\t=- V	S	\ T-	y	^ .- ^-.
^c*!n) Mfad M?) C*)ow*t — V<i)ag*po*!amt MM Klagentun
litmja v Cstovco — ^^^t^^a^nH[^g^orl mogenlurS
fo*ame!n) hvod l.St Sil., me:ečno "aračnina 5 šitingov

P. b. b.
KRK
Letnik XXV)!.
Ceiovec, petek, 16. junij 1972
Štev. 24 {156! j
SLOVENC) V ITALIJI POUDARJAJO:
Ne moremo sprejet!
nadaijnjega zavlačevanja
MmnmnnmmutuatmttmmmmmnmutHuuMtttumumumunMmnmtmmuuHnmmmM)t)uun!mtmmnH!!!
[ Liga za čJoveirove ] )	pravice	]
podpira jbo/ narodnostih sJrupin
.Nova iegislatuma doba mora biti odločilna giede sprejetja ce-!ovitega zaščitnega zakona, ker Siovenci preprosto ne bomo mogii sprejeti nadaijnjega zaviačevanja," je poudari) predsednik Siovenske Luiturno-gospodarske zveze v Trstu Boris Race na seji giavnega odbora te osrednje narodne organizacije, ki se je podrobno baviia z letošnjimi pariamentarnimi voiitvami v itaiiji ter sprejemata odiočit-^e giede tega, kako se bo siovenska narodnostna skupnost v bodoče !avzemaia za svoje pravice.
Predsednik Race je nagiasil, da Velja poziv, da je treba čimprej ^Soditi slovenskim zahtevam, najprej vsem ustavnim političnim sitom v državi. ,Če so imele toliko Poguma, da so uredile južnotirolsko vprašanje, že zaradi doslednosti "e morejo dopustiti diskriminacije
lamentu je najposrednejši dokaz poslancem vseh strank iz vse Italije, da smo tu z vsemi našimi nerešenimi problemi. .Prisotnost poslanca, ki se jasno izjavlja, da je Slovenec in ki zahteve Slovencev vztrajno postavlja v ospredje, lahko nadomesti še tako učene raz-
Stovencev, ki živijo poleg tega ne- prave o tem, da nekje daleč na
Primerno slabše narodnostno življenje, kot je bilo dano južnotirol-skim Nemcem do sprejetja paketa.'
V svojem poročilu je predsednik SKGZ z zadoščenjem ugotovil,
severovzhodu živi slovenska skupnost."
Podrobno je bito na seji tudi ocenjeno, kako so se pri volitvah uveljavili drugi slovenski kandidati, ki so na Tržaškem in Goriškem
da je skupščina SR Slovenije pred kandidirali na socialističnih in ko-Lratkim podrobno razpravljala o munističnih listah. Ugotovljeno je slovenskih manjšinah izven Slove- bilo, da so prejeli lepo število tako
nije (o tej razpravi smo obširno podali tudi v našem listu — op. *^d.). S tem je uradno začela izdajati ustavno obvezo, da manj-
Dvojezični napisi
že v partamentu
Kakor smo že zadnjič kratko poročati, je bi! osnutek lakona o dvojezičnih napisih na Koroškem razposian v proučitev, v vednost pa sta ga prejeii tudi obe osrednji organizaciji koroških Sioven-tev.
V sredo pa so na seji parlamenta sociaiistični posianci viožiii v tej zadevi iniciativni prediog, da bi tako omogočiti pravočasno razpravljanje o tem zakonskem osnutku. Razprava se bo po zagotovitvi predsednika kluba socialističnih posiancev Gratza začeia šele po 25. juniju, ker takrat poteče rok, v katerem je treba oddat) pripombe k razposlanemu osnutku zakona. Vse take pripombe bodo vključili v parlamentarno obravnavo.
imenovanih preferenčnih glasov in se je s iem njihov položaj v strankah vidno izboljšat. Poleg tega pa je zdaj v obeh domovih rimskega parlamenta tudi večje število poslancev in senatorjev italijanske narodnosti, ki bliže poznajo problematiko Slovencev in so se že doslej zavzemali za njihove pravice.
Da bi spoznata, kakšno stališče zavzemajo posamezne italijanske stranke do manjšinskega vprašanja in še posebej do vprašanja globalne manjšinske zakonodaje, je SKGZ že pred volitvami razgovar-
jala s predstavniki strank. Pri tem je — kakor je zdaj poročal predsednik Race — ugotovila, da so predstavniki vseh strank pokazali razumevanje za vprašanja Slovencev in priznali potrebo, da se rešijo, kar vsekakor pomeni lep korak naprej. Seveda pa obstajajo velike razlike glede tega, kako in kdaj naj se te pravice dosežejo, kakor tudi o njihovem obsegu. KPI je zaščito manjšin vnesla že v vsedržavni program; PSI je tozadevno obvezo sprejela na deželni ravni in podobno tudi PSIUP; posamezni republikanci in liberalci so pripravljeni, da v bodoče razpravljajo s Slovenci o posameznih vprašanjih, medtem ko se o globalnem zakonu niso izjasnili; prav tako so proti globalnemu zakonu tudi demokristjani, ki zagovarjajo sprejetje raznih državnih in deželnih zakonov ter pokrajinske in občinske ukrepe; podobno stališče kot KD pa zavzema tudi PSDI.
Poročilu je sledila obširna razprava, ki je pokazala, da se Slovenci v itaiiji srečujejo z zelo podobnimi problemi in težavami, kot jih poznamo na Koroškem. Povsem enako kot pri nas se je namreč glasila ugotovitev, da ne morejo biti učinkoviti še tako lepi zakoni, če se istočasno ne poslužujemo že obstoječih predpisov v korist manjšine. Ali pa zaključek: ,Kaj, koliko in kdaj bo kaj tehtnejšega ukrenje-nega v korist naše narodnostne skupnosti, je odvisno tudi od nas, Slovencev, od naše akcije in naših trajnih naporov."
š

oMnen? z/mrH zlvstr/js^f /:gf zd č/ow&ovf /?wp;'ce,
E M o/* ^OMCK ^rejšnjegd fe J??% Md DdHdjd, Md po oM;rw rdzprdf: g 'zg/d^cudHd rMo/Kc:'/d, v ^dfer;' zdvzcrnd /:'g% jtd/ačc ^ rdZHi'w E t'prdM?{;e?7!.
A/eJ JrKg:??? /:'g<? v svoj: reso/KCrj: prizndvd po/?dJo cwtr:;s&e E v/<zJg zd KreJ/fev Jfojfztčf?:/) topogrd/s^' Mdprsov v Jo/očer::7?
E	jdžwe Korošce „^ot Zdčcte^ rzvdjdnjd č/enc 7 (*-?) Jrždvne
E pogoje Ž933". Hirati poz:vd zvezno v/dJo, J% preJ/ož: pdr/d-= menfd ustrezne Zd^one Zd rzvcJ/m č/end 7 Jrždvne pogoJ/if g/eJe = grdd:sčdws^:A Hrvdtov ;n J% pr: fen? Mpošfevd t%J: mddždrs^o r?d-E roJnosfno s&dpnost r?d GrdJfščdns^em. ztvsfrtjs^: rdJ:o pd t';gd = poz:'vd, J% tuj: v grdJfsčdns^:' Ježe/??: progrdn? v^/jdč: per:'o^;čne E oJJgje v /<rvdš^en? jez:^d, Eof so že Jo/go o^sfoječe s/ovens^e oJJgjf g v ee/ovš^enz rd^fd.
Po/gg fegd poz<žrdv/jd /:gd rdzne zg^om^g spremembe oz. po-E A;:Jg zd re/ormo zg^o??oJgjg. A*o z zd^ovo/jsfvon? dgofdv/jd, Jg je = zlvsfnjd rdf:j:e:rdFd Jvg oJ s^dpno freA me^ndroJn:^ spordzdnzov E prof: rdsn: :n efn:čn: J;s^r:'n?:nde:j:, pd /:gd A^rdf: opozdrjd, ^d E ndšd ^rždvd se ve<žno n: rdf:/:c:rd/d o^e^ ^or?venc:'j Z^rdžen:/? r?d-E ro^ov o č/ove^ov:7? prdv:cd/? :z /efd /966. končno se /:gd zdvzemd E Zd to, </d A: ^džtpofe, A: dsn?erjdjo prof: :nozen?s^:n? ^rdjen?, v = sn?:'s/d ?r?e^r?dro^ne prd^se oprem:/: z drdt/mm: r?dz:v: d/: pd Jvo-E jez:čn:'m: ^rdjevn/m: /mer?:, ^d A: fd& r?d fd ndč:n :zpr:čd/: pr:-= jdfe/jsfvo e/o sose^nj/A ^rždv.
Zd novegd pre^se^n:'/:d /:'ge je /?:7 /zvo/jer? /cvs: ^oros^: Ježe/n:
= g/dvdr Fer^:ndr?J We7en:g, Jr. Reg:r?d/J Vosperr?:^ pd je v svojem E /erdf^em preJdVdnjd o .evrops^:A cesfd/; Z*rez evropske m:se/r?osf:"
E r?d prtmerd /(orosAe opozor:'/, ^d^o ve/:^e so še rdz/:&e meJ JdMdŠ-E njo prd^so ter AoJočo Evropo, zgrdjeno nd pr:jdfe/jstvd mej nd-E roJ: /n spošfovdnjd neJe/j:v:n č/ove^ov/A prdv/c.
Č!oveštvo na razpotju
=
=
Varstvo človekovega naravnega okolja je vprašanje, ki se čedalje bolj pereče postavlja pred celotno človeštvo. Vse doslej je človek stremel samo za svojim napredkom in razvojem, pri tem pa povsem spregledal, da s tem razvojem hkrati uničuje najvažnejšo
Sedanji mednarodni potožaj
odpira možnosti za reševanje mnogih vprašanj
^'lam posveča kontinuirano skrb.
gododek", je dejal predsed-tik Race, .ki je sicer potrdil že do-^danjo skrb matice do manjšine, 1^ Posebno važen zato, ker je k politični dodat še tako rekoč za-^Onsko obvezo. In prav iz tega iz-oja naš poziv, da bi v vzdušju ^brososedskih odnosov, ki se med ^bema državama krepe na vseh ^Vrteh, bila v bilateralnih vpraša-vedno bolj prisotna nujnost ikonske zaščite naše skupnosti."
l^a seji glavnega odbora je pred-^dnik Race izvolitev slovenskega .klanca v rimski parlament (po-Qiec Skerk je bil ponovno iz-^!jen na tisti italijanske KP) oce-'1 takole: Prisotnost poslanca slo-*lske narodnosti v rimskem par-
Da je široka mednarodna javnost z velikim zanimanjem spremljala nedavni obisk jugoslovanskega predsednika Tita v Sovjetski zvezi, smo v našem listu že zapisali, ko smo tudi ugotovili, da bodo zaključki sov-jetsko-jugoslovanskih razgovorov pomembni tako za dvostranske kakor tudi za mednarodne odnose. Potek razgovorov in ugotovitve v zaključnem sporočilu to vsekakor potrjujejo.
O važnosti teh razprav za dvostranske odnose že dovolj zgovorno priča dejstvo, da je bil to že štirinajsti Titov obisk v Sovjetski zvezi, kateremu je treba prišteti še približno enako število obiskov sovjetskih voditeljev v Jugoslaviji. V jugoslovansko-sovjetskih odnosih je že ustaljeno medsebojno upoštevanje mnenj v odprtem pogovoru; to ima za izhodišče, da so metode pri graditvi socializma, ki odsevajo izkušnje in razvojne posebnosti posameznih držav, zadeva narodov in delavskega razreda le-teh držav.
To načelo je bilo posebej poudarjeno tudi pri tokratnem srečanju. Mimo spoštovanja teh načel pa še zlasti odstranitev nekaterih nesporazumov, ki so se nabrali v minulem obdobju, nudi solidno osnovo za ustaljene in trajnejše odnose med državama in partijama.
Obe strani pa sta našli skupno govorico predvsem tudi glede raznih mednarodnih problemov. Moskovski razgovori so odrazili obojestransko zavest o pomembnosti in odgovornosti sedanjega mednarodnega trenutka, ki odpira možnosti za pozitivno razreševanje mnogih odprtih mednarodnih problemov; toda prav tako tudi zaskrbljenost zaradi nasprotnih silnic, ki delujejo na posameznih področjih mednarodnih dogajanj.
Na moskovskih pogovorih so znova potrdili in uveljavili načelo miroljubne koeksistence med državami neodvisno od njihove družbene ureditve. S tem je bil priznan univerzalni pomen teh načel, veljavnih tako za odnose med državami z različnim družbenim sistemom
kot za odnose med deželami z enako družbeno ureditvijo, konkretno se to pravi za odnose med socialističnima državama Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Glede položaja v Evropi je bil poudarjen pomen pozitivnih gibanj, s katerimi se odpirajo realne perspektive za dosego trajnega miru in dobrih sosedskih odnosov na temelju načel miroljubne koeksistence med državami. Obe strani sta izrazili prepričanje, da so uresničeni vsi potrebni pogoji za neodložljive multilateralne priprave in sklic konference držav o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja v bližnji bodočnosti.
Narodom Indokine sta zagotovili podporo v njihovem pravičnem boju proti ameriški agresiji ter zahtevali popoln umik ameriških čet. V vprašanju Bližnjega vzhoda pa si odločno prizadevata za zadostitev pravičnim zahtevam arabskih držav, ki se borijo za odstranitev posledic izraelskega napada. Vedno bosta delovali za razvijanje prijateljskih odnosov, medsebojnega razumevanja in sodelovanja z narodi na vseh kontinentih, ki so odvrgli okove kolonialnega zatiranja in ki se borijo proti imperializmu in neokolonializmu, za krepitev politične in gospodarske neodvisnosti, za enakopravno mednarodno sodelovanje, za napredno pot družbenega razvoja.
Jugoslavija in Sovjetska zveza sta, kakor je rečeno v zaključnem sporočilu, izrazili svojo pripravljenost svetu predvsem odgovorne visoko in odločenost, da skupaj z vsemi miroljubnimi državami razvite države, nadaljujeta s prizadevanjem, da bi sklenili mednarod- Predvsem pa je vznemirljivo dej-ne dogovore na področju razorožitve, predvsem pa sivo, da utegne imeti omenjeni prepovedi vseh vrst orožja za množično uničevanje.
.Ko si prizadevata za krepitev mednarodne varnosti, jugoslovanska in sovjetska stran poudarjata, da je mir nedeljiv in da je v vse večji meri odvisen od najširše aktivnosti, medsebojne povezanosti in konstruktivnih prizadevanj vseh miroljubnih in naprednih sil v svetu."
podlago svojega obstoja — naravo oziroma naravno okolje, v katerem živi.
Sedanja konferenca OZN o varstvu človekovega naravnega okolja, ki že drugi teden zaseda v Stockholmu, je zelo prepričljivo o-pozorila, da se je človeštvo znašlo na izredno pomembnem razpotju: ali se bo nadaljevalo uničevanje, ali pa se bo človek odločil za o-hranitev življenja. Razprave na konferenci so pokazale, da mnogi še vedno podcenjujejo resnost današnjega položaja in se — namesto da bi skupno iskali pot iz trenutne dileme — raje izživljajo v brezplodnih prerekanjih, ki ne morejo privesti do zadovoljivih u-spehov.
Toda še bolj kot različna stališča pa vznemirja naravnost neodgovorna brezbrižnost, ki jo kažejo mnogi udeleženci konference. Izgubljajo se v dolgoveznih razpravah o tem, da bi ustanovili skupen svetovni sklad za varstvo narave; zlasti pa se debate vrtijo okoli vprašanja, kdo in kako naj bi financirat ta sklad. Pri tem je stališče Amerike kot vodilne industrijske države vsekakor značilno: po njenem predlogu naj bi v sklad vsaka država prispevala odstotek svojega prispevka v proračun OZN, čeprav mora biti vsakomur jasno, da dežele v razvoju take rešitve ne morejo sprejeti, saj so za sedanje onesnaženje narave v
sklad na razpolago komaj eno desetino odstotka tistih sredstev, ki jih današnje človeštvo vsako leto porabi za oboroževanje in s tem tudi za uničevanje človekovega o-kolja.
