstvo. i cii veUkimi dogodki na Balkanu? Pariški -.lournal' priobčujc razgovor svojega koresnondenta s srb-5kim presto.'onastednikom. ki je iz-javil. da se sam poda prihodnje dni v Solun, kamnr priđe istočasno tuđi krali Pcter. Prestolonaslednik Ale-ksander je poudarjal. da se priprav-ljajo na Balkanu veliki dogodki. Nova ohrambna crta Pred Solinom. Amsterdam, 14. junija. (K. ur.) L;sti poročajo: Aliiranci gradijo iz-ven obstoječega utrdbenega pasu pri Solunu novo. bolj blizu proti so-vražnim eetam potisnjeno obramb-no crto. Obstreiievante bolgarske egejske obale. »Le Journa!« poroča: Ententno brodovje obstreljuje ćelo bolgarsko obrežje ob figejskem morju. Oblasti so evakuirale Dedeagač in druge kraje ob obali ter spravile prebi val-stvo v notranjost dežele. Položaj na Grsftem. TUDi GRŠKO BRODOVJE DEMOBILIZIRANO. Ženeva. 14. junija. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi iz Aten, Je pod-pisal kralj še en ukaz, ki odreja s p 1 o š n o demobilizacijo vojnega brodovja. Demobilizacija grške armade. Po poročilili franeoskih listov bo štela grška armada po izvršeni demobilizaciji le še 40.000 mož. Pod orožjem ostaneta le dva najmlajša letnika, sledečih devet letnikov gre na dvamesečni dopust, ostalih 12 !etnikov pa je popolnoma odpu-ščenih. Grožnja franeoskega časopisja. »Kolnische Ztg.« poroča: An-Klija in Francija se očividno pripravljate na odločilni udarec proti Gr-ski. Francosko časopisje je polno groženj ter pravi, da je treba tofcrat iti usque ad finem. »RadicaU zahte-va. da naj kralja Konstantina prisili, da se popolnoma vda ali pa da od-stopi. Drugi listi napovedujejo, da kralj Kon\tantin ne bo dolgo imel krone na glavi, ako se bo dotaknil Venizelosa, velikega prijatelja če-tverozveze. Kralj Konstantin v Larfsi? Bolgarski listi javljajo, da Je kralj Konstantin Atene že zapustfl in da se je podal v Lariso. Skuludis se približuje ententi? Preko Lugana poročajo: Popol-na demobilizacija grške annade to mornarice se smatra v ententnih krogih za dokaz, da se Skuludis zo-pet približuje ententi. vendar se pristavlja, da je ta napredek še jako ne-znaten. Pariški Ifsti izjavljajo, da en-tenta ni stavila v Atenah nobenih konkretnih zahtev, temveč da priča-kuje. da bo Grška pod vtisom blokade sama storila, kar ve, da je potrebno. Glavna stvar je predvsem, da Kavala ne priđe v sovražnikove roke. Secolo ■- poudarja: Velika ve-čina grških častnikov je germano-filska. pa tuđi ostali so kralju zvesti. Tako kakor častniki, mislijo tuđi vo-jaki. Grška legija za entento. Pariški listi poročajo: Grški komite v Parizu sestavlja posebno sveto grško legijo«, ki naj se bori z entento proti Bolgarom. Venizelos propagira revolucijo. Preko Kodaiija poročajo: \ eni-celos obtcžuje v svojem listu vKy-riks grški generalni štab, da je pri-l>ravil zvezno pogodbo med Grško in Ncmcijo. Vlada da je preprečila vsa nameravana protestna zhorovanja liberalne stranke proti temu nacrtu. -Patrijotoms ne bo prcostajalo dru-gega, kakor da se zatečejo k revoluciji. BOLGARSKO - ROMUNSKF OB-MEJNE POSTAJE ZAPRTE. Sofija« 15. junija. Oficijelno se poroča: Bolgarska vlada je zaprla za neka] časa bolgarsko- rornunske obnicjne postaje. Gre za postaji Ba-zardčik in Ruščuk - Gjurgjevo. Bol-garska vlada noudarja. da te odredbe nišo naperjene proti Romuniji in da bo moja v najkrajsem času zopet odprta. Rusi na roinunskih tleh. Kakor poročajo iz Bukarešte, se je razvnei potenu ko so Rusi pre-sropiH na roniunska tla. ljut boj med avstrijskimi in ruskimi četami. Me-sto Marmornica in več okoliških vaši je moćno poškodovanih. Romun-ski general Pastrascu. ki je hotel v Marmornico, ni mogel dospeti tja. k»er so se takrat še vršili v neposredni blizini Ijuri boji. Romunija bo zalile»ala ;opr»lno odškodnino za oo-vzrowcno tkodo. (Marmornica je *o-rr.unsko mesto. ki leži na bukovia-*^ko - foniurski meji, jugovzhodno Bojana.) Romunski konzervativci proti Rusiji. Bukarešta, 14. junija. (Kor. ur.) Eksekutivni odbor konzervativne stranke je imel selo. v kateri je skle-nil: Stranka obžaluie, da je bilo mo-goče.. da so oddelki ruske armade mogli dva dni ostati na romunskih tleli, kjer so nadaljevali boj proti sovražniku. Stranka izjavlja, da je dolžnost države vse oborožene ljudi, in najsi bodo podaniki katerekoli države, razorožiti, čim prestopijo na romunska tla. Nadalje zahteva stranka, da se mejo v bodoče strogo za-straži, da ne bo kršena suverenost države. Turska voma. TURSKO URADNO POROCfLO. 14. junija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku: Blizu Fella-hie je sovražnik. nadlej^ovan zadnje dni po ognju naše artiljerne, umak-nil svoj tabor iz dosežnosti naših to-dov. Eden naših oddelkov je ruske čete, na katere je naletel pri Kila-nu jugozapadno Kasr Širina, pognal proti severu. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu je pod našim ognjem ponesrečil napad, ki ga je poskusil en del sovražnih sil. V centrumu časih medsebojno artiljerijsko in infanterijsko strcljanje. Na levem krilu traja artiljerijski dvoboj. — V vodovju pri Smvrni ie sovražen monitor, ki je za opazova-nja rabil dveletali, oddal brezuspe-šno kakih dvajset strelov na obrež-fe južno Foče in se potem umaknil. Drug motor je bil pregnan od naše artiljerije iz okoliša otoka Kosten. Sicer nič bistvenega. Letalski boji v Egiptu. London, 14. junija. (Kor. urad.) Vojni urad razglaša: Včcraj so bili izvedeni uspešni zračni napadi na so-vražni tabor, na letalski prostor v El Arišu in proti taboru Dirrr.agar (Egipt). Eno Fokker - letalo je bilo prisiljeno, iti na tla. One 13. junija je sovražno IetaJo napadlo Separerum, ne da bi napravilo kaj škode. Letalo je nato poskusalo metati bombe na kanal, ne da bi imelo kak uspeh. Bilo le končno pregnano po obrambnih topovih. Prlstopafte kot tlanl k JNMeaui krilo"! Razne političme vesti. ~ Amerika la mir. Novi J o r k, 13. junija. (Reuter.) V ogovoru na gojence vojaške akademije v Westo-pointu je prezident Wilson rekel, da boiio Združene države, kadar pridc čas za sklepanje miru, igrale nesebično vlogo. Med vseni, kar želi Amerika, ni nič takega, kar bi mogla doseći z vojno, a storiti ji bo mnogo. Zlasti mora skrbeti, da njeni življen-ski interesi ne bodo ogroženi po kaki drugi državi. Glede oboroženja je NVilson rekel, da bo svet spoznal, da Amerika res tako misli, kakor govori. Dalje je dejal. da ga je jako vznemirilo, ker je nekaj ljudi, ki so si pridobili ameriško državljanstvo, pa se nišo navzeli ameriškega dulia. Za ljudi, katerim ni Amerika čez vse, ni prostora v Ameriki. VVilson je končal: Pripravljeni smo, se združiti z rirugimi narodi sveta v namen, da Johi pravičnost, v katero veru-jinio, gospodstvo nad vsemi. - Afera monakovskega profe-sorja Forsterja. Omenili smo žc, ka-ka polemika je nastala med Nemci zaradi članka, ki ga je monakovski vseuciliSki profesor dr. Forster spi-sal v nekem švicarskem listu o Nem-čiji in njenih nalogah. O stvari raz-pravlja cedalje več nemških