2 — štev. 24 (1561)
16. junij 1972
400-LETNICA KMEČKIH PUNTOV
V Sloveniji se pripravijajo na prosiave ob 400-ietnici hrvaško-siovenskih kmečkih uporov, katerih prizorišče je biio v Sioveniji predvsem na območjih sedanjih občin Brežice, Krško, Sevnica in Šmarje. Zato so v teh krajih priprave tudi posebno intenzivne, prosiave pa se bodo začete že 24. junija, in sicer v Sevnici, kjer bodo odkriti spomenik kmečkim upornikom. Med drugimi prireditvami je treba omeniti pevski festivai, pri katerem bo sodeiovaio okrog 700 pevcev. Hadaije pripravijajo manifestativen pohod na sevnižki grad, kjer bodo koncerti in zabavne prireditve.
Meseca septembra bodo prireditve v Krškem, oktobra pa v Brežicah, kjer bodo prav tako odkriii spomenik kmečkim puntarjem. Posebno zanimiv bo simboiičen nastop kmetov na kostanjeviikem gradu, s katerim bodo počastiti spomin kmečkih puntarjev, ki so se na tem območju pred 400 ieti s kosami in motikami boriii za svoje pravice. 400-ietnico bodo prav tako počastit) z bienaiom — razstavo otroške grafike, ki bo tematsko skozi domiiijijo otrok prikazovaia motiviko kmečkih uporov.
Poieg tega se bodo po vsem spodnjem Posavju zvrstite še razne druge prireditve. Tako bodo med drugim organizirati pohod šoiarjev po poteh Matije Gubca in njegove kmečke vojske. Kdor bo obiskai vse kraje, ki jih bo predvidevata ta transverzaia, bo dobii posebno spominsko piaketo Matije Gubca. Vodja kmečkih puntarjev pa bo upodobijen tudi na spominski znački, ki jih bodo dobiii udeieženci spominskih pro-siav.
Kdaj je !etos pričakovati največje pritoke turistov?
V
Na tjubljanskem Gospodarskem razstavišču je bil zadnjo nedeljo odprt letošnji mednarodni lesni sejem, ki je pravzaprav jubi-iejni, saj je že deseti po vrsti, odkar spada tovrstna prireditev med najvažnejše gospodarske manifestacije v Ljubljani. Temu primerna je tudi udeležba, ki dosega letos nov rekord: 250 razstavljavcev iz trinajstih evropskih držav.
V prostorih Gospodarskega razstavišča je prikazan bogat izbor sodobnih strojev in orodja ter vseh drugih potrebščin v gozdarstvu ter v primarni in finalni obdelavi iesa. Med inozemskimi razstavljavci — kakor na vseh dosedanjih lesnih sejmih v Ljub-ijani — spet vodi Zahodna Nemčija, ki je na prireditvi udeležena z več kot sto podjetji. Z večjim številom razstavljavcev pa sodelujeta zlasti tudi Avstrija in Italija.
Mednarodni lesni sejem v Ljubljani je še posebno zanimiv tudi za izdelovalce pohištva, ki najdejo na sejmu pestro izbiro reprodukcijskega materiala in priprav za površinsko obdelavo. Poudarek na pohištvu je razumljiv, če upoštevamo, da zavzema Jugoslavija med izvoznicami pohištva sedmo mesto v Evro-pi, Slovenija pa je po vrednosti izvoza, merjeni na glavo prebivalca, celo prva na naši celini.
Sejem, ki ga je v navzočnosti visokih predstavnikov Slovenije in Jugoslavije ter sodelujočih držav odprl član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc, je deležen velikega zanimanja. Trajal bo do vključno jutrišnjega dne.
1200 razstavljavcev
772f^7M7"06?72f77?	V 71*3/%
Jutri bodo v Trstu odprli XXIV. mednarodni vzorčni velesejem, ki bo trajal do 29. junija. Razstavna površina obsega 35.000 kvadratnih metrov, sodeluje pa 1157 razstavljavcev iz 32 držav, namreč 651 iz Italije in 506 iz tujine.
Na tržaškem velesejmu je uradno zastopanih 15 držav, in sicer 7 evropskih (med njimi tudi Avstrija in Jugoslavija), druge pa iz Afrike in Juž. Amerike. V okviru sejma bo tudi več razstav in mednarodnih zasedanj, kot na primer XXI. mednarodna lesna razstava z zasedanjem „Med-narodni dnevi lesa" (23. in 24.6.), zasedanje o kavi (21. in 22. 6.), srečanje med sredozemskimi pristaniškimi upravami za skupno proučitev razvoja prometa (19. 6.), posvetovanje STIMAT o kontejnerskem terminalu v tržaški luki in čezalpskem terminalu v sklopu zvez med Italijo in Evropo (20. 6.), meddeželno študijsko zasedanje o disciplini trgovine (18. in 19. 6.) in druga.
Glavna furisfična sezona je pred vrafi. Vsa znamenja v konjunkfuri mednarodnega gospodarstva kažejo, da bo povpraševanje za turističnimi uslugami v deželi še večje, kot je bilo lani. Podjetja turističnega gospodarstva so na to povpraševanje v veliki meri pripravljena, toda prave ocene časov prihoda in odhoda turistov iz dežele vendar nimajo. S tem pa tudi zasedenost njihovih zmogljivosti na posteljah in mizah še ni docela zagotovljena.
Sicer postaja čedalje bolj navada, da turisti že tedne in mesece naprej po krajih in podjetjih svojega oddiha rezervirajo sobe in postelje, toda vedno znova se dogaja, da turistična podjetja od časa do časa ne morejo zadostiti povpraševanju, medtem ko druga podjetja večkrat ne vedo, kako bi si zagotovila svojo zasedenost.
Glavni činitelj turizma so že od nekdaj potetne šolske počitnice. Kdaj se bodo le-te po posameznih pokrajinah in deželah pričele in kdaj se bodo končale, je trenutno eno bistvenih vprašanj turističnih podjetij. Odgovor na to vprašanje dajeta čas pričetka in trajanja poletnih šolskih počitnic po glavnih deželah evropskega turizma.
Na Švedskem so se glavne poletne počitnice pričele 14. junija; trajale bodo do 21. avgusta. Za pričetkom švedskih počitnic sledi pričetek počitnic na Danskem, kjer se začnejo 19. junija, končajo pa 5. avgusta. Turistom iz teh dežel bodo sledili turi-risti nemške pokrajine Rhein!and-Westfa-ten, kjer se šolske počitnice pričnejo 22. junija in trajajo do 5. avgusta. Če upoštevamo, da prihaja iz te pokrajine Zvezne republike Nemčije največ turistov, potem lahko rečemo, da bo v zadnji tretjini junija prišlo do prvega velikega navala inozemskih turistov.
Drugi veliki naval turistov bo sledil v prvi tretjini julija. 1. julija se pričnejo poletne šolske počitnice na Holandskem, v Belgiji in v Švici. V Avstriji se v istem času pričnejo poletne šolske počitnice na Dunaju, na Nižjem Avstrijskem in Gradiščanskem, teden dni pozneje pa po preostalih zveznih deželah. Takrat se pričnejo počitnice tudi v nemških pokrajinah Rheinland-Ptalz in Saarland ter v Berlinu.
V drugi in zadnji tretjini julija se poletne šolske počitnice pričnejo v naslednih pokrajinah Zvezne republike Nemčije: 13. julija v pokrajinah Sch)eswig-Holstein in Hessen, 17. julija v Hamburgu, 20. julija v pokrajini Niedersachsen in v mestu Bremen, 27. julija se pričnejo v Baden-Wurtenbergu in 3. avgusta na Bavarskem.
Vrsta evropskih dežel je glavne šolske počitnice že razdelila na dva dela. Med njimi so to zlasti Zvezna republika Nemčija, Švica, Belgija in Danska. Po teh deželah se tako imenovane druge poletne počitnice pričnejo med 9. in 30. oktobrom, trajajo pa povprečno teden Jni.
Po turističnih podjetjih pridobivajo tudi novoletne počitnice čedalje bolj na pomenu. Te šolske počitnice, v katerih turisti iščejo razvedrila v zimskem športu, se v pokrajinah Hessen Nordrhein-Westtalen, Hamburg in Schleswig-Holstein pričnejo že 21. oz. 22. decembra in trajajo do 6. oz. 7. januarja; 23. decembra pa se bodo letos te počitnice pričele v nemški pokrajini Baden-Wurten-berg, v Berlinu in Bremenu ter pokrajinah Niedersachsen, Rheinland-Ptalz in Saarland. istega dne se novoletne počitnice pričnejo v Švici in na Danskem, medtem ko se v Avstriji pričnejo 24. decembra. Čas njihovega trajanja se giblje med 14 dnevi in tremi tedni.	(bi)
<><>^<><><><><><><><><>^^<>^<> <><><><> <><^<><> <><><><><><><><><><&<><><><><>
T% ttds/ov Mttto izg/e J% Ro??:p-/ictMM, pg v resnici sp/oR M:. Z JrKgimi ReseJgnt: Rf tMttreč /<tR-Ro poveJg/i.' fse, Rar so de/a/i Ju Rar de/ajo socia/isti (tore; rdečij, je s/aRo = črno,* vse Rar je de-/a/a N Rar Je/d OVP (torej črni), je JoRro = /'e/o.
Popo/ftOMta V te?M	je po-
teRa/ zadnjo soboto kongres Ro-rošRe OVP v ce/ovšRi Je/avsR: zRornici. Rt/ je izredno JoRro a-rdMŽtrdM, poteRa/ je Rrez vsaRiR Rornp/iRacij tu senzacij ter je Jo eJtnegd ..Ror^enegd g/dsovdnjd" pr:š/o /e opo/Jne, Ro je pič/a večina R:7a zd fr: ve/fRa manjšina prot: terrtd, Jd /J Je/o Rongresa preRini/i zd er:o ;:ro fr: š/f na Ro-sf/o.
PrezRfRnf poteR Rongresa pd verrJdr ni ntoge/ priRriti resnične-gd stdrrjd, Rf v/dJd danes v OVP. De/onta že v poroč:7:'R, z/dstf pd v razpravi je prfš/o nantreč jasno Jo fzrdZd dejstvo, Jd je stranRa še vedno v notranji Rrizi — t::Jf na AorošRent, Rjer se je v zdJr:j:7) /etiR še /aRRo ponaša/a vsaj z Je/nfntf ttspeRi prf rdzrrfR vo/it-vaR v stanovsRe organizacije oz. ustanove. V ve/rRf meri je td Rrf-Zd pogojena v sestava OVP, Rjer sf stojijo rtdsprotf trf ze/o različne zveze in s tem td J; interesne sRtr-
pfne. Do/Jer je R:7a d V P rtd oR/a-sti, je td notranja rtdsprotjd mno-go /džje prerr:ostf/d, Ro je /aRRo rtd oRe strdrtf Je/f/d rdzrte „JoR-rote". ZJdj je — rtd Jrždvrtf rdvrtf — v opoziciji (v /sdtero se sp/oR rte rrtore vžfvetf, RaRor je /rf/o večRrat potočeno) fr: rtfrrtd več
rrtožrtostf, Jd /J enRrat ZdJovo/jf-/d zaRteve erte strdrtf frt Jragfč poto/dž:7d drago p/dt.
Zdto pd je stranRin kongres, RaRor se to Jogdjd sp/oR v rtjertf seJdrtjf aRtivnosti, popo/rtorrtd fz-zverte/ v JaRa RritiRe fr: rtdpdJov rtd račan v/dJdjoče 5Pd. Te fz vrst manjšiR Ztrdjevrt;7t janRcfo-rtdrjev je R:7a fzrečertd Rrit;Ra tadf rtd rtds/ov /dstrte stranRe frt rtjertegd voJstvd, rrteJterrt Ro so Ježe/rtf Jdrt^efortdrjf frt z/dstf Jr-ždvrtf preJseJrt:'^ strdrtZte ScZt/efrt-zer ^rfvJo zd rtedspe/te dVP vd-/:/:' fz^/jdčrto rtd po/ftfčrtegd rtd-sprotrtf^d. Več^rdt je frrte/ opd-zovd/ec rteRote vtfs, Jd rte gre Zd strdrt^frt Ztortgres, rttdrveč zd vo/f/rto z/rorovdrtje: /e preveč o-čftrto je /rotrovd/d Jerrtdgogfjd frt
vse prerrtd/o je Rf/o s/fšdtf stvdrrte RrftfRe, z/dstf pd sdrrtoRrttfRe frt RortstrdRtfvrtfR d/terrtdtfv.
Nd Rortgresd je R:7o govord tdJf o rrtdrtjšfrtsRf proR/errtdtfRf rtd Xo-rošRerrt frt poseRej o vprdšdrtjd JvojezfčrtfR rtdpfsov. TdJf v teR vprdšdrtjfR je prfš/d Jo fzrdZd
gotovd ^po/ftfčrtd sterf/rtost" GVP, Rf očftrto rtfntd rtoRertfR /dstrtfR preJstdv frt poRdJ, rdzert svoje-čdsrtegd A/ddsovegd preJ/ogd, po Rdtererrt Rf še/e po oRčfrtdR oj/o-čd/f, če frt Rje Rf poterrt fzpo/rtf/f oRvezrtostf fz Jrzdvrte pogoJRe. 7*ozdJevrtf prfspevRf govorrtfRov so fzzverte/f v dgotovftvf, Jd OVP oJR/drtjd seJdrtjf v/dJrtf prej/og — Rer rte ojgovdrjd č/ertd 7 frt Rer rte dpoštevd rrtrtertjd prfzdJe-tfR, Prf čerrter je R:7o ze/o jdsrto podJdrjerto, Jd je prfzdJetd preJ-vserrt rterrtšRd večfrtd. Torej je že vrtdprej precej gotovo, RdRšrte Rf R:7e oJ/očftve po oRčfrtdR. Zdto oR tdRf /ogfRf tdJf zdgotovf/d, Jd se OVP zdvzerrtd zd fzpo/rtf-tev č/ertd 7, rtdjrto fzzvertfjo Rot prdzrtd jrdzd, Rot Jerrtdgogfjd, frt
je zdRtevd ertegd fzrrtej JfsRdtdrt-tov, Rf je rrtertf/, Jd rrtord strdrtRd v terrt vprdšdrtjd zdvzetf „jdsrto /frtfjo", sdrrto rdZdrrt/jfvd.
Trto pd je rdzprdvd o terrt vprd-šdrtjd rteJvorttrto poRdZd/d.' o tf-sterrt ve/fRerrt oJportt frt šfroRerrt rdzRdrjertjd rrtej RorošRfrrt preRf-vd/stvorrt zdrdJf JvojezfčrtfR rtdpfsov, o Rdtererrt ve OVP-jevsRo g/ds:7o vcJrto to/fRo poročdtf, rtd Rortgresd rtf Rf/o vfJetf frt s/fšdtf prdv rtfč. To je zdrtfrrtfvo Jejstvo frt potrjdje, Jd gre sdrrto Zd Jo/o-čert rrtdjRert Rrog /jttJf, Rf std/rto rteoJgovorrto RttjsRdjo protf 5/o-vertcerrt frt rtjfRovfrtt prdvfcdrrt.
V ostd/errt pd je Rf/ Rortgres — RdRor že poveJdrto — ze/o po-JoRert preJvo/:7rterr:w zRorovdrtjd, Sdj je Rf/o črrto-Re/o s/fRdrtje tdRo očftrto frt pretfrdrto, Jd rrtrt oR rtdj-Ro/jšf vo/jf rtf rrtogoče verjetf. A/or-Jd je tdJf v terrt Je/ RrfvJe zd rtedspeRe, Rf jfR OVP Jožfv/jd v ZdJrtjfR /etfR, Rdjtf Jdrtes vo/fvcf /e tdJf že sdrrtf zrtdjo rrtfs/ftf frt ocertjevdtf ter se oJ/očdjo rtd poJ-/dgf Jejdrtj frt rte ReseJ. G/dvrtd RrfvJd pd je gotovo zrtotrdj OVP sdrrte, Rjer se ertd strdrt Rrčevfto oprfjerrtd rrtfse/rtostf frt JdRd tfste preteR/ostf, Rdtere se Jrdgd strdrt sRttšd osvoRoJftf.
Rdečo je črno, črno je be!o
POSt HOKKl) SVH1!
DUNAJ — Ta teden je bil na uradnem obisku v Avstriji poljski zunanji minister Štefan Olszotvski; vrnil je obisk avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Rudolfu Kirchschlagerju, ki je bil na Poljskem januarja 1971. Pri avstrijsko-poljskih razgovorih so poleg bilateralnih vprašanj obravnavali tudi razne mednarodne probleme, pri katerih igra trenutno posebno važno vlogo predvidena evropska varnostna konferenca.
MEW YORK — V ameriškem tisku so bili objavljeni novi podatki, ki težko bremenijo ameriške vojaške enote v Vietnamu. Po teh podatkih so namreč ameriški vojaki h* ^ ta 1968 v okviru tako imenovane „pomir* jevalne akcije" zagrešili v južnovietnamski pokrajini Kien Hoa hude zločine nad ci-cilnim prebivalstvom, proti katerim je zloglasni pokol v južnovietnamski vasi My Lai ..malenkost". V omenjeni pokrajini na) bi bili ameriški vojaki pobili najmanj 5000 neoboroženih prebivalcev. Sploh kažejo podrobnosti iz Vietnama, da se ameriška vojska poslužuje najrazličnejših oblik pobijanja neoboroženih ljudi, samo da bi Zavrla narodnoosvobodilno gibanje. Celo po izjavah ameriških oficirjev je bilo v Južnem Vietnamu ubitih doslej najmanj 100.000 civili' stvo.
STOCKHOLM — Na mednarodni konferenci o varstvu človekovega okolja v Stockholmu so nekatere države predlagale, da bi 5. junij proglasili za mednarodni dan varstva okolja. Vsako leto 5. junija naj bi Združeni narodi in vlade vseh drža? razvili ves svet obsegajočo dejavnost, da bi človeštvo opozorili na potrebo po ukrepih za ohranitev življenja.
MOSKVA — Ob zaključku obiska v Sovjetski zvezi so jugoslovanskemu predsedniku Titu izročili posebej zanj izdelano maršalsko sabljo. Predsednik Tito je prvi tujec, ki je dobil to izjemno darilO' namenjeno sicer samo maršalom rdeče armade. Maršalska sablja je najvišje vojno priznanje, ki je bilo kdajkoli dodeljeno nekemu tujemu vojskovodji in na najlepš' način označuje zelo uspešen zaključek Titovega obiska v Moskvi.
BRUSELJ — Večja skupina poslancev in senatorjev belgijskega parlamenta je pozvala belgijsko vlado, naj uradno prizna Vzhodno Nemčijo. Diplomatsko priznanja Vzhodne Nemčije bi pomenilo pozitiven prispevek k odstranjevanju napetosti v Evropi, so poudarili belgijski poslanci, ter b' pospeševalo prizadevanja za ustvaritev kolektivnega varnostnega sistema na podlag' priznavanja politične stvarnosti.
PARiZ — Francoska prestolnica Pariz je prvič dobila ženskega župana. Mestn' odborniki so namreč za novega župana izvolili gaulistično kandidatko Nicole de Hauteclocque za predsednico mestnega sveta.
LiMA — Odločitev francoske vlade, da bo ponovno začela z jedrskimi poskusi na otoku Muroa v Tihem oceanu, je sprožila val protestov po vsem svetu. Posebno ostro so reagirale države, ki so blizu omenienega otoka. Tako je na primer predsednik pej rujske vlade zagrozil, da bo Peru prekinn diplomatske odnose s Parizom, če bo francoska vlada vztrajala pri svojem stališč"' Nova Zelandija pa je napovedala, da b" storila vse, kar je v njenih močeh, da pr"' preči jedrske poskuse po vsem svetu.
^ STOCKHOLM — Na konferenci Združenih narodov za varstvo človekovega življenjskega okolja je LR Kitajska zahtevaj" ostro obsodbo Amerike zaradi „ pošastni" zločinov" v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Prav tako je kitajski predstavnik napadel Ameriko in Sovjetsko zvezo zaradi .Jedrskega monopola, jedrske grožnje in jenskega izsiljevanja". Izjavil je, da LR tajska razvija lastno jedrsko orožje irt f že razbila jedrski monopol, vendar pa koli ne bo tega orožja uporabila prva.
WASHiHGTON — Podsekretar v ameriškem zunanjem ministrstvu John Irtvi" je izjavil, da v bližnji prihodnosti ni treb" pričakovati večjega umika ameriških e"" iz Evrope. Dejal je, da se ni mogoče o" ločiti za omejen umik, če ne bo doseZ"" sporazum o nekaterih zagotovilih in naČeb"'
RABAT — Te dni je v Rabatu zasedaj deveta konferenca šefov držav in vlad č'"
arrtsue enotnost:. ^ ferenci so se zbrali najvišji predstav"! j 40 afriških dežel, ki so razpravljali o dm% vrsti važnih problemov črnega konti""" ta. Konferenco je odprl glavni tajnik zenih narodov dr. Kurt Waldheim, kj ^ je v svojem otvoritvenem govoru om" no izrekel proti rasni diskriminaciji i" P" litiki apartheida.
BEOGRAD — V Jugoslaviji umre v p"" metnih nesrečah povprečno po 12 ljud' dan, več deset tisoč pa je vsako leto h" ranjenih. Med evropskimi državami j" .J J} goslavija med tistimi, kjer imajo prometnih nesreč.
Teden srečanja v Ceiovcu
2e četrtič prirejata celovška mestno občina in radio Celovec osrednjo kulturno-umetniško prireditev, zdaj že udomačeno pod skupnim naslovom „Teden srečanja". Ta teden se je začel v nedeljo zvečer v Domu glasbe, kjer je po govorih intendanta radia prof. Goritschniga in programskega ravnatelja dr. Hartnerja ter celovškega župana dež- poslanca Ausserwink!erja sledil prvi koncert.
Vodilno geslo letošnjega „Tedna srečanja" se glasi: „A!i je poetič-

V <M. /ftK starost/ je	ZM^w/
P^Mor^d/ M^ro^w/ /w d^/^rw/ </c7^-dr. drrdrej R^7^/. Z w;/w so Phwors^: 5/ouenfZ zg^dz/; wožd, dz ^ vse svoje p/odno žrv/jenje posve-de/^ ZiZ Mr:rod, za o^rardfev s/o-^rrs^eg^ roda rrr s/ovens^e besede rra ^Wors^ew.
/$59 v ^fa^drez^ pr/ Gor/c/ r°jen; ,4ndrej Rada/ je d// po pod/ZcK *y/n;'d, vs^ od /efa /9/0 naprej pa je df/ova/ fadj dof p;'sa:e/j. A/ed njegovo 'rcrarno zapašejno nasrevajo poznale; najmanj dese/ od^cžrzcjhd /epo-dovn;'R de/, it/r/ /;'ferarno-zgodov;'n-^a de/a, vsaj /4 večj/Z? prebodov /z htj;'Z? dnj;zevnosd ter do/go vrsto, razprav, č/andov /n razm/š/janj v "ajraz/;čnejs;'d pad/:daejjad,
^vojo zvestodo naroda je dr. ztn-drej Rada/ Zzpr/ča/ z/ast; tad/ v na-rodnoosvoRod;7n; dord/, do je od ^ega zaeetda oprav/ja/ pomemdne da/oge v podraj/nsdem narodnoosvo-aod:/nen! oddora za R/ovensdo Rr/-?°rje. Po ^ojn; je d;7 med drag/m ?*an gor/sde de/egae/je na m/rovn; donjerene/ v Rar/za, v /et/R /97S d° /960 je predsedova/ 5/ovensd/ zvez/ /n od /977 do donca Y^9 aprav/ja/ 5/ovensdo narodno ^jeda//šče v Trsta, nada/je je Zn/ ^an oddora za zgrad/tev tržasdega ria/tamega doma ter do/ga /eta med ^°dt/n;'m/ predstavn/d/ 5/ovensde ^/^rwo-gospodarsdc zveze.
Za svoj narod se je dr. Rada/ ne-a^radno razdaja/ na najraz/Zčnejš/d /odroej;d ž/v/jenja /n adejstvovanja dovensde narodnostne sdapnost/ v *a//j;'. 2/ast/ njegovo pero n/ pozna/o ^ira. R/$a/ je za svoje /jad/, s date-r^/ je 7e/;7 gorje tajega nasdja,- p/-je zato, da j/m je s s/ovensdo a-^rn/šdo desedo pomaga/ odranjat/ ^ narodnega ž/v/jenja — jez/d ter * nj/m drep/t/ /n atrjevat/ dada odbora.
nega konec?". S tem vprašanjem so se bavili na simpozijih skladateljev in na simpozijih književnikov. Zbrali so se vidni strokovnjaki (pa tudi taki, ki bi to šele radi postali) iz Avstrije in raznih drugih držav. Obravnavanih je bilo mnogo zanimivih misli in pogledov, pri čemer pa je treba ugotoviti, da je povprečni zemljan, ki se mora boriti za svoj vsakdanji kruh, od vsega v teh dneh povedanega bore malo razumel. Sicer pa ta srečanja tudi niso bila namenjena širšemu občinstvu, marveč so potekala v precej ekskluzivnem krogu ljudi, ki včasih verjetno niti sami ne vedo prav, kaj hočejo povedati s svojimi izredno učeno zvenečimi besedami.
Nekoliko bolj za širši krog so bili namenjeni koncerti. V nedeljo na otvoritveni prireditvi so vokalni solisti, zbor celovških madrigalistov in orkester celovškega radia izvajali koncert pod naslovom „Bach in glasba 20. stoletja". V ponedeljek je sledil najprej koncert, ki ga je izvajal ansambel .Slavko O-sferc" iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Iva Petriča, v nočnih urah pa je bila še krstna izvedba monodrame „G!as ogledal", kjer so se raznim instrumentom in drugim pri-
pomočkom moderne glasbe pridružila še Komposcheva brušena stekla. Glasbeni del tedna se je zaključil v sredo s koncertom „Hosanna in excelsis", ki je obsegal duhovno in posvetno glasbo poznega srednjega veka z besedili od Avguština do Katke.
V okviru literarnih simpozijev sta bili odprti razstavi .Vizualna poezija" in .Dunajska delavnica — Art nouveau-Art deco", nadalje je bil na sporedu razgovor o literarnih nagradah, posamezni književniki pa so se predstavili tudi s svojimi deli. Za danes je predviden ogled benediktinskega samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini, medtem ko bo zvečer ob 19.30 uri v celovškem Domu glasbe prvi del letošnjega folklornega festivala, namreč koncert ljudske glasbe in pesmi treh sosednih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Julij-ske krajine. Nastopile bodo razne skupine iz omenjenih dežel. Jutri se bo .Teden srečanja" zaključil z drugim delom folklornega festivala, ki bo prav tako ob 19.30 uri v celovškem Domu glasbe. Skupinam iz Avstrije in Jugoslavije se bodo ob tej priložnosti pridružili še ansambli iz Danske in Madžarske.
V A B ! L O
na
TEDEN
SLOVENSKEGA
FILMA
OD 19. DO 22. JUNIJA 1972 V VOLKSK1NU V CELOVCU
Prireja .AKTION DER GUTE FILM"
ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze
SPORED
Ponedeljek 19. junija ob 20. uri otvoritev
celovečerni film „HSTEGA LEPEGA DNE", filmska komedija, režija France Štiglic; dva kratka predfilma.
Torek 20. junija ob 18. uri
celovečerni film .NE VRAČAJ SE PO !ST! POT!", socialno-kritični film Jožeta Babiča; dva kratka predfilma; ob 20. uri
RETROSPEKUVA KRATK!H SLOVENSK!H F!LMOV
Sreda 21. junija ob 18. uri
celovečerni film .VESNA", ljubezenski film, režija František Čap; dva kratka predfilma; ob 20. uri
celovečerni film .NA PAPtRNAHH AV!ON!H", ljubezenski film Matjaža Klopčiča; dva kratka predfilma.
Četrtek 22. junija ob 18. uri
celovečerni film .SAMORASTN!K!", režija Igor Pretnar; dva kratka predfilma; ob 20. uri
celovečerni film .SEDMtNA", režija Matjaž Klopčič; dva kratka predfilma.
Srečanje z našo narodno zgodovino
Vrsta predavanj o novejši slovenski zgodovini, ki jih je organiziralo Slovensko prosvetno društvo .Bisernica" v dijaškem domu SŠD v Celovcu, je bila zaključena minuli petek, ko je številnim poslušalcem univ. prof. dr. Metod Mikuž v kratkih obrisih prikazal dobo narodnoosvobodilne borbe.
Uvodoma je predavatelj definiral narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov v tem smislu, da so se po eni strani borili za svojo osvoboditev izpod hitler-jevega jarma, hkrati pa izpeljali tudi revolucijo oziroma se bojevali za to, da se nikdar več ne povrne stari družbeni in državni red. To pomeni, da je narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, ki je bil sestavni del velikega mednarodnega protifašističnega boja, imel tudi nekaj specifičnega: po eni strani narodna osvoboditev, po drugi strani preobrazba družbene ureditve.
Narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov — kakor je poudaril predavatelj — ni bil unikat, saj so se tudi drugi narodi uprli in borili za svobodo. Vendar pa je bila bistvena razlika predvsem glede tega, kdo je bil voditelj upora v Jugoslaviji in pri drugih narodih. Ob napadu na Jugoslavijo voditelji meščanskih strank niso imeli volje braniti domovino; odšli so v inozemstvo skupaj s kraljem. Kot edina se je v najbolj kritičnem trenutku znašla komunistična partija, ki je pozvala na boj proti okupatorjem. Polagoma so se pridružile tudi druge sile in začela je nastajati velika sila — Osvobodilna fronta. Ob strani je ostala le majhna manjšina, ki se je udinjala tujcem in tako postala narodni izdajalec.
Začetek osvobodilnega boja je bil v vsaki pokrajini in pri vsakem narodu individualen. Slovenska zemlja je bila razkosana in razdeljena med tri okupatorje — Nemce, Italijane in Madžare, ki so vsak zase uvedli različne sisteme zasedbe. Ravno ta razkosanost pa je združila vse pozitivne sile v skupno fronto. Pri tem je bila odločilna narodna zavest, ki so jo pred sto leti razvili in utrdili zlasti slovenski duhovniki in učitelji. Ta zavest je zagotovila, da se je slovenski narod med germanskim in romanskim klinom združil v OF in opravil svoj najslavnejši izpit.
V boju in k zmagi so prispevali vsi deli slovenske zemlje, je naglasil predavatelj; tudi koroški Slovenci — čeprav na Koroškem ni bilo KP kot subjektivnega faktorja — so pokazali, da so Slovenci.
Iz junaškega narodnoosvobodilnega boja so jugoslovanski narodi izšli kot zmagovalci. Priborili so si svobodno domovino, posebno velika pridobitev tega boja pa je bila ljudska oblast, ki so jo začeli razvijati že med bojem. Pridobitve svojega boja razvijajo danes naprej, zlasti na področju samoupravljanja.
H
Predavanja o novejši slovenski zgodovini, ki jih je organiziralo SPD .Bisernica", so bila izredno zanimiva, čeprav so predavatelji posamezna obdobja mogli orisati le v glavnih potezah. Ravno zaradi tega pa bi bilo priporočljivo, če bi s podobnimi predavanji nadaljevali in kjer bi bilo mogoče posvetiti več pozornosti raznim podrobnejšim dogodkom iz naše narodne zgodovine. Dosedanje zanimanje za predavanja je v tej smeri vsekakor dovolj vzpodbudno.
Janežičeve
nagrade
pri celjski Mohorjevi
Mohorjeva družba v Cetju, u:!a-novtjeno teta 1852 v Ce!ovcu, od koder se je po ptebiscitu prese!i!a najprej na Prevatje in potem v Celje, obhaja !eto: HO-tetnico svoje ustanovitve. Ta svoj jubiiej namerava družba primerno počastiti.
Med drugim je cetjska Mohorjeva družba v jubitejnem ietu raz-pisaia tudi dve nagradi, ki ju je imenovaia po dveh za družbo izredno zasiužnih možeh; po pisate-iju in doigoietnem voditnem predstavniku MD Francu S. Finžgarju ter po našem koroškem rojaku Antonu Janežiču, ki je pred H0 teti bi) med ustanovitetji in najboij po-žrtvovatnimi vodite!)! družbe.