listov. Eni priznavajo, da je treha spošto-vati samostojnost v sodbah tega učenjaka tuđi če izreče kaj neprijet-ne:-,ra, drugi so zopet vprizorili pravo gonjo proti dr. Forsteriu. Za zdaj se poroča, da ie bavarsko naučno trinistrstvo ustavilo predavanja dr. Forster ja na monakovskem vseuči-lišču. = Japonsk? voini cllil. Iz Geno> ve poročajo: O japonskih vojnih ci-Ijih se je bivši finačni minister japon-ski baron Sakatani v Parizu izrekel tako - le: Cilj Japonske kakor vseh zaveznic je, uničenje pruskega militarizma, da bi bile za vedno onemo-gočene sanje o nemški svetovni nadvladi. Kadar priđe ura pogajanj, se ne pokaže naša naloga, kakor se tuđi ni med sovražnostmi. Prenu-stili borno zaveznikom. -da re.šiio usodo Nemcije in njenih afrikanskih kolonij. Povzeli borno besedo šcle tedaj, kadar pojde za kolonije v Aziji in v Tihem Oceanu, Upamo, da tako, kakor borno mi prepustili za-veznicam. da nremene evropski in afriški zemljevid, bodo tndi oni nam dah" svobodo. da z zemljevida Azije in Tiheea Oceana za vedno izbrišemo vsako sled nemške okupacije. Vest! )l ilfiorfl lnfjl Iz ruskega vjetništva se je ogla-sil Josip VolariČ iz Mlinskega pri Kobaridu, in sicer po devetih me-secih. V bolnišnic! Ausiro - Amerikane v Tr?(u so umrle: Ana Nadaia. 41 \et: Eliza Bujatti. 75 let; Marjeta Bre?:ant, 25 let, vse iz Gorice: Marija Vuga, 46 let, iz Šempetra pri Gorici. Odbor za bearunce v Trstu je ustanovil goriški deželni glavar ob svojem zadnjem tamkaišnjem bivanju. Predsednik je Anton Vattovaz, žunnik pri Sv. Antonu novem; blagajnik Just Chiavettieri; tajnik A. pl. Piaceckv. Sedcž odbora je v ulici Navale 1. Zaprta mesnica. C. kr. trdnjav-ski kemisar v Puiiu je ukaz.il zapreti mesnico Antena Vita v ulici Kandler za čas vojne, ker je mesar kljun pre-povedi izvoza živil. vedno pošiljal meso in moko svoji družinu Prašlčjereia v IsM. Ker vedno raste cena prašičev !n jih je ttidi tež-ko dobiti, namerava istrski deželni gospodarski svet v svrho gojitve prasičjereie. razdeMti brezplacno do-Icčerio število prašičev in svinj med krnctovaJce. V Puliu se snreiemajo prija* c na ?nvr»? tržnici do 22, jtinija. Gcl.i!i?i:e nn račun »Rdeče^a krira^' na RekL Vodstvo reske podružnice ogrskega ^RdeČejra kriza^ je izvedelo. da nekatere deklice ho-ciijo okoli po mestu in prodaiajo razne predmete v korist »Rdečegra križa«. Vodstvo onozaria. da te deklice ne delnjo za ^Pdeči kri?--. amnak zlorabljajo to ime. da izvabijo denar vr svoje svrhe. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Najvišje pohvalno priznanje sta preiela nadr>o-ročnika - avditorja v rezervi dr. An-drej Novak in dr. Adolf K a i s e r. — Vojno odlikovanje. S fronte se nam piše: Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda je bila podeljena: enolet. - prostovolj. - četovodji Josipu J u d n i č u, četovodji Jur. M e v-želju, četovodji Andreiu V o n č i -ni, svobodniku Francu Hočevar-j u, pešcu Francu B i z i a n u in peš-cu Francu K u ž n i k u, vseh šest 7. stotnije domobran, pešpolka št 27. Zaslužili so si to odlikovanje še v marcu na Rombonu pri Bovcu. — Padel ie na italijansivcm bo-jišču nadporočnik dr. Tomaž Sušnik, bivši profesor na mariborski gimnaziji, koroški rojak. — Sperma na Ljubevčarjcvega Francelja. Leta 1889. sem bil tuđi jaz njegov sošolee, oziroma skupaj sva stanovala pri učitelju Plešku v Idriji. Spaia sva skupaj in se rada po^o-varjala, kaj da i>ostaneva. »Učimo se pridno, da borno gospodje,« je največkrat reke!. Bil