S Finžgarjevo nagrado hoče družba vzpodbuditi siovenske književne ustvarjatce ter pospeševati kvatiteto izvirnih siovenskih titerar-nih de!. Janežičevo nagrado pa bo pode!jeva!a časnikarjem za posebno kvaiitetne prispevke o založniški dejavnosti Mohorjeve družbe v Cetju.

SVETINA
127

M'

DRUGA KNJIGA
. .Danes meni, jutri tebi!" je nehofe pomislil Dren, po-^ pa je nadaljeval:
.Poslali te bomo v Jelenov vod. Jelena menda po-saj je bil takrat z nami. izdajalec mu je prestrelil
9!avo."
.Slišal sem zanjl" se je zdrznil Gaber in preletel z ne-^kuirrtj očmi vse tri. Ko ni odkril nič posebnega razen zve-^osti, s katero so ga motrili, je dejal: .Upam, da boste * T^enoj zadovoljni."
. .To je odvisno od tebe, Gaber. Zanima me, zakaj so *'azrešili."
Gabru se je obraz zdaljšal in oči jezno zalesketale: .Osebnosti in zavisti Nekomu se je zahotelo položaja." Drenu se je pogled nenadoma stemnil. Vprašal je:
. .Poslušaj, Gaber! Zakaj si nas takrat poslal iz vasi v ,^s! na Pokljuki? Prekleto nor sem bil, ko sem ti nasedel, m načelniku štaba!"
Gaber je prebledel. To je bila odkrita obtožba, da je ^dvil katastrofo bataljona.
t .Ni prav, da me obtožuješ, Dreni Ni pravično! Samo , skva! sem ti zavoljo ljudi v vasi. Pritiskali so name, pa $ ^ Vsi terenci. Ali ti bi bito bolj všeč, če bi bila pogorela ''os, ki nam je že od začetka dajala zavetje?"
Dren ga je zavrnit jedko in neusmiljeno, kot bi se hotel
maščevati za vse, kar je doživel in pretrpel, ko je bil obsojen na smrt in slučajno pomiloščen.
.Kdo trdi, da bi bila pogorela? Odkrito ti bom povedat, kaj sem občutil takrat, ko sem prišel z bataljonom na Pokljuko. Zdelo se nam je — in tudi drugim — da smo vam odveč. Gledati ste nas tako, kot bi hoteli reči; .Pojdite vendar nazaj, od koder ste prišli! Ne delajte zmede, ne kalite miru in ne zavirajte našega političnega dela!"
Gaber je poslušat obtožbe, ki so se grmadile nanj. Prvič jih je slišat tako odkrito in ostro povedane. Nič dobrega se mu ni obetalo v tem bataljonu. Odgovoril pa je vseeno:
.Teren ni vojska, Dren; čeprav bi morala spričo skupnega cilja tesno sodelovati, ne najdeta vedno skupnega jezika. Jaz sem vas bil vesel, drugi pa ne vsi. Ne dolžite zdaj mene stvari, za katere si vsi umivate roke. Nisem ti jaz postavljal zased, straž in patrulj. Nisem vojak. Politični delavec sem bil vseskozi," je s tihim užitkom drezal v Drenovo rano.
Drenu so kot vselej ob takem pogovoru popuščali živci. Vedel je, da Gabru ne more dokazati krivde.
Poklical je Pajka, Jelena in Vojka.
.To je Gaber, saj ga poznate! Dodeljen je k nam za borca."
.O, seveda ga poznamo!" so v en glas odgovorili.
Gaber se je zagledal v Jelenove oči in brazgotino, kjer je bila izstopila krogla; bilo mu je jasno, da se med temi ljudmi ne bo dobro počutil.
.Ali ste že odkrili izdajalca, ki je pripeljal Nemce?" je vprašal Jelen pomenljivo.
.Niso ga še," je odvrnil Gaber kratko in suho.
,ln ga najbrž tudi ne bodo!" je usekal Jelen.
Zapletli so se v kratek, mučen razgovor. Med njimi je ležala temna senca mrtvega bataljona.
Po jedi so se bataljoni razšli.
Dren je poklical Vojka. Bila sta si zelo zaupna. Sklonil se je k njemu in mu skoraj šepnil na uho;
.Sumim, da je ta pokopal moj bataljon. Zato so nam ga poslali. Če se bo kaj sumljivo obnašal, ga počil*
.Brez skrbi!" je rekel Vojko in se izgubit v gozdu.
Pred nemškimi ofenzivnimi sunki se je Dren umaknil z bataljonom na obronke bohinjskih gora, kjer so bili pred napadom. Njegove načrte, da bi tam ostal nekaj dni, pa je preprečit Mihač, ki je spet dezertiral. Orlov je očital Drenu, da njegova dobrota bataljonu ni v prid.
Obveščevalci so sporočali, da so Nemci krenili na Jelovico z vseh strani. Ponoči so z opazovalnice videli v dolini svetlo kačo — kolono avtomobilov, ki so pripeljali okrepitve.
Kljub nevarnosti se je Orlov odločit, da gre s patruljo sam iskat dezerterja. Vzet je Vojka, Jelena in dve mitralje-ški trojki z domačini.
Sredi noči so obkolili hišo in postavili na cesto zasedo. Vojko se je oglasil, da so od gestapa, in žena je takoj odprla. Ko pa je zagledala na kapah zvezde, je kriknila in prebledela;
.Mihač, skrij se, prišli so te ubit!"
Vstopil je Orlov s tremi borci.
.Napravi se, gremo!" je ukazal.
.Pustite mi moža!" je zajokala žena. .Nikamor ne gre, ne dam mu oblekel*
Mihač se je vrgel na tla in skušal zlesti pod posteljo.
.Zgrabite ga in ven z njim, kar v gatah!" je velel Orlov.
Siovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku
Y a b i i o na
literarno
popoldne
v nede!{o 18. {unija 1972 ob 3. uri pri Brezniku v Piiberku.
Nastopiti bodo čtani Društva siovenskih pisateijev iz Maribora.
Vijudno vas vabimo, da z množičnim obiskom počastite goste iz Maribora in s tem tudi izrazite ijubezen do sio-venske umetniške besede.
Odbor
Krščanske kulturna zveza vabi na
pevski
koncert
v soboto 17. junija ob 20. uri v Mestnem domu v Šmohorju. Nastopata mešani zbor .Jakob Petelin-Gallus" iz Ceiovca (dirigent Jožko Kovačič) in folklorna skupina .Planina" iz Sel.
Prijatelji in ljubitelji lepe pesmi prisrčno vabljeni!
Siovensko prosvetno društvo .Košuta" Seie-Kot
Vabiio
na
literarni
večer
v soboto 24. {unija 1972 ob 20. uri v gostiin) pri Žagi v Seiah-Kotu.
Nastopi!) bodo besedni u-metniki Kiuba kuiturnih deiav-cev iz Kranja.
Ljubiteije stovenske besedne umetnosti vabimo, da se prireditve udeieiijo v čim večjem števitu.
Odbor
Tržaški gostje v Bilčovsu
Minuto soboto, 10. junija, smo imeli pri nas redko priložnost pozdraviti v naši sredi brate iz tržaškega ozemlja, in sicer iz Boljunca pri Trstu. Gostje, pripadniki Slovenskega prosvetnega društva .France Prešeren", so se pripeljali v dveh omnibusih. Med njimi so bili tamburaši in mešani pevski zbor pod vodstvom spretnega pevovodje Stanka Žerjala.
Po okrepčilu v gostilni pri Miklavžu nas je pevski zbor razveselil s svojim koncertom, kjer je goste pozdravil predsednik Slovenskega prosvetnega društva .Bilka* Rupert Reichmann in jim želel prijetne ure
Lepa počasfifev
gen. konzuia Riesenfe!da
ylwtr:js&: gfnfrg/n: &owz;J v ZjK^-/jdM: dr. HerHrrcA	je M
te dw de/ežen novega Jepega priznanja.* graška univerza ga je ime-novaia za svojega častnega čiana.
Te počastitve je M genera/ni &on-zai dr. Riesen/eid deiežen v priznanje za svoje zasiage, šd jij? ima predvsem za razvoj ^aitarnega in znanstvenega sodeiovanja med Avstrijo in /agos/avijo, se posebej pa za atr-jevanje stro^ovni^? in čioveš^ih stihov med graško in ijaidjans^o ani-verzo.
O tem je pričaia tadi navzočnost viso^i^? predstavnikov iz Slovenije, ki so se ade/ežiii svečanosti na graški aniverzi. Afed njimi so ki/i čian izvršnega sveta Siovenije Afarko Kosin, jagos/ovanski generaini kon-za/ v Gradca Afarjan Cacaiič, prorektor ijak/janske aniverze dr. /anez Afiičinski in dragi zastopniki slovenske znanosti in kaitarnega živ-ijenja.
bivanja med nami. V imenu gostov pa sta pozdravila številne poslušalce tajnik Slovenske prosvetne zveze v Trstu Miro Kapelj in predsednik Slovenskega prosvetnega društva .France Prešeren* Vojko Slavec.
Ker so gostje pri nas tudi prenočili, smo imeli še večjo priložnost, navezati z njimi prijateljske stike in se z njimi pošteno poveseliti. Zastopniki tržaških gostov so se našemu društvu zahvalili za sprejem s poklonitvijo spominskega daru v obliki dveh knjig in krasne slike, ki predstavlja izredno lep motiv iz Boljunca, katerega je naslikal tamošnji domačin.
Svoj koncert so gostje začeli s pozdravno pesmijo, kateri so sledile čudovito lepo podane narodne in umetne pesmi. V drugem delu koncerta pa so nastopili tudi tamburaši, ki so prijetno presenetili še posebno s tem, ker jih je spremljalo lepo uglašeno petje mešanega zbora. Številno občinstvo je z navdušenim odobravanjem spremljalo točko za točko in ob koncu ni prenehalo s ploskanjem, dokler niso gostje ponovili še nekaj pesmi.
Po koncertu smo se še dolgo v noč prijetno in sproščeno zabavali, pri čemer so se menjale pesmi tržaških in bilčovskih pevcev. Ure, preživete v skupni družabnosti nam bodo ostale nepozabne; prav tako tudi razgovori o številnih narodnostnih vprašanjih, ki nas kot manjšino podobno težijo. Iz tega sledi potreba, da bi se večkrat zbrali na podobnih srečanjih.
Naslednji dan so se gostje iz Boljunca odpeljali na izlet po Koroški.
Moščenica pri Bilčovsu
Pri Linčiju na Moščenict so v petek 9. junija Imeli posebno slavje: Linčijev oče Jože Reichmann je slavil svojo 70-letnico. Ob tej priložnosti so se zbrali otroci z družinami in najožji sorodniki, da izkažejo svojemu očetu in sorodniku čast in zahvalo za vse njegove skrbi in delo, ki ga je vlagal skozi dolga leta za ohranitev svoje kmetije, ki je danes v sinovi posesti dosegla sloves zavedne hiše in odličnega gospodarstva.
Življenjska pot Linčijevega očeta ni bila postlana z rožami. Že kot šolar je izgubil očeta, njegov starejši brat pa je padel v prvi svetovni vojni. Tako je z materjo vdovo že v zgodnji mladosti moral prijeti za težko delo na precejšnji kmetiji. Kdor
je doživljal te čase, ve, kai vse so nam prinesli; posebno so bile takrat prizadete narodno zavedne hiše. Po materini smrti se je oženil z Marijo Einspieler iz Št. Janža v Rožu, ki mu je zvesta družica. V delu in skrbi sta gospodarila in vzgojila družino po vzgledu prednikov Linčijeve hiše — v dobre in zavedne člane naše narodne skupnosti. Druga svetovna vojna je ugonobila življenje sina Hanzija, ki se ni več vrnil z bojišča. Vendar številni udarci niso strli močne volje Linčijevega očeta. Čil in zdrav je v krogu svojih obhajal svoj praznik.
Čestitkam ob življenjskem jubileju se pridružujemo in mu iz vsega srca želimo še mnogo zdravja.
57o venski oAtef
BO GOSTOVAL V SELAH
V okviru huiturne izmenjave med pobratenima občinama Se!e in Skolja Loka bo gostova!
SLOVENSK! OKTET
v nede!jo 18. junija 1972 ob 14. uri v tarni dvorani v Se!ah. Ljubiteiji !epega petja prisrčno vabtjeni!
Združite obisk koncerta Siovenskega okteta z iz!etom v naš !epi gorski kraj.
Občinski odbor Se!e
Uspeta prireditev na Radišah
Zadnjo nedeljo popoldne so ra-diški prosvetaši uprizorili ljudsko igro .Lovski tat", ki je izredno dobro uspela in navdušila številne gledalce. Igralci so se s svojim neutrudljivim režiserjem Šimenom Wrulichom na čelu (mož jih ima že petinšestdeset na hrbtu!) resno potrudili in dosegli tudi temu primeren uspeh.
Da tovrstna predstava ne more prikazati vrhunske dramske popolnosti, je razumljivo. Kljub temu pa je sposobnost večine igralcev, zlasti tistih z glavnimi vlogami, presegla vsa pričakovanja. Pri izvajanju te lepe ljudske igre so igralci pokazali veliko marljivost in nadarjenost. Tako se je odlikovala zlasti Anica Lampichler v vlogi nesrečne ljubimke Cilke, a tudi njen oče gospodar, ki ga je predstavljal Stanko Wrulich, je vzbudil pri gledalcih precej pozornosti. .Lovski tat" Tratnik, ki ga je igral Nužej Lampichler, ter Nužej Pisjak v vlogi lovca Jevšarja sta bila deležna velikega občudovanja. Vlogo Osata je prepričljivo podal Andrej Lampichler, Lizi Lampichler pa vlogo njegove žene. Vloge gonjača (To-mej Rumpelnig), natakarja (Šimej Ogris) in žandarjev (Erni Hribernik in Štetej Ogris) so bite manj zahtevne, vendar dobro podane.
Udeležba na prireditvi je presegla vsa pričakovanja. .Dvorana pri cerkvi", ki je v resnici le za silo preurejen hlev, je bila nabito pol-
Krščanska kuiturna zveza vabi na
otvoritev odra
v nedeijo 2$. junija ob 1$. uri pri Soštarju v Giobasnici.
#	Pevski koncert
#	Piesna zabava ob sodeiova-nju ansambta .Štirje kovači"
na. Tudi radiški iovci, ki so bi!' številno zastopani, so se tokrat ^ posebej izkazali: priskrbeli so s'* njaka, katerega so igralci na odr" rabiti kot rekvizit. Ustreljenega s*" njaka pa niso dali samo na po* sodo, temveč so ga radiškemu dru* štvu tudi podarili, za kar se ji"* prosvetaši iskreno zahvaljujejo.
Ob koncu moramo še poudarit') da je lepo podana igra vsekakor vredna, da bi jo uprizorili še nO kakem drugem odru.
Št. Jakob v Rožu
V nedeljo 11. junija smo položil* k zadnjemu počitku na domačen* pokopališču Uršulo Samonig iz §t* Jakoba v Rožu, mater znanega zr vinozdravnika dr. Toneta SamonigZ iz Škofič.	^
Samonigova mama je po daljše*** bolehanju v 77. letu starosti zatisnila za vedno blage oči ter hčerkama *** sinu prizadela globoko žalost. Zna* čilna zanjo je bila njena skromnos* in ljubezen do svojih otrok, katefC je vzgojila v zavedne pripadnike slo* venske skupnosti na Koroškem. Dj! pred nedavnim je živela pri svo)' hčerki Milici v Celovcu, prej tudi pri svojem sinu Tonetu. Neka) dni pred smrtjo je želela, da g^ domov v Št. Jakob, kjer je na*** umrla. Pokojna Samonigova mat**a je bila že več let vdova. Njen mo% Tone je bil ugleden čevljarski mojst^ in v mlajših letih znan prosveta!; Njena zadnja želja, da bi jo pokopa*' ob strani njenega moža, se je žal prekmalu uresničila.
Velika udeležba žalnih gostov aa njenem pogrebu je bila zgovoren d**' kaz, kako spoštovana in priljubljena je bila med prebivalstvom. Pogreba* obrede na pokopališču in maso za* dušnico v župnišču je opravil don*a* či župnik Karicelj.
Pokojno Samonigovo mamo bot**" ohranili v lepem spominu, soroda*' kom, predvsem otrokom, pa izreka* mo naše iskreno sožalje.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton*
Potegnili so ga izpod postelje in ga odpeljali iz hiše na cesto. Roke so mu zvezali z vrvjo. Bili so že na travniku v smeri gozda, ko je žena vrešče prinesia za njim nahrbtnik, obleko in čevlje.
V bližnjem zaselku je Vojko s svojimi iskat še enega dezerterja, ki je bil pobegni) že prej in se je skrivat doma. Čeprav so pregledali vse podstrešje, hlev in senik, ga niso našli. Namesto njega pa so prinesli na zborno mesto klobas, zaseke in kruha.
Bili so na robu gozda in poslušali bevskajoče pse, ko je na cestnem križišču zaropotala strojnica. Umaknili so se više v gozd, kjer so počakali, da je prišla zaseda, ki je bita nažgala Nemce. Vojko in Zuti sta razrezala kruh; vsak je dobil tudi klobaso. Čakale so jih tri ure hoje v strmino.
Bii je že dan, ko so prišli z dezerterjem v taborišče. Na temena bohinjskih gora so legli težki sivi oblaki, iz katerih je rosil dež, po dolini pa se je vlačila megla. Čemerno vreme je spravilo Drena v slabo voljo.
Zaslišali so dezerterja. Ko ga je Orlov nekajkrat mahnil, da je pade) po tleh, je prizna), da se je javil Nemcem in povedal, kje je ostal bataljon. Povedat je tudi, zakaj je prišel iz taborišča: da mu je bito naloženo, naj opazuje most in poroča o brigadi.
.Spet Wolt!" je pomislil Gorazd.
Morali so se takoj umakniti, in v sivini dolgočasnega jutra se je začel pohod brez hrane. V zavesti je vsem ostal kot neskončno utrudljivo premikanje, v katerem so odpovedovale moči in volja. Trajat je štirideset ur.
Na pot so krenili takoj po obroku redkega močnika. Ves živež, ki je bil bataljonu na voljo, sta bili dve vreči (ižota, ki so ju natovoriti na mulo.
Nekaj miput za predhodnico, ki jo je vodil drvar
iskra, je krenila na pot bataljonska glavnina. Lilo je. Kadar je prenehalo, je kapljalo s smrek.
Čeprav so se pokrili s koci in šotorkami, so biti kmalu do kože premočeni. Na grebenu za planino Pečano pod Ratitovcem so se ustavili. Obveščevalci so odšli do požgane vasi Prtovča, kjer so naleteli na raztepene kurirje. Zvedeli so, da prodira proti njim dvoje nemških kolon in da so zaprte vse poti v Selško dolino.
Morati so se vrniti. Dren je sklenil peljati bataljon čez dvatisočmetrske bohinjske gore. Povedal je premočenim in utrujenim borcem, da se bodo vračali prek Jelovice, ker se morajo izogniti spopadu z nemško premočjo. Molče so poslušali in sovražno gledali Mihača, ki je povzročil vse te težave. Stal je med dvema stražarjema in gledal v tla. Na oči so mu padali premočeni lasje. Zena mu je pozabila dati klobuk. Tako je bil v dežju gologlav in je drgetal od tesnobe in utrujenosti.
Potem je bataljon previdno krenil nazaj. Včasih je sive, potujoče oblake stresel grom. Vrhove smrek je majal hladen veter. Sredi kolone je z zvezanimi rokami tapat dezerter. Obraz je imel razbrzdan od dežnih kapelj; kazno je bilo, da joka. Za njim je hodil Dren, zavit v nemško šotorsko krilo, pod katerim je visela brzostrelka, pripravljena na strel. Gledal je zdaj v nebo, zdaj v Mihačev opotekajoči se korak. Srce so mu glodale skrbi. Pred desetimi leti sta skupaj gulila šolske klopi, pasla krave, pekla krompir in se s paglavci preganjala po vasi. Potem se je Dren izučil za čevljarja, on pa za zidarja. V letih krize sta bita oba brez dela. Zaposlila sta se v železarni. Samo do vlaka je bilo uro hoda in uro vožnje, dve spet nazaj — po štirinajst ur na dan zdoma za skromen kos kruha ...
Dren je bil pogumen, Mihač pa je že v šoli veljal za plahuna. Bat se je učiteljev, duhovnikov, sodnikov, žensk, vsega sveta. V gostilno ni hodil, ogiba! se je vasovanj,
in šele zadnje leto pred vojno se je oženil. Pravzaprav 9" je vzela žena, ne on nje. Življenje ga je čudno premeta^' lo in ga zlomilo, da se je vedno in povsod uklonil sili.
V nemški zapor je prišel po golem naključju. Vse a*** je šlo pozlu, čeprav ni hotel nikomur nič slabega.
Sredi Jelovice so spet naleteli na kurirje. Povedali jim, da so Nemci zaprli pot, po kateri so bili prišli. Zato s" se ogniti zasedam in se obrnili proti Bohinju. Tam pa ^ bodo nevarnosti pomnožile ...
Dren se je tu in tam pridružil domačinom v kolcaj' Godrnjali so, bal se je, da se ne bi z nočjo nekateri o**' muzali domov in se vrnili šele po otenzivi.
Pred očmi je imel navodilo divizijskega štaba, da i treba uveljaviti v bataljonu železno disciplino ter kain**' vati dezerterje in godrnjače drugim za zgled.
.Drugim za zgled pomeni vsem za strah," je glabljal Dren in zaustavil bataljon, da bi se malo odpoČ'''
Medtem se je sestalo bataljonsko sodišče: Orlov, Je^** in Nande. V nekaj minutah so se soglasni razšli.
.Kaj ste odločili?" je vprašal Primož Jelena, ko se ) vrnil v kolono.
.Padel bol* je suho odvrnil Jelen in šel k svojim.
Ano je spreletel srh. Z obema rokama je stisnila ode)^ k sebi. namesto toplote pa jo je objel hlad. Uvrstila ss !. v kolono za Primožem in šli so naprej skozi enolično s' no.
Po kakšni uri hoje je ustavil Dren bataljon na tovki, na gozdni jasi s trhlo podrtijo. V njej sta z Miho^ pred vojno spala, ko sta skupaj drvarila, tu so se usta ^ Ijati kurirji, tu so počivali tudi med usodnim pohodon* snežnem decembru. V soncu je bila nekoč ta jasa čudo*(' ' otok cvetočih trav sredi smrečja, kjer se je rad pasel srfj<* Zdaj pa je bila otoček rahle svetlobe sredi mračnega 9^ da.
Koristni stiki med učitelji
,


'
Na povabilo predsednika občinske skupščine Jesenice Franca Žvana je skupina učiteljev iz Št. Jakoba v Rožu pred nedavnim obiskala Gorenjsko. Vodila sta jih župan Gres-sel in ravnatelj glavne šole Kenda, Ra povabilo pa se jim je pridružil tudi Šimej Martinjak, ki je pomagal navezati stike med šolniki tu in on-
stran meje.
Spored izleta je bil zelo bogat. . rvo prijetno presenečenje je šentjakobske učitelje čakalo že v Kranjski Sori, kjer so jih v moderni novi šoli tZredno prisrčno sprejeli učenci vseh razredov s svojimi učitelji. Predsednik izobraževalne skupnosti Miha Cene (po rodu iz Št. Jakoba) jim je tzrekel dobrodošlico in naglasil koristnost dobrih stikov med ljudmi in se posebej med prosvetnimi delavci, L) so vendar neke vrste duhovno središče svojega kraja. Izrazil je željo, da bi prvemu obisku sledila nadaljnja srečanja. Ravnatelj šole Jože Gaz-y°da pa je goste seznanil z ustrojem *n problematiko šolstva v Sloveniji ter jim razkazal poslopje, medtem ko so učenci prispevali kratek spored Pesmi in recitacij. Za sprejem se je v imenu gostov zahvalil ravnatelj Kenda, ki je gostitelje povabil na Protiobisk v Št. Jakob.
Iz Kranjske gore so se učitelji odpeljali na Jesenice, kjer so si ogledali tehnični muzej tamkajšnje železarne. Ta muzej sodi med redke tovrstne ustanove na svetu sploh ter uživa mednarodni ugled.
Sledil je obisk v Prešernovi rojstni .si v Vrbi. Dijaki jeseniške gimnazije so se ob tej priložnosti predstavili Z recitalom Prešernovih pesmi, ki J'n je izbrala prof. Kodričeva in ki
jih dijaki izvajali v slovenskem, temškem in angleškem jeziku. Prav
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Skofičoh
Vabilo
na
PEVSKI KONCERT
v soboto 17. junija 1972 ob M. uri v dvorani pri Kreuz-wlrtu pod Jerberkom. Gostoval bo moški pevski zbor DPD Svoboda in inštru-mentalni ansambel ..Veseli hmeljarji" Iz Zaica. Na sporedu bodo slovenske narodne In umetne pesmi.
Ljubitelje lepega petja In veselih viž vabimo k številni u-deiežbt.
Odbor
tako pa so si gostje ogledali Finžgar-jevo rojstno hišo v Doslovičah pri Breznici, ki je bila urejena kot spominski muzej. Tudi tukaj so ogled o-bogatili dijaki, in sicer z odlomkom iz Finžgerjevega romana „Pod svobodnim soncem".
Pri kosilu v Radovljici so predsednik občinske skupščine 2van, župan Gressel in ravnatelj Kenda izmenjali kratke zdravice, v katerih so naglasili pomen takih srečanj in sploh prijateljskih odnosov med ljudmi ne
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
Vabilo na
PR!RED)TEV ZA SLOVENSKE ZDOMCE
v nedeljo 18. junija 1972 ob 15. url v Kolplngovi dvorani v Celovcu
GOSTUJEJO:
#	Igralska skupina PD .Loče* s komedijo Matajev Malija
#	Loški oktet
#	Ansambel ZDOVC iz Slov. Konjic
Slovenski zdomci prisrčno vabljeni
Odbor
glede na meje. Navezovanju takih stikov je služil tudi popoldanski družabni razgovor.
Pred povratkom domov so učitelji iz St. Jakoba obiskali še Begunje, kjer so si ogledali tamkajšnja grobišča in muzej talcev. Po ogledu novo urejenega muzeja pod vodstvom oskrbnika je gostom tudi Šimej Martinjak priklical v spomin takratne čase in dogodke. Pripovedoval je, kako je v koncentracijskem taborišču Buchenvald spoznal skupino pripornikov, ki so jih pripeljali iz Begunj. Pravili so mu o grozotah v begunjskem taborišču, kjer so jih vsak dan znova zbrali na dvorišču in jim prebrali seznam tistih, ki naj bi bili tistega dne ustreljeni; potem so jih več ur pustili v strašni negovosti, končno pa izbrali povsem druge jetnike, ki so jih potem odvedli na strelišče in pobili. Srečanje s preteklostjo Begunj je napravilo na goste globok vtis.
Izlet šentjakobskih učiteljev je bil zaključen v gostilni pri Jožovcu, v rojstni hiši danes svetovno znanega ansambla Avsenikov. Ob kozarcu vina so si gostje in njihovi gostitelji zaklicali: Na svidenje! — prepričani, da bodo sledila nadaljnja koristna srečanja.
Srečanje starih horcev v Soičavi
Samo tri ure hoda od Železne Kaple leži Logarska dolina oziroma Solčava. To ozemlje je med vojno spadalo v operativno področje koroških partizanov. Pred nedavnim je bilo v obnovljeni Solčavi, katero so v minuli vojni zažgali Nemci, veliko partizansko slavje, katerega se je udeležilo o-koli 500 bivših borcev iz Posavja pri Ljubljani. S seboj so pripeljali gasilni avto in ga slovesno izročili solčavskim gasilcem. V programu te predaje je bilo tudi polaganje vencev ob spomeniku padlim partizanom.
Občni zbor KKZ
Pred nedavnim je Krščanska kulturna zveza v Celovcu izvedla svoj redni občni zbor. Na zboru je bilo podano delovno poročilo starega odbora, v katerem je bilo orisano poslovanje v minulem letu tako v organizaciji kot tudi v včlanjenih društvih.
Občnega zbora se je kot gost udeležil tudi predsednik slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, ki je zboru v imenu svoje organizacije zaželel uspešen potek.
Za predsednika KKZ je občni zbor ponovno izvolit Lovra Kašlja.
Po končani slavnosti v Solčavi so se udeleženci odpeljali v bližnjo Logarsko dolino, kjer je bito veliko partizansko srečanje, katerega so se poleg bivših borcev iz Posavja in zgornje Savinjske doline udeležili tudi koroški partizani. Srečanje se je odvijalo v obliki veselice na prostem z že tradicionalnim partizanskim golažem. Godba na pihala iz Ljubnega pa je skrbela, da so ob poskočnem plesu prišli stari in mladi na svoj račun.
Lepo sončno vreme je olepšalo srečanje bivših soborcev. Med njimi je bil tudi prvi komandant slovenskih partizanov tovariš Luka Leskovšek, katerega je srečanje v prelepi Logarski dolini med svojimi zvestimi soborci vidno pomladilo.
Proslave v Solčavi in partizanskega srečanja v Logarski dolini se je udeležilo tudi nekaj bivših borcev iz Koroške, med njimi predsednik Zveze koroških partizanov Karl Prušnik-Gašper. Na tem prijetnem srečanju so se po dolgem času spet objeli stari borci in obujali spomine na minule težke čase. Družbo pa so jim delali danes že odrasli sinovi in hčere, ki so živa podoba, nekdaj čvrstih in mladih očetov in mater — partizanov.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi ietos bo ielovaia skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 17. juiija do 7. avgusta t. !.
Starši, ki ieiijo postati otroke na tetovanje, naj vioiijo pismeno prošnjo, iz katere mora bit) razvidno: ime, pokiic in na-siov staršev, ime otroka in izjava, če je že bii na ietovanju in ko-iikokrat. Tej prošnji je treba pritožiti:
cije,
— zadnje šoisko spričevato,
priporočito krajevne prosvetne
aii zadružne organiza-
—	osebno izkaznico s siiko in
—	režijski prispevek za dokazano sociaino potrebne otroke šii. 500.— jza ostaie je treba ptačati šit. 1.000.—)
in vse skupaj postati do najkasneje 30. junija 1972 na nasiov: Počitniška koionija, Gasometergasse 10, 9020 Ceiovec — Kia-genfurt.
Vožnjo do Ljubijane in nazaj piača vsak udeieženec sam. j)
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavijenega veija šeie otrok, za katerega so biii hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poieg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevato, ki pa ne sme biti izstavijeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na ietovanje. iz zdravniškega spričevaia mora biti razvidno, da je za otroka ietovanje na morju priporo-čijivo. Seie ko prejmemo to spričevaio, veija otrok za dokončno prijavijenega.
Otroci uživajo na ietovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za iažja oboienja,
—	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbiižji zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno nit! nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovai-nici oskrbeti poveriin) naiog za Jugosiavijo (Betreuungsauftrag ttir Jugosiawienj, ki naj bo izstavijen za čas bivanja v žugosiaviji.
Za osebno izkaznico otroka veija izkaznica (Personaiaus-weis), ki jo izstavi okrajno giavarstvo, aii pa potni iist. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za ietovanje pridejo v poštev ie otroci v starosti o d 9 d o 1 4 i e t, pri čemer imajo prednost otroci, k) še niso biii na ietovanju. Otroci, ki so biii že tri in večkrat na ietovanju bodo upoštevan) samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na ietovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po prediožitvi zdravniškega spričevaia dobiii pismeno obvestiio in potrebna nadaijnja navodiia.
Opozarjamo, da je števiio otrok, ki jih iahko sprejmemo, omejeno in bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter sociaini potrebi.
To
"e Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
— Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
Komandirji so postrojih čete v dvored in poveljevali 'fRirno*. Zverižene, v podkev upognjene vrste so samo nhno vzvalovile, telesa pa so ostala sključena, po čemer-'n obrazih so polzele kaplje. Iz nizkega sivega neba je ^Pretrgoma lilo.
Dren s štabom je stopil pred bataljon. Pred četami so °h starešine. Dva stražarja sta pripeijala zvezanega de-Sderja. Vse oči so se uprle vanj. Glava mu je klonila na 'S'< oči je upiral v razmočeno, poteptano travo.
^ Vojko ga je hladnokrvno gledal. Ana pa se je trepe-
<il.
zazrla vanj. Njegov prosojno bledi obraz se je spa-
Na čelo so se mu lepili lasje, z njih je curljala dežev-, Pomodrele, z žico zvezane roke so se mu tresle in ^ena šibila.