sem tuđi skoro vsako nedeljo na demačiji njegove-Ra očeta in hranim tište čaše v pri-iaznem speminu. Zadnjič sem videl rrancelja pri sokolskem zletu leta 190!., globeko me je pretresla vest, da je padel kot junsk na bojišču d-i-leč od domaće zemlje. Naj počiva v miru; družini sožalje vseh znancev! — Iiardel-uz. — Vsem čitateljem :>Slovenske-?»a Naroda« posiljajo od liubljanskega i;C-špulka iskrene pezdrave: Lebcn Franc, narednik; Jankovič Franc, četovedja; Balior Ivan, desetnik; I.ogar Ivan, desetnik; Trojar Ivan, desetnik. — Slovenski invalid Matev/ Štefe, doma v Ljubljani, na Opekarski cesti št. 32, je bil 21 mesecev v ruskem vjetništvu, pa je bil kot invalid zamenjan in se nahaja sedaj v Duhcovu na Češkem. Pohabljeno ima levo roko. 21 mesecev ni nič slovenskega čital. Prosi rojake, da bi inu poslali kaj slovenskih knjig na naslov: Res. - Inf. Matevž Stefe, K. u. k. Reservcspital, Neues Oym-nasium, Zimmcr - Nr. 41 — Briix, Bohmen. — Klanje koz in kozličkov pre-povedano. Deželna vlada razglaša: Klanje molznih koz in koz za rejo ter ženskih kozličkov se po vsej Kranjski, izjemši sodne kraje Škofja Loka, Kranjska gora, Radovljica in Zužemperk. prepoveduje. Od te pre-povedi so izvzeti zakoli v sili. Rav-notako je prenovedano prodajanje v prvem odstavku označenih živali za zakol. Prestopki teh prepoveđi se kaznujejo po določilih § 3 ministrske-ga ukaza z dne 9. maja 1916, drž. zak. Št. 134. — Na I. državni gimnazifi v L$ubl?ani (poleg Narodnega doma«) se bodo ucenci za prvi razred vpiso-vali đne 29. junija (sv. Petra in Pav-la dan) od 9. do 12. dopoldne v ravnateljevi pisarni (I. nadstropje). — Zunanji ucenci se lahko tuđi pismeno javijo, ako dopošljejo pravočasno krstni list in obiskovalno (šolsko) izpricevalo. — Spreiemne izkušnje bodo dne 30. juni?a ob 9. dopoldne. — Spreism v prvi gimnazijski razred. Na drugi drža\Tii gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1916/17 v četr-tek. dne 29. junija 1916 dopoldne od 9. do 12. v poslopju prve državne gimnazije (Tomanova ulica), pritlicje na levo. Ucenci naj pridejo v sprem-stvu staršev ali njih namestnikov in prineso s seboj krstni list, obiskovalno izpricevalo zadnje ljudske sole In izpricevalo o cepljenju koz. Spre-jemni izpiti bodo v petek, dne 30. junija od 9. dopoldne dalje. Zunanji ucenci se lahko tuđi prismeno zgla-se, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasi-ti se pa morajo vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. — Razstava ženskih ročnih del učenk mestne slovenske osemraz-redne dekliške ljudske sole pri Sv. Jakobu v Ljubljani se otvori slav-nostno dne 18. junija ob 11. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Na sporedu je nagovor predsednika razstavncga odbora, ce-sarska pesem, nagovor na Nj. Veličanstvo presvetlega cesarja. pozdrav gostov. petje in dekianaacijc ter nagovor na invalide. Razstava bo od-prta vsak dan od 18. do 25. junija dopoldne od 9. do 12. in popoldr.e od 3. do 5. Vstopnina za osebo 70 vin. Pohodek razstave je namenjen skladu za kranjske vojne invali.le, oziroma skladu za vojne invalide mesta Ljubljane. Darovi se bodo hvaležno sprejemali. — C. kr. avstrijska razredna loterija. Glavni dobitek v I. razredu VI. loterije v znesku 60.000 kron, je zadela srećka št. 60.606, kupljena pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Trstu. Noge si je umiva! pri potoku 61-letni Primož Matjan iz Laz, občina Gornji Tuhinj: spodrsnilo mu je, padel je v potok