. Najraje bi zamižala, kriknita, zbežala. Toda ostala , Lot vsi drugi. Omotična je zaprla utrujene oči in čakala, se bo zgodilo.
K obsojencu je stopil Orlov. V roki je držal razmočen c*Pir in prebral sodbo.
.Obsojen si na smrt z ustrelitvijo pred bataljonoml' .... f*o teh besedah je zavladala tišina, da se je razločno J^alo ječanje smrek v vetru in štropotanje deževnih kapelj. 'Rač je vzdrgetai kot trs v vetru. Dvignil je glavo, z blat-R tal se mu je pogled dvignil k Drenu:
.Milosti Sošolca sva...* Zadnje besede so mu zasta-oteklih ustnicah. Proseče je dvignil predse zvezane
Drenu je obraz otrpnil. Orlov pa je dvignil pištolo, mu ^ Rameril v sence in pritisnil. Železo je zoprno tlesknilo, j^°čeh Orlova se je bliskala jeza. Sunkovito je repetirat *Rova pomeril.
$ .Kako boš pogledal v oči njegovi materi in njegovi če boš ostal živ?* je z bolečino v srcu pomislil Dren.
Orlovu je pištola spet odpovedala. Z jezo je repetirat in zavrgel sabotirani naboj. Roka se mu je tresla.
Obsojenec je vdano sklonil glavo in skozi zobe ječe lovil zrak. Ko se Orlovu še po tretjem slepem naboju pištola ni sprožila, je nesrečnik dvignit glavo in uprl vanj oči, ki so bile že napolnjene s trohnobo zemlje, in ga gledal, gledal...
V vrstah bataljona je vzvalovilo mrmrajoče negodovanje. Orlova se je lotila negotovost. Vso voljo je zbral in še enkrat repetirat. Počasi je dvignit tresočo roko in pomeril, tokrat v sredino čela. Zazdelo se mu je kot ogromna bela, povsem tuja ploskev nad nerazumljivim svetom dveh oči, ki so vrtale v njegovo trdnost. Popadel ga je neznosen strah, da ne bo mogel pritisniti in da se bo dokončno osmešil. Obšla ga je groza.
Tedaj je vendar jeknil odrešilni strel, in gozd je preplavil globok vzdih. Telo je padlo Orlovu tik pred noge, glava je obležala ob koncih čevljev, tz rane sredi čela je primezalo nekaj kapljic krvi.
Orlov je zaklel, se obrnil in spravil pištolo v tok.
.Bataljon, na desno, naprej, čelni vod v kolono!" je poveljeval Dren s skrhanim glasom.
Vrste so se premaknile, drug za drugim so izginjali med mokrim drevjem. V hrbte se jim je zaganjal veter, peklil jih je glad in mraz in utrujenost...
Borci iz zaščitnice so zgrabili truplo in ga potegnili s steze v gozd. Vrgli so ga v prvo kotanjo, tako da se je obraz prilepil k zemlji. Nanj so nametali vej in kamenja. Potem jim je Orlov ponudi) njegov nahrbtnik. Ker pa ga ni hotel nihče vzeti, je zaklel in ga zabrisal med smrečje.
Na kolono je legla težka senca smrti.
Na obrobju Jelovice je Dren zaustavi) bataljon in poslal naprej izvidnico. Borci so se zavlekli v gosto mlado
smrečje in posedli po nahrbtnikih. Pogreznjeni vase so nestrpno čakali.
Med drevje je legel svinčeno siv mrak in jim zagrni) obzorja. Premočeni, lačni in prezebli so krenili naprej. Zavili so na komaj zaznavno kurirsko stezo, ki ni bila zarisana na nobeni karti in je držala čez strma pobočja nad vso Bohinjsko kotlino. Z opozorilom ,v strogi tišini naprej" so se pomikali počasi, korak za korakom, od drevesa k drevesu, z orožjem v rokah.
Streljaj daleč so na kopastem vrhu taborili Nemci. Prav do sem je segal svit njihovega ognja, tu in tam je bilo slišati tudi njihove glasove. Matajur je vodil mulo, krotko živalco z velikimi ušesi in neverjetnim tipom v nogah.
.Če zariga, boš ustreljen!* mu je zagrozi) Nande.
Mulovodec je bil do živali bolj nežen kakor do svoje žene. Kadar so stali, se je stisnil k njej in jo božal po krotki glavi. Muta je strigla z ušesi in ga ubogala, kdaj pa kdaj mu je celo položila glavo na ramo, on pa ji je odtrgal šop trave in ji ga pomolil v gobec.
Srečno so prišli mimo Nemcev. Sredi pobočja je nevarnost minila. Steza je zdaj vodila kar naprej in precej vodoravno, visoko nad globokim koritom doline.
Za seboj so pustili svetal madež — postojanko, kjer je izginjat vlak v predor med gorami, in se bližali strminam. Tu se je dokaj shojena kurirska steza spremenila v stečino in se vijugasto prebijala skozi goščavje med prepadi. Spotikali so se ob korenine in kamenje, se zadevali ob ostre veje in tiho bentili. Pod njimi so v daljavi umirale vabljive luči in zbujale domačinom spomine na žene, otroke, matere, očete. Marsikdo bi rad zdrsnil v dolino tudi za eno samo noč. V misli pa se je vpletat privid surove smrti, ki jim je ohromil želje in zagrenil sanje. V dolini so se utrinjale rakete. Tihoto noči je zmotila daljna detonacija, ki se je odbijala od skalnatih, v noč potopljenih sten.
**** *^* *-*-*
žose!
Guggenmos
je žirafa tako vetika im mravija tako majhma
Boljših prijateljic, ko sta bili žirafa in mravlja, najbrž ni bilo nikjer na svetu. Skupaj sta si zgradili hišo in nikoli nisi videl žirafe brez mravlje ali mravlje brez žirafe.
To je bilo v tistih časih, ko sta bili mravlja in žirafa še enako veliki. Pravzaprav skoraj enako veliki. Zakaj zmeraj ju je žalostilo, da je bila mravlja malce večja od žirafe in žirafa malce manjša od mravlje.
.Oh, ko bi bili enako veliki!" sta večkrat
vzdihovali. .Kako bi bilo to lepo! In kako	--- i----
praktično! Nič več se ne bi bilo treba pri po- VEČANJE, m spodaj se "ek^"^nu^lr^im govoru eni ozirati kvišku, drugi pa sklanjati.	"9 rim?, etiketi oa: ZAPOMAN1SA
opic. Vsepovsod morajo pomagati. Kdove kdaj se vrnejo domov.
Sedli sta v hišo, toda neprestano tekali gledat, če tri učene opice morda že prihajajo.
„Strašno sem že nestrpna!" je zaklicala žirafa. „Ne pridejo in ne pridejo!"
„Če se ne motim, je tistole tamle najino zdravilo!" je rekla mravlja.
Res! Na polički sta med drugimi posodami stali dve steklenički. Na vsaki je bila nalepljena velika etiketa. Na prvi je pisalo: ZA PO-
merili druga ob drugi. Zdravilo je ze pričelo delovati. Vsakokrat, ko sta se pomerili, je bila žirafa malo večja in mravlja malo manjša. Tik ob grmu cvetočega šipka pa je napočil veliki trenutek.
„Enako veliki sva!"	„ .
Prijateljici sta bili zdaj brezmejno srečni. Skakljali in rajali sta proti domu, dokler m žirafa nenadoma opazila, da je nekaj narobe. Ustavila se je, se obrnila in prestrašeno zaklicala: .Ampak!"
.Kaj ampak, ljuba žirafa?' je vprašala
mravlja.	.
„Tako majhna se mi zdiš, draga moja, je zatarnala žirafa.
„Ti pa meni tako velika!"
Pomerili sta se in res: zdaj je bila mravlja veliko manjša od žirafe. Potrti in s temnimi
Vse obleke bi bile prav obema. Oh, ko bi bili enako veliki!"
Tudi mački, ki se je nekoč pred nevihto zatekla v njuno hišo, sta potožili svojo težavo.
.Ampak, prosim vaju," je rekla mačka, „za to rano vem zdravilo ..
„Kaj praviš?" je zaklicala mravlja.
„Ali je to mogoče? Ali res veš za kakšno zdravilo?" je zaklicala žirafa.
„Tri učene opice!" je zmagoslavno izjavila mačka. .Saj poznata mojega bratranca leva..."
„Tistega majhnega in kilavega z rumenkasto grivo?" sta vprašali mravlja in žirafa.
„Majhnega in kilavega!" je zavpila mačka. .Morali bi ga samo videti, kakšen je zdaj! Kolikokrat sem mu prigovarjala, naj vendar že kaj ukrene za svojo postavo in obišče tri učene opice! In zdaj? Povem vama, da ga ne bi spoznali, tak fant od fare je postal!"
.Žirafa!" je zavriskala mravlja.
.Mravlja!" je zavriskala žirafa.
.Pa bova le enako veliki!" sta vzkliknili in si padli okrog vratu.
Toda potem se je mravlja zamislila. „Bog-ve če imajo tri učene opice tudi kakšno sredstvo za pomanjšanje?"
.Prav gotovo," je menila mačka. .Če pa ne, se bo žirafa malce povečala, pa bosta enako veliki. Tri učene opice bo prav gotovo kmalu prineslo naokoli, pa bosta videli. .."
.Kmalu, kmalu!" sta nepotrpežljivo vzkliknili mravlja in žirafa. .Še danes greva k njim."
.To je vajina stvar," je rekla mačka. .Vsako zdravilo stane tri kokosove orehe."
Čim se je mačka poslovila, sta se mravlja in žirafa nemudoma odpravili na pot k trem učenim opicam. Tako se jima je mudilo, da sta potok, ki jima je prekrižal pot, kar preskočili, namesto da bi šli lepo po mostu.
.Kmalu bova enako veliki! Kmalu bova e-nako veliki!" sta vzklikali in veselo skakljali naprej.
Toda ko sta prišli do hiše treh učenih opic in potrkali, nista dobili odgovora. Vnovič in vnovič sta trkali, in ker vrata niso bila zaklenjena, sta slednjič kar vstopili. Ne, v hiši ni bilo nikogar.
.Seveda!" sta vzdihnili. .Živali daleč naokrog si želijo nasvetov in zdravil treh učenih
NJE. i. spod,j sp., n.k.j s a„.	s. j.
.Najino zdravilo!" je zavriskala mravlja. nezadržno manjšala in ž.rafa se je neprestano
vilo? Plačilo pustiva na mizi, pa bo vse v re- no.	--	..
du. Ali si za to?"
.Z veseljem!" je pritrdila žirafa, vzela stekleničko, na kateri je pisalo: ZA POVEČANJE, in spodaj še nekaj s čisto majčkenimi črkami, in si jo postavila h gobčku. Nekajkrat je morala kar krepko potegniti, da jo je izpraznila. Med pitjem je trdno zatisnila oci, zakaj zdravilo ni imelo dobrega okusa. Toda na to smo pri zdravilih, ki pomagajo, ze navajeni.	.	.
Mravlja je	vzela stekleničko, na	kateri	je
pisalo: ZA POMANJŠANJE, in tudi ona pogumno požirala, dokler ni bila steklenička prazna.	..	.
Prazni steklenički sta	pustili na	mizi	m
zraven položili šest koksovih orehov. Potem sta se veselo podali proti domu.
Med potjo sta se neprestano ustavljali in
Af? MŽS7MO
siwo	citrončki,
se v soncu frtifno, presrečno žifiiMO.
Af: MisiMO zvončki, smo m/adi citrončU, se f sonca igramo, se radi imamo.
$mo Tinčki, smo Toneti, živalmi Monč^i, začarani zvončki — smo miadi citrončki/
Va/enfin Po/anše^
J
„Ali pa sva ga vzeli preveč," je menila žirafa. „Zdi se mi, da je bilo na etiketi napisano še nekaj s čisto majhnimi črkami. Kaj pa, če je bilo to navodilo za uporabo?"
„Res je, še nekaj je pisalo na stekleničkah. In zdi se mi, da je bilo vmes število tri."
.Najbrž bi bili smeli vzeti samo tri velike žlice!"
Čez nekaj časa je menila mravlja, ki je segala žirafi samo še do kolen: .Prepričana sem, da bi zadostovale tri čajne žličke."
In potem, ko je postala že čisto majčkena in že ni več mogla videti, do kam je zrasla ži-rafa, je mravlja zašepetala: „Tri kapljice! Vec prav gotovo m pisalo na navodilu za uporabo!"
Žirafa je več stala kot hodila, da jo je mravlja lahko dohitevala. Toda kljub temu se
je zgodilo, da je prijateljico zgubila izpred
Žirafa je brez truda preskočila potoček, kj sta ga bili prijateljici prekoračili na poti k trem učenim opicam. Za mravljo pa se je po toček med tem spremenil v veletok. Morala je preteči dobršen del poti vzdolž potoka, preden je našla odlomljeno vejo, ki je ležala ce%. vodo, in tako prišla na drugi breg.
Slednjič je žirafa opazila, da ji mravlja ne sledi. Sklonila je glavo in na vse kriplje napenjala oči, preden je opazila prijateljico, ki je stala ob vznožju travne bilke in ji mahala.
Da, to je bila res žalostna vrnitev.
In kaj naj bi žirafa počela v hiši, kjer zdaj niti za noge ni imela več prostora?
Pa tudi za mravljo, ki je porabila ure in ure, da je preplezala domačij prag, bi se utegnilo najti primernejše bivališče.
Tako sta se mravlja in žirafa ločili in od takrat hodita vsaka svojo pot.
Kdor išče, tudi najde. To je slar pregovor, ki še vedno velja. Miško pa je zmeraj kaj naše!, tudi če ničesar ni iskat. Res da še ni naletet na vrečo cekinov ati na zaboj z gusarskim zaktadom. No, če še ni, to ne pomeni, da nekoč tudi ne bo. Kakor ima srečno roko, se mu nekega dne tahko tudi to primeri.
Komaj se je poteti za hip potopit v morje, že je prišet na površino z tadjico v rokah. Z majhno sicer, ampak kakor pravi Miško, s pravo tadjico. tmeta je dimnik in jambore, povetjniški most in krmilo, pa četo majhno, skoraj pravo sidro.
Njegovi prvi koraki v parku
so srečanje s kemijskim svinčnikom, ki bet in bteščeč teži na rdeči stezi. Leži in takole brez
ti. Nekega dne na primer je Miško našet dedove naočnike, še preden mu je ta povedat, za
Srečna roka
tastnika čaka, da seže po njem
Miškova roka.
Četo v sračjem gnezdu, do katerega je priptezat, da bi videt, če je v njem kaj mtadičev, je našet Miško srebrni prstan. Bržkone ga je kdove od kod pri-nesta tja radovedna sraka.
Zato pri nas nihče ne izgublja časa z iskanjem, če kdaj kaj zgubi. Samo na Miška se obrne, tn nikoti zaman, da boste vede-
semu
kaj gre. Samo nasmejat
je in ga opozorit, naj jih s četa
spusti na oči.
tn kaj se je zgodito danes? Miško je našet teniško žogico.
.Kako pa veš, da je bita žogica zgubljena?" smo ga spraševali.
.Kako vem?" se je čudil našemu vprašanju. ,Če bi ne bita zgubljena, bi je ne moget najti. Razen tega sem videl dva tan-
ta, ki sta jo vztrajno iskala tara okrog."
Ni ga bilo treba dolgo nagovarjati, da mora žogico vrniti, čeprav je bil sam prepričan, da je z žogico tako kakor z ostanki ladje, ki jih naplavi morje. D<* je last tistega, ki jo najde.
Odšel je na igrišče, pa se je kmalu vrnit. Vrnil seje z žogico, ker (antov, ki sta jo prej iskala, ni mogel najti.
.Kako pa naj ju najdem," se je opravičeval, ,ko pa ju nihče ni izgubil?"
Vidite, tako je Miška prvtRrof izdala srečna roka. Za spomia na neuspeh pa mu je ostala teniška žogica.