in utonil. Nesreća na železnici. Med Ra-kekom in Planino je zagrabil stroj vlaka črnovojnika Ivana Petrovčiča in ga težko poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnišnlco. Tele, vredno 300 kron, je bilo ukradeno posestniku Kaplji v Kalu pri Postojni. Tatovi so tele zaklali v hlevu in je potem vlekli ven, odrezali boljše kose, drugo pa pustili. Rep teleta in dve kosti so našli v neki razpoki. Vsled nestanovitne jJubeznL Družabna drama v štirih dejanjlh, v, glavni vlogi slovita Annie Boas# Krasno uprizorjena življenjska slika, katere temeljna misel je problem Iju-bezni, koje nestanovitnost povzroči težkc duševne konflikte. Umetnica Annie Boas igra glavno vlogo, ženo, ki z vsem ognjem ljubi moža, a pre-varana od njega, poroci drugega, mojstrsko naravno in istinito. Poleg: tega umetrciškega filma je še na sporedu: »Družina na posodo«, jako učinkovita burka: potem najnovejši. zanimivi Sascha - Messtrov teden in k skiepu »Blmbo in Bumbo kupujeta hotela, ameriška groteska, koje ne-prekosljivi humor ne more utajiti svojega ameriškega izvora. — Program za mladino ni primeren In se predvaja v soboto 17., nedeljo 18. fn ponerfe!?ek 19. junija v Kino - IdeaL Opozarlamo na današnji oglas mesarja gosp. Iv. Marinšcka o otvoritvi filijalke za prodajo konj-skega mesa. Zrebanje razredne loterije (1. razred. 2. dan.) 20.000 K dobi 110.157. Po 5000 K dobe: 2502, 9S.916. Po 1000 K dobe: 39.323, 54.S16, 56.706, 78.628, 93.792, 106.330, 112.775. 0 ratni in masti. (Dalje.) O potvarjanju mast!. \*sc vrste masti je mogoče na različne načine potvarjati in tako slepiti konzumenta. Naravna svinjska mast vsebuje navadno 080%' vode, največ 3cc. Sleparski proda-jalci ji lahko primešajo brez vsake nevarnosti 10— I5cc. Pridodatek čez 20rr je že preveč očiten. ako bi se masti primešala sama voda. Vsled tega ji potvarjalci primešajo še raz-lične kemične snovi, kakor galun, boraks, potošelj, katerih lastnost zamore naše potegniti vodo. Na ta način je mogoče spraviti v mast precej velike množine vode. Da se poveća' teža masti, ji pridenejo iz nereelnili namencv pop iz škroba, zmečkait krompir, loj. Umetna mast, ki jo spravlja v promet veletrgovina, je tuđi kaj rada namesana z raznim razlastninskim oljem, zlasti kotono-vim, ki je v Ameriki zelo poceni in vsled tega najrajši pridodatek amerikanskih masti. Dokler ni bilo strož-je kontrole nad uvozom transantlant-ske masti, je bilo dve tretjini tega blaga mešanega z oljem. — Surove-mu maslu se ražen omenjenih snovi pri deva tuđi margarin in sirček. Vse te potvorbe je mogoče kemičnim potom dognati. Da čuva pristnost raznih vrst masti in obvaruje konzumenta pred oškodovanjem, je pri nas v veljavi poseben, takozvani mar-garinski zakon. Po tem je za umet-no mast smatrati vsak izdelek, ki jč podoben svinjski masti ali surovemu maslu, a ne obstoja izključno iz teh vrst tolšč. Z umetno jedilno mastjo se srne tržiti, Ie če je zaznamovana, kako je v resnici sestavljena. Trgovci in stojnice, na katerih se prodaja umetna mast, morajo imeti na oči-vidnem prostoru pritrjen neizbrisljiv napis »Umetna mast«. Posođa, iz katere se prodaja umetna mast, mora imeti rdeč pas, napravljen paralelno s spodnjim robom posode in vsaj 3 cm od gorenjega roba oddaljen. Kazen za prestopke je od 1 tedna do 3 mesecev. Vojna je tuđi ta zakon omilila, ljudje snejo vse. (Konec prihođnjIC.) UfI7!1P ttOHff * Požari na Francoskem, Listi poročajo, da se na Francoskem neprestano dogajajo veliki