DragutinHorkič
UKANA - T.n. S..,In.; UKANA - T.n. Sv.tln.: UKANA - T.n. S..t)n.; UKANA - T.n. S.ntln.: UKANA - T.n. Svetin.; UKANA - T.n. Sv.lln.; UKANA - IM'
Z ostrim vetrom je nehato deževati. Oglašati sta se takota in otopeta utrujenost. Steze je zmanjkato in stopiti so na pot, pokrito z debetim kamenjem, ki se je strmo vzpenjata po hudourniku. V gozdu se je noč zgostila v ne-prodirno črnino. Na posameznih nevarnih mestih, kjer je zijata pod njimi praznina prepadov, so se držati za nahrbtnike in za roke in se grabiti za drevje.
Končno so se iz teme zarisata ostrešja stanov na pta-nini, obdani z redkim gozdom. Ana jo je na smrt utrujena dojela kot privid.
.Bomo ostali tu?" je vprašata Primoža, ki si je natovori) Šarca in pomagal obstretjenemu Slavcu.
.Najbrž bomo šli naprej."
.Kam pa? Saj tu je konec vseh poti!"
Pred njenimi očmi je vstajala iz teme visoka gora, segajoča z mogočnim vrhom noter do težkega neba. Zgrnita se ji je na dušo, jo pritisnita k ttom, ohrometa njeno voljo do premikanja. Samo padta bi na tla kakor pred vznožje mogočnega boga in za večno obležala ...
V sen, ki ji je omamil noge, je zadonelo Drenovo po-vetje:
.Bataljon, počitek! Razmestite se po stajah!"
Vojska je popadala in polegla po suhih, smrdljivih tleh staj, pokritih s kravjeki, in zaspala. Po skodlah je neutrudljivo bobnal dež uspavajočo pesem.
Gorazd je sklicat vse komuniste, Dren pa starešine. Povedala sta jim, da bodo prešli dva tisoč metrov visoko goro, ki je pred njimi. Z Nemci se ne morejo zaplesti v boj, ker so brez streliva, v tej globeli pa bi jih lahko bombardirali. Dren se je bal še enkrat izgubiti bataljon, saj bi z njim vred zagotovo izgubil tudi svojo glavo.
.Pazite na sumljive!" je pripomnit Ortov. .Kdor se bo odmaknil od bataljona brez dovoljenja, bo ustreljen! Ne
moremo tvegati, da bi nam kdo pobegnil in bi nas Nemci jutri pričakali na drugi strani."
.Kakšna je morala v bataljonu?" je vprašat Dren.
Vsi so molčali. Potem se je oglasil Vojko:
.Dobra in slaba."
.Kako to misliš?" se je vmešal Ortov.
.Tako kot je! Ljudje so biti veseli zmag divizije, zamorjeni pa so zavoljo usmrtitve."
.Ali ne odobravajo?" je vprašal Gorazd. .S kom pa si razpravljal, da to tahko trdiš?"
.Navadna traparija"! je dodal Orlov. .Po zaslugi te tikvidacije nam ni niti eden ušel v dolino. Izdajalec zasluži smrt brez usmiljenja. Postretiti bi dat vse omahljivce, panikarje, dezerterje ... Ce bi jih iztrebili, bi bile naše enote drugačne."
.Po svoje imaš prav) Toda komedija z ustrelitvijo je bila škodtjiva za moralo bataijona. Zastraševatni ukrep je bit namenjen nam, kazen njemu. Zamoriti smo batatjon in ga razdvojili. V tej vojski smo prostovoljci; še celo tisti, ki so mobilizirani, vztrajajo prostovotjno. Trdno sem prepričan, da z ustrelitvami ne bomo nikogar privezali. Nemci nas bi radi zastrašiti z ustrelitvami — učinek pa je obraten. Čim bolj pobijajo, tem več ljudi izginja v gozdove!"
.Neumnost!" ga je zavrnil Orlov, ki ga je ustrelitev hudo potrla in je skušal skriti svojo slabost. .Komisar, pa zagovarja izdajalce in saboterje!
.Vprašali ste me, pa sem povedal, kaj mislim in kaj mislijo ljudje. Prosim te, Gorazd, razsodi!"
Gorazd, ki je bil pod morečim pritiskom lastne stiske in nerešenih moralnih dilem, je bil v srcu z Vojkom, toda v potožaju, ki je nastal, ga ni mogel podpreti. Izognil se je opredelitvi in dejal:
,Če gre za varnost bataljona, se ni moč ozirati na okus in razpoloženje posameznika ali večine. S tem, kar
je bilo, učvrstimo enote, pojdimo med ljudi in jih pripre-vimo na pohod, če jih hočemo spraviti čez goro."
.Predlagam, da se razidemo," je dodal Dren in ^ dvigni). Na planem in po ostrešju je piskal veter, dež je pojenjava).
25
Gora je obtežala v zavesti bataljona kot strašne nedokončane sanje, takšne, ki se same vračajo v spomin in zbujajo strah.
Prebudili so jih in spravili pokonci. Nekaj jih je obležalo, kot bi bili ranjeni ali mrtvi. Vodniki so s preklinjanje^* in vpitjem spravili pokonci tudi otopele. Biti so tako visoke* da so tahko kričati. Stežka in počasi so spravili čete ne piano, kjer jih je šiba! htaden veter in so drgetali od mra-
za.	.1
Dren se je postavil pred bataljon in na kratko pono^" kar je bil povedal na sestanku. Potem se je obrnil in poke zal s stegnjeno roko proti vrhu gore, rekoč:
.Tod čez pojdemot Kdor se bo oddatjil od kolone*
bo ustreljen!"
Mežikali so in se ozirali v črno gmoto, zastrto s ten* nimi oblaki, ki so jih parali beli jeziki strel. Grom je voj bobnel v skalovju, kot bi se jim rogali demoni zla in e
hovi vseh nasilno ubitih.
Le redki so verjeli, da bodo prelezli skalno pregrd
v tej viharni noči. Nekateri domačini so si na tihem m
i,liti.
da je Dren norec ali gestapovec, ki bo zapravil še en taljon — enega je v ognju, drugega bo v skalah. Med P jatelji je imel sovražnike, svoje vrstnike, ki jih je pe^' zavist, da se je dvignit nadnje in da gospoduje nad sam'
in živtjenjem.

'4- junij 1972

Štev. 24 (1561) —7
Prejeti srno v objavo:
Apartmaji — nova obiika ponemčevanja?
V Švici, Nizozemski in Franciji se ie nekaj ie! uveijavija povsem "ov način gostinstva. To so takoimenovani ..appartementi" ati po bancoski izgovarjavi: apartmaji. Zadnja ieta se z njimi seznanja tudi Avstrija in predvsem Korotka. Že jih v dežeii nekaj obstoja, pet "ovih je v gradnji, s 27 projekti te vrste se trentuno bavijo pristojne obiasti in Je 1$ nadaijnjih je v načrtovanju. Dvojezično ozemije deieie ie dosiej ostaio že nedotaknjeno, da izvzamemo Otok na Vrbskem jezeru. V zadnjih mesecih pa postajajo apartmaji tudi probiem južnega predeia dežeie. Zato naj spregovorimo o njih v nasiednjih vrsti-
cah.
Apartmaji so moderna letovišča 'n hočejo odgovarjati moderni solatni in delovni strukturi zapadne družbe. Ker so interesenti zanje ^ naše kraje meščani, deiavci 'n nameščenci predvsem iz Nemčije in je pri nas vsakršna prodaja Zemijišč inozemcem samo pogojno dovoljena — inozemci smejo zanositi za zemljiško-knjiini prepis Sele v primeru, da ni avstrijskih interesentov — so ustanovili posebno 9'adberto družbo s sedežem v Sol-"ograški. Ta družba nastopa kot 9'adbenik in lastnik ter oddaja stanovanja letoviščarjem.
OBUKA APARTMAJEV
Gradbena družba izbira kot stavbišče večje areale — 10 in ^eč hektarjev — izven obstoječih tališč, vasi in trgov. Tam zgradi eelo vrsto objektov kot stanovanja, trgovine, kopališča, kavarne, vino-'°čnice, restavracije, družabne prostore idr. Apartma nudi letovanj-dao možnost čim večjemu številu družin in poedincev, ki naj bi našli vso stanovanjsko in življenjsko udobnost. Vsako stanovanje '^3 poleg moderne kuhinje in pralce svojo kopalnico, centralno kur-t^vo, toplo vodo, napeljave za ra-'3 in televizijo. Po 50 takih stano-^rij ima svojega posebnega hiš-Letoviščarji dobivajo na žeto popolno prehrano ali pa se hra-^<3 sami. Na razpolago so jim '9ovine z živili, mesnimi in mleč-^irni izdelki, spirituozami, s kos-"'stičnimi potrebščinami in ostalim ^0 življenje potrebnim blagom. Za
vsak avto je zgrajena garaža, denarni zavod upravlja pristojne posle, za zabavo podnevi, zvečer in ponoči je razkošno poskrbljeno.
Posebni objekti v središču apartmaja služijo zabavi, prosveti, športu in zdravljenju. Filmski študio-prostori, knjižnice, koncertne in druge dvorane, kegljišča in igrišča so na razpolago. Za zdravje je poskrbljeno z modernimi kopališči, telovadnicami, raznimi saloni idr.
To veliko podjetje je torej povsem avtarkno, to se pravi, da se upravlja, oskrbuje in vzdržuje povsem neodvisno od okolice. Pripravljeno je za poletno kot tudi zimsko sezono. Zaposluje več sto oseb v upravi, gospodinjstvih, trgovinah, rokodelstvih in drugih usluž-nostih. S svojo vsestransko organizacijo in aprovizacijo je na razpolago tudi izven apartmaja stanujočim gostom in tudi domačinom. Nedomačinom oddaja družba stanovanja po javnem razpisu, jih v smislu zadevnega avstrijskega stanovanjskega zakona tudi prodaja v lastnino oziroma jih da interesentom za krajšo ali daljšo dobo v najem. V ostalem se apartma vključi v upravo pristojne občine in deli pravice in dolžnosti občana z ostalimi člani občinske skupnosti.
SPLOŠNt POM!SLEK)
Trenutno je pravni položaj okoli apartmajev toliko nejasen, ker so po veljavnem gradbenem zakonu občinam odkazane dalekosežne pravice. Za prodajo parcel se lastniki zemljišč odločajo zaradi tega,
ker jih razmeroma ugodno vnovčijo. Rastoče pomisleke imajo domači gostinski obrati in hoteli, trgovci ter uslužnostni poklici, ker se morajo soočiti v prosti tekmi z modernim veleobratom. Apartma jim po svoji organizaciji lahko prevzema njihove odjemalce oziroma interesente. Deželna vlada z glavarjem Simo na čelu pripravlja no-velizacijo gradbene zakonodaje in hoče poveriti deželi večjo nadzorno pravico. Tudi bodo predvideni za dovoljenja tovrstnih gradb strožji pogoji. V najkrajšem času se bo z zadevo bavil deželni zbor, ki bo proučeval, kako naj zavaruje v teh primerih splošno korist in blaginjo dežetanov in občanov.
KULTURNI POMISLEK) DVOJEZtČNEGA OZEMLJA
Poleg gospodarskih razlogov pa zaslužijo pri presoji apartmajev tudi kulturni interesi vso pozornost javnosti. Svoječasno je šolsko društvo Sudmark s pokupovanjem zemljišč v južnem predelu dežele z nemškimi elementarnimi šolami uvedlo radikalno germanizacijo ozemlja. Za njim je posebna Bodenvermitt-lungsstelle posredovala prodaje in nakupe zemlje dvojezičnega ozemlja nemškim kupcem iz Kanalske doline, rajha ali celo Vzhodne Prusije. Brezobzirna izselitev domačega prebivalstva — najprej zavednega in nato nezavednega — naj bi z drugo svetovno vojno zaključila raznarodovalni proces in domačo zemljo posredovala Nemcem. V bistvu veljajo danes tudi pri oddaji zemljišč za apartmaje v članku orisanega značaja za dvojezični del Koroške isti kulturni pomisleki. Svoje državno-pravno kritje najde ta pomislek v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Kulturna zaščita Južne Koroške je z njim torej ustavna pravica domačega, avtohtonega prebivalstva.
!*0RUG!H USTOV — )Z DRUGiH L!STOV — !Z DRUG)H DSTOV — )Z DRUGtH USTOV — )Z DRUGtH L)S
Kdo je bil napadalec?
Avstrijska državna pogodba ne govori o nobenih Pogojih za uvedbo dvojezičnih topografskih napisov ^ koroškem dvojezičnem območju. Dovoij je ugotovi-da siovenska manjšina tam živi. To dejstvo je v ^Opščini SRS poudaril nedavno tudi podpredsednik ^Publiškega izvršnega sveta dr. Hočevar. Uradno si-^er v Celovcu niso reagirali, opozicijski tisk in tisk 'Neodvisnih" pa je ..opozoril", da se ta ton precej razsuje od tona predsednika izvršnega sveta Bijediča ob edavnem obisku na Dunaju.
- Očitno je, da dejstev ni mogoče razumeti drugače, ot so. Teritorialno načelo, ki ga je dež. vlada priznala I. 1945 s svojimi uradnimi akti, posvečenimi dvoličnemu šolstvu, se je po svoje uveljavilo, četudi ga vse poznejše uredbe, posebno z ukinitvijo sistema j.^ujezičnih šol I. 1958 in z uvedbo obveznega prijav-^uja otrok k pouku slovenščine, skušale spodkopati, g. Z leti so dobile tudi zahteve po ugotavljanju manjše („tajno, demokratično, pod mednarodnim nad-.Orstvom") vse večjo veljavo. Lahko bi trdili, da se to ^ gaja od dne, ko je Avstrija postala zares samostojna bo so se umaknile zasedbene čete. Nadzorna oblast, ' Je potrdila načelo dvojezičnosti in ga skušala tudi \cljaviti, je odšla, nemško nacionalni krogi pa so spet ^!*-eli z gonjo, ki jo je obdobje nacizma spravilo do
rhunca.
^, ^li samo naključje, da skuša opozicijski avstrijski te dni ustvariti v javnosti vtis, da so jugoslovan-^ Zahteve (seveda tudi zahteve slovenske manjšine) ^priznanju strnjenega dvojezičnega ozemlja le voda na poznejših zahtev .po aneksiji" Južne Koroške. "Nenjajo najprej jugoslovanske zahteve po I. 1918 zo-jjr .nedeljivo, nemško Koroško", čeprav je očitno, da ^ Avstrija kot črno-žolto cesarstvo razpadla in se je r^Neje povsem na novo formirala kot republika, pri Nier je bilo treba njene meje prav tako kakor meje , ^ države Kraljevine Jugoslavije šele določiti. Ju-t^slovanske zahteve po Južni Koroški so torej bile v tj*' okviru prav tako umestne kakor avstrijske zahteve Njej. Boj zoper nacizem (predstavniki sicer zasedene
Avstrije so igrali v nacistični strahovladi pomembno vlogo, posebno na zasedenih območjih bivše Kraljevine Jugoslavije), predstavlja posebno poglavje. Vsekakor pa so danes namigovanja o jugoslovanskih .aneksioni-stičnih težnjah" pogodbe namerno poudarjene, da bi laže pozabili jugoslovanski delež (in seveda tudi delež slovenskega naroda skupaj s slovensko manjšino na Koroškem) v boju proti nacizmu, čeprav je Avstrija znala protifašističen, aktiven boj manjšine še kako dobro izkoristiti na pariških pogajanjih o državni pogodbi.
Samo sklicevanje na to, da je bila Avstrija po „an-schlussu" v bistvu zasedena dežela, je bilo namreč spričo temeljite udeležbe celotnega avstrijskega aparata (z redkimi izjemami) v nacističnem stroju premajhen argument za .odkupnino", zato je bilo treba iskati tudi argumente neposrednega odpora proti Hitlerju in njegovim kvislingom. In prav tu je manjšina reševala avstrijski ugled.
Toda pozneje so zasedbene sile odšle — in proces nemškonacionalnega pritiska se je znova pričel z nezmanjšano silovitostjo, kljub svečanim obljubam deželnega zbora in njegovih vodilnih funkcionarjev.