požari. V Moirausu v departementu Isere Je zgorela tovarna Pikert, zaposlena za armado, in znaša škoda 500.000 fraii-kov. Domneva se, da se gode požigi sistematično. * Jajca v Berolinu, Magistrat v Berolinu je odredil. da smejo proda-jalne oddajati jajca samo na mesna nakazila in da je dovoljeno dati na teden le dve jajci na eno mesno na-kaznico. Leta 1912. je Nemčija za hrano porabila na teden 150 milijo-nov jaje in je prišlo na osebo 22 jaje na teden. * Ostala je brez kože na glavi. V šopronski županiji na Ggrskem se je zgodila izredna nesreČa. 2ena mlinar ja Fer Štaka je prišla preblizu ve-likemu kolesu v mlinu; kolo jo je prijelo za lase in ji odtrgalo z glave vso kožo z ušesima vred. Žena je smrtnonevarno poškodovana; njen niož je na bojišču. * Koliko velia vojna. Poročeva-Iec vojnega odseka franeoskega parlamenta, poslanec Peret, je dokon-čal svoje poročilo o novi finančni predlogi glede sredstev za nadalje-vanje vojiic. Iz tega ix>ročila izhaja, da bo vojna v prvih devetih mesecih letošnjega leta veljala Francijo več, kakor so znašali vsi stroški za ćelo leto 1915. Vojni stroški Fraacije bg- Stran 4. »SLOVENSKI NAKUU*. dne 16. Jmij« 1910. IST. Hev. £k> Ieto6 zoašali vcč kakor 31 miU- | Sard m do konca leta 1916 bodo vsi >\Djaški stroški od začetka vojne gnašali 48l/a milijarde, prištevši pa pe druge, po vojni povzroSsne izdat- ( fce, 63 milijard. * Umor zaradi čevljev In svilene rute. Sodišče v Arciolu se bavi z limarom, ki ga je izvršila 191etna Stjepana Hrukanović na svoji gospo-dinji Mani Rosenfeld.Hrukanovićeve mož je v ruskem vjetništvu. Ker že-{na ni mogla izhajati z mese^no pod-poro 15 kron, je Šla služit k stari ženi Rosenfeld. Spoznavši, da je žena bogata, jo je nekega jutra napadla in jo zadavila. Hrukanovićeva je nato .vzela 13 K 60 vin., nekaj drugih stvari in Šla v kavarao zajtrkovat, potem si pa kupila čevlje in svileno ruto. ter se odpravila na kolodvor, da bi se odpeljala v Budimpešto. Na kolodvoru jo je zasačil detektiv. Praška železarska družba tn 'Alpinska montanska družba. Eden najbolj značilnih mož avstrijskega finančnega sveta je dr. Josip Kranz na Dunaju. Morda bo se prilika, da se borno s finančno karijero tega moža bližje pecali. Za zdaj bodi le omenjeno. da je pravi gospodar vse špiritne industrije v naši državi in tuđi prezident depozitne banke na Dunaju. Zdaj ga je avtokraticni zapo-vednik praske železarske družbe, I znani Kestranek. pokliča! tuđi v upravni odbor Alpinske montanske družbe. Vlada se namreč doslej upi-ra združitvi Praske železarske družbe z Alpinsko montansko družbo, ker se po vsi pravici boji. da bi tako združenje pomenilo najbrezobzirnej-Še odiranje vsega prebivalstva. 2e zadnjič smo omenili. kake velikan-ske dobičke delata ti družbi in kako so poskočile pri obeh dividende, a vendar se je v zadnji seji upravuega sveta -"e govorilo o zopetnem zviša-njn ceu železa. Ta nameti bi se s fuzijo imenovanih družb posebno lah-ko dosege! in ker je dr. Josip Kranz posebno izvežban v podobnih trans-akcijah. so ga izvolili se v upravni svet Aipinske montanske družbe. — Borno videli. kdo bo močnejši: ali vlada in milijoni prebivalcev, ali Ke-stranek in dr. Kranz._____________ LIstnica nrejfnKtra. Postoina. Doposlano notico smo priobčlli, pa je bila konfidrana. Namen pa bo morda Ie dosežen, ker bodo poklicane oblasti gotovo izve-dele za nje vsebino. DanaSiij' list obsega 4 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodne tfskarae«. :: Zastopnik:: poznao pri drogistih in trgovcih z mekanim blagom za lukrozni predmet ao liČ6« — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „zastopnik 1906". Spre]mem takoj 1907 briv^ega pomoćnika s plačo 70 kron na mesec. Hrana in stanovanje v hiši. Napitnine na mesec 120 kron, — garantirano. Herma Bukov&an, Postofoa 73. BfftrKsg io Ketflnske svetiljke TSell mrt koti žepne »vetiljkc: K 140, 2 — 2ou, U baterije i 55 v, 70 v. ff male ternice : i 24 v., 30 v. Acetileoske ročne svetiljke iz medi, ponikljane a K 6 50, acetil. namizne svetiljke elegantno izdetane a K 6.50, viseče tvetiljke, i K 13*—. Najcenejša dobaviteljiea u prodajalce! Ea grot kita1»f 1 u zaJttevo gratis. Pošilja po povzetjo, hrvatska korespondenca. A. Welssberg, . Danaj II«, IMere Braustr. it SS.HL ■A IZBIRO požUja tuđi na đeielo: Kasne 2652 SL02E plaftč«s joplocs krila, kostim«, noćno tial jo, po* rilo, amoolao) preol ■i«>tt),*p«rte«U#> buke la stesalko. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJublJazra, Stavi trg t. Lasima kite. Fine otroške oblekce « in krstne oprave« n Zobna knma tO «inarj«w pisaliTi stroj liro' se proda. 1854 Gradišće 4t. 15 ly levo. Dobr# ehraBlem, Wlli# vrsto pisolni stroj mm takoj kupi. \ou Ponudbe na uprav »5 ov. Naroda«. čevlje za dame ali prazničke za dekleta in tuđi za otroke, le fino, trpežno in dobro blago vseh vrst, takoi oreskrbi in razpoSilta olooiai^a veš* Ćakinja na povzetje po najnižiih dnevnih cenah, proti nagradi 90 viamrl** na paru, za trud nabave in pošiljatve. Pri naročilu je potrebno navesti: a) številko velikosti ali poslati obris stopala; b"> navesti vrsto in barvo usnja (boks ah ševio); c) ob-liko (amerikansko kavalirsko ali dugo); d) visoke ali nizke, Šivane ali zbite; c) boijše ali cenejSc blago. lfe«fa|aioCo •• saaaoal«. Ker cene raste jo in blaga pnmanjkujc, se timveč prihrani, tim prej se naroČi. Z udanostio Hermma PavlioSek, Dunaj II. BoUa« ErfuniM 5. tO. Otvoritev knjske Bciiti Tem potom niznanjam slav. ob-činstvu, da •tvorim «5Oboto, 11 junlln t. L lio moje niske mm ki se nahaja v Kopitarjevi ulici II 1 (naispi-oti Kaiol. tiskaa-ne). Za obilen obisk se priporoča Ivan Marinšek, mcsary GUoc« pri L]obl]aaL B^F^ Spre meta se hi41 ~^fl mesarski pomoćnik •■ 1909 vaienec. Kupuje se tuđi konje zo klonie. Neutolažljivcga srca naznaniamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da se je naša nadvse ljubljena hčerkica in sestrica po enodnevnem mučnem trpljenju preselila med ncbeSke krilatce. Pogreb nepozabne Ijubljenke se vrši v soboto dne 17. juntja 1916 ob 2. uri copoldne. 12 hiše žalosti Mestni trg št 20 (Krojaška ulica St 1.) na pokopaliSče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 16. junija 1916. Viktor Jaruc, c. kr. davčni asistent, oče. — Mira Jarac roi- iterkova, mati. — Ltomček, bratec Mestni pogrebni 2avod v Ljubljani 1008 i Zdravnik želodca. limft Mila Je posebnost ielodćnega llker]a Is zdraTflalh rmstUn, kateri ii-borno ▼pliva proti slabeitim ▼ želoolcu tor radi toga ▼ aobenl dmtlnl no bi smel manjkati« OVES se nađomesti z tnelasnltnl krmi I i, ki jih razpoSilja defelna centrala krmtU Ljubljana, TurjaSki trt; St. 3, v vrečab po 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. PRVA RMIUIIIU Dn i parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oislreio taijofliraoa prodala stropo?. Ustanowljena leta 1897. ^nton l^anc Ljubljana, Židovska ulica 1, Ccniki na razpolago. Ceniki na razpolago. X estm trg št tO. gk/?