Sedaj se oglašajo branilci .nemške, nedeljive Avstrije". Zelo jih je .vznemirila", kot smo lahko prebrali v Kleine Zeitung, npr. nedavna otvoritev partizanskega spomenika na Komlju pri Cimpercu nad Pliberkom, tako da so si stražniki in državna policija .pretekle nedelje zvečer oddahnili", ker ni prišlo v bližini meje do spopadov. Seveda pa se kaj takega utegne zgoditi, če bo tisk še naprej namerno razpihoval jugoslovanske .ozemeljske zahteve" in pri tem pozabljal, da je Jugoslavija sopodpisnica državne pogodbe, s čimer je priznala sedanje meje, in da so bili nacisti (in z njimi vred prav nekateri najbolj vneti .brambovci" na Koroškem) tisti, ki so leta 1941 prvi kršili sedanjo avstrijsko-jugoslovansko mejo in pomagali u-vesti v zasedeni Jugoslaviji nacistično strahovlado. Od takrat je minilo samo 31 let. Koga se je potem treba bati?
MaHbof. !. *. 1!7!
je spe? iz.s7o
Po da/jšem pres/edka (prejšnja* dvojna števila 9/70 je še iz /eta /970) je spet izš/o .M/adje", tokrat prva števi/ka /etnija /972, ki se ji /"o po napovedi uredništva jeseni pridraži/a še draga, po skap-nem števi/a dvanajsta števi/ka, odkar .M/adje" sp/o/? izdaja. V prejšnji števi/ki je g/avni a rednih P/orian Lipasc/? objavi/ avodni^, v Materen: je piša/ o Zdrizi pri in oko/i .M/adja". Najnovejša števi/-ka pa pravzaprav kaže, da revija te krize še vedno ni povsem prežive/a. Zaradi omenjenega časovnega razpona med prejšnjo in sedanjo števi/ko se č/ovek namreč nehote začadi, da v novi števi/ki k/jak tema ni dosti novega, saj gre v marsičem /e za ponatis iz dragi/? /iterarni/? revij, a/i za stvaritve, ki smo ji/? s/iša/i že na /iterarnem večera oz. v radia. Po/eg tega pa se v sedanji //. števi/ki „M/adja", ki se ne imenaje več .koroška ka/tarna revija", marveč ima sedaj podnas/ov ./iteratara in kritika", tadi imensko og/ašajo /e .stari" avtorji, kajti od novi/? se jim je pridraži/ edino/e eden.
Vendar to ni bistveno. Po/j važno in kkrati tadi razvese/jivo je nedvomno dejstvo, da prinaša nova števi/ka .M/adja" — če že ne to/iko novega — marsikaj zanimivega. Da gremo kar po vrsti, po avtorji/?.*
P/orian Zdpasc/?, ki je kkrati g/avni arednik revije, je tadi tokrat o/?javi/ števi/čno največ prispevkov. Začenja z desetimi .zapovedmi" za s/ovenske pisate/je na Koroškem, ki naj /?i s/aži/e kot diskasijska pod/aga za /iterarni koncept koroški/? S/ovencev. Svoj prispevek .P/erka/ovo ok/evanje" sam imenaje priročnik za narodne de/avce, medtem ko je pod nas/ovom .škornji" opisa/ tragedijo na Peršmanovi domačiji nad Ze/ezno Kap/o, kjer so nacisti tik pred koncem drage svetovne vojne po/?i/i dražino od starca do majknega otroka. Končno pa je P/orian Lipasck napisa/ še recenzijo Messnerjevi/? .5karni/? štorij" ter v ze/o okširnem spisa izpoveda/ tadi svoje pog/ede in mis/i o razmera/? na Koroškem, s poseknim po-adarkom na dogodki/?, ki so se zvrsti/i v svetovnem /eta proti diskriminaciji.
Osta/i avtorji — z izjemo pesnikov, kateri/? de/ež sega od štiri/? do sedmi/? pesmi — imajo okjav/jen /e po en prispevek, /anko Messner skaša na primera ce/ovškega /oka, konja, ki postane žrtev prometne nesreče, nakazati prok/ematiko, s katero se srečaje današnji č/ovek, razpet med /jakeznijo do narave in vedno ko/j pre-v/adajočo teknizacijo,- v tem spopada pa vidi tadi (vsaj v prvi verziji črtice, kot jo je kra/ na /iterarnem večera v Ce/ovca) asociacijo z asodo s/ovenskega č/oveka na Koroškem. Mi/ena Mer/ak, rojena v Ljak/jani, zdaj pa živi na Nižjem Avstrijskem in je okjavi/a že več pesniški/? zkirk, je za .M/adje" prispeva/a majken atrinek iz zdravniškega oko/ja, kjer ima k/jak ve/ikema napredka medicine še vedno ze/o pogosto od/oči/no kesedo smrt kot .zadnji zdravnik". Lepos/ovni de/ števi/ke zak/jačajejo pesmi našik domačik pesnikov Gastava /anascka, Va/entina Po/anška, Andreja Kokota in Staneta Wakoan:ga, ki se je kot najm/ajši že ok prvem nastopa kar aspešno avrsti/ med sode/avce .M/adja".
V	dragem de/a revije zavzema prvo mesto razprava, v kateri esejist in kritik /Lev Dete/a (rojen v Marikora, živi na Nižjem Avstrijskem) skaša podati čim ko/j okjektiven preg/ed s/ovenske koroške povojne /iteratare. S/edi ze/o okširna in de/oma tadi g/okoko zasnovana recenzija Veitcrjeve knjige „Das Keckt der Vo/ksgrappen and Sprackminderkeiten in Osterreick"; Fe/iks /. Bister, Danaj, knjigo kritično ocenjaje posekej z vidika koroškik S/ovencev. Dašan Nend/, doma v Podjani, živi v Aackena v Zakodni Nemčiji, je naniza/ kritične mis/i k predavanja o socia/ni psiko/ogiji manjšinske prok/ematike, o čemer je govori/ Mirko Messner /eta /970 na šta-dijskem sestanka danajskega K/aka s/ovenskik štadenfov. S/edi ponatis ocen Po/anškove pesniške zkirke .Karantanske" iz /jak/janskik Našik razg/edov in marikorskik Dia/ogov, ok konca pa Andrej Kokot pod nas/ovom .Trenatek naše kesede" piše o ave/jav/janja koroški/? S/ovencev na /iterarnem področja, kjer vzpodkadno in pospeševa/no v/ogo igrajo nedvomno tadi /iterarne nagrade, ki jik ponovno razpisaje S/ovenska prosvetna zveza, tokrat za /eto /973.
V	podroknejšo oceno posameznik prispevkov se takaj ne moremo spaščati. Zato ki zapisa/i /e to/iko na sp/ošno, da je nova števi/ka .M/adja" krez dvoma razvese/jiv pojav, morda z izjemo tistik posamičnik primerov, kjer se častvena prenapetost, o kateri piše Lev Dete/a (str. 6/), izrojeva že naravnost v dakovni maso-kizem, ki prav aživa v tem, da vidi oko/i seke vse v najko/j črni /ači in noče priznati ničesar pozitivnega. A/i pa strani 3# do 4/, ki so za raven .M/adja" /e ma/o preveč .k/adivarsko" neresne,- mis/imo, da si je .M/adje" z dosedanjimi števi/kami pridoki/o dovo/j ag/eda in priznanja, da ma taki .spodrs/jaji" nezre/osti res niso več potrekni.
Sedanja števi/ka „M/adja", ki jo je opremi/ Gastav Janasck, oksega /04 strani in stane 40 ši/ingov. L/prava revije je v Ce/ovca, Gasometergasse /0, kjer je .M/adje" tadi možno dokiti oz. naročiti. Za jesen — kakor že omenjeno — pa aredništvo napovedaje še drago števi/ko /etnika /972, za katero kodo prozo prispeva/i Anita Nad/, F/orian Lipasck in Va/entin Po/anšek ter pesmi Lev Dete/a, Gastav /anasck, Andrej Kokot, Mi/ena Mer/ak in Stane Wakoanig, Marijan Srienc ko piša/ o dvojezičnik krajevni/? napisi/? na Koroškem, medtem ko ko F/orian LipascZ? skaša/ odgovoriti na vprašanje, kdo na Koroškem jem/je ka/taro v zakap. Torej je pričakovati, da ko marsikaj zanimivega prines/a tadi prikodnja števi/ka .M/adja".
2. LAHKOATLETSKO SREČANJE RAVNE—CELOVEC
V	sredo 7. junija, je bit v mestnem štadionu v Cetovcu tradicionatni športni dan stovenske gimnazije. V tahkoattetskem troboju so se pomeriti vsi dijaki razen maturantov in tako je bita dosežena vrsta izrednih rezultatov. Najvidnejši uspeh pri de-ktetih je zabetežita Marica Stornik, ki je postavita na 60 m s časom 8,3 sekunde nov šotski rekord.
V	okviru mtadinskega športnega dne je bito na sporedu tudi tahkoattetsko srečanje gimnazije Ravne in stovenske gimnazije v Cetovcu. Dijaki obeh gimnazij so se spopadti v nogometu in košarki ter v teku. Kakor je bito pričakovati, so ravenski gostje dobiti v trajno tast prehodni pokat, saj so dodati skupni zmagi ob prvem srečanju v Ravnah še skupno zmago v cetovškem stadionu.
Dekteta so tekmo vata v tekih na 100 m, 400 m in v štafeti 4x100 m ter v košarki. Na 100 m je zmagata Jež Irena (Ravne, 13,4) pred Smonig Potonco (Ravne, 13,5) in Stornik Marico (Cetovec, 13,6). V teku na 400 m je bita prva Danica Praper (Ravne, 61,3) pred Sonjo Cizert (Ravne, 62,1) in Cvetko Britovšek (Ravne, 65,7); četrto mesto je zasedla dijakinja stovenske gimnazije Sonja Schtapper. V štafetnem teku 4x100 m je zmagata gimnazija Ravne s časom 54,8 pred celovško slovensko gimnazijo 57,0. Stovenske gimnazijke iz Ce-tovca pa so bite poražene tudi v košarki, zgubite so z visoko raztiko košev 8:26.
Nekotiko botjši od naših dektet so biti fantje, ki so zmagati vsaj v moštveni igri — v nogometu. Visoka zmaga 7:1 (3:1) je nekotiko ubtažita ostate slabosti. V teku na 100 metrov je zmagat Marjan Smonig (Ravne, 11,6) pred Atojzem Bertonctjem (Ravne, 11,7), s časom 11,8 pa je Cetovčan Ateš Šimenc zasedet skupaj z Borisom Seličem (Ravne) dobro tretje mesto. V teku na 1000 m je poskrbet sedmošotec stovenske gimnazije Vinko Wieser za nov šotski rekord in je s časom 2:49,4 skoro za 10 sekund izboljšat starega. Zmagovalec Srečko Krevh je rabit za isto progo 2:45,6, drugouvrščeni Norbert Radošek pa 2:47,4; tretje mesto je zasedet Vinko Wieser. V štafetnem teku 4x100 m je tudi pri fantih zmagata ravenska gimnazija (47,4) pred celovško slovensko gimnazijo (48,7; nov šotski rekord).
V	končnem seštevku (točke za lahko-attetiko, nogomet in košarko) je zmagata gimnazija Ravne s 67 točkami pred stoven-sko gimnazijo iz Cetovca s 57 točkami. Nagrade zmagovalcem lahkoatletskega srečanja gimnazij Ravne in Cetovec so bite po-detjene po skupnem kositu v tjudski kteti detavske zbornice. Za brezhiben potek športnega dvoboja sta poskrbeta profesorja tetesne vzgoje na slovenski gimnaziji Mitan Kupper in Anton Mate.
SAK —LABOT 2:1 (1:1)
ŠT. JANŽ — ŠKOFiČE 2:4
Nedeljska nogometna prvenstvena tekma Stovenskega atletskega ktuba ni bita v dobrem znamenju. Ob začetku igre se je od celotnega moštva zbrato te osem igrat-cev, pa še ti so zaigrati štab nogomet. Da sta ktjub temu ostati proti nogometnemu moštvu iz Labota obe točki v domačih rokah, se imajo slovenski nogometaši zahva-titi te nasprotnikovim napadalcem, ki so v najizgtednejših situacijah zagrešiti got. Nasprotnik je kmatu povedet z 1:0 in vse je kazato, da slovenski nogometaši nimajo preveč izgtedov, ko je bito v zadnji minuti pred polčasom doseženo izenačenje; zmagoviti zadetek pa je padel v zadnji minuti pred koncem igre. Po nedetjskem 25. nogometnem kotu vodi v testvici 2. D razreda še vedno Mettova, vendar znaša njen naskok samo še eno točko. Mettova je zbrata 42 točk, Stovenski attetski ktub 41, Zitara vas, ki je v nedetjo zgubita proti Šmihetu 3:4, pa zaseda s 33 točkami tretje mesto. To nedetjo igra SAK v Weisenbergu proti tamkajšnjemu moštvu.
Z vetikim razočaranjem so morati po nedeljski prvenstveni tekmi 2. B razreda med St. Janžom in škofičami domači nogometaši priznati, da je prvenstvo za njihovo moštvo že odtočeno, saj ne morejo več poseči v boj za prvaka. ŠentjanšČani so tekmo izgubiti z 2:4, vrhu tega pa so biti izktjučeni štirje igratci moštva. V testvici zasedajo ŠentjanšČani tretje mesto in imajo že pet točk zaostanka. Prvo mesto 2. B razreda zaseda Rothenthurn pred Wei8en-steinom.
Znanstveno sodetovanje 3 deže!
Pod gestom „Aipe-Jadran" je bito prejšnji teden na tržaški univerzi 2. mednarodno znanstveno zasedanje, na katerem so sodeiovaii strokovnjaki iz Trsta, Maribora in Linza. To zasedanje organizirajo predstavniki gospodarske fakuitete s tržaške univerze, visoke ekonomsko-komerciaine šoie v Mariboru ter visoke šoie za sociaine in trgovinske vede v Linzu. Prirejajo ga izmenično v eni izmed treh dežei: iansko prvo tako srečanje je biio v Mariboru, ietos v Trstu, prihodnje ieto pa se bodo strokovnjaki treh dežei zbraii v Linzu.
Ma tržaškem posvetovanju so se baviii z gospodarskimi vprašanji, ki zadevajo prostor med Aipami in ladranom. V razprave je posegio po več predavateijev iz vsake dežeie ter so biie na visoki znanstveni ravni. Pripomogie so h giobijemu poznavanju giedišč posameznih strokovnjakov. Pri tem gre gospodarskim (okuitetam v Trstu, Mariboru in Linzu priznanje, da so znate vzpostaviti medsebojen stik in sodeiovanje na tem področju in da se zavzemajo za zamisei, da je treba obravnavati gospodarsko pro-biematiko širšega prostora med Aipami in morjem mimo mejnih črt, ki potekajo čez njega in v skiadu s skupnimi interesi sosednih dežei.
Pretežni dei ietošnjega posvetovanja se je odvija) na tržaški univerz), dei predavanj pa so prenesi! tudi v Videm. S tem je organizacijski odbor žeiei poudariti pomen turianskega središča na področju znanstvenega deiovanja v dežeti Furianiji-Juiijski krajini.
RADtO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 4.30 — 8 00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 70.00 — 27.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	4.35 Glasba In dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozotk — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomo-bltlste — 13.05 Deželnt razgledi — 13.30 Glasba po kositu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno prltjubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
Sobota, 17. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.40 Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.30 Poskočno in zabavno
—	14.00 Ljudske viže — 15.30 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.20 Umetnostna In kulturna kritika — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Združeni z glasbo — 22.20 Plesna glasba.
Medetja, 18.4.: 4.10 Igra na orgle — 7.40 Vedro nedeljsko jutro — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo —
10.30	Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine
—	14.30 Voščila — 16.00 Radijska igra — 17.05 Ljudski koncert — 18 00 Majhen večerni koncert — 18.30 Kuf-turna prizma — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Penedetjek, 19. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.05 Pisana jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.10 šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 14.30 Knjižni kdtiček —
14.45	Pesniško doživeta Koroška — 15.00 Komorna glasba — 14.15 Za ženo: Zaupanje, važen faktor vzgoje — 16 30 Otroška oddaja — 17.10 To radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi — 16.45 Oddaja kmetijske zbornice — 19.05 Note in beležke — 20.10 Zveneč operetni vodič — 21.30 tz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, 20. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Pripovedke Iz vsega sveta — 10 15 Dobrotniki človeštva — 10.45 Delo s knjigami — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 In kaj pravite vi? — 15.00 Tam čez Dravo — 16.15 Za ženo: Zaupanje, važen faktor vzgoje — 14 30 Lovska latovščina — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja sindikal-
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 17.4.: 9.00 Od pesm! do pesmi, od srca do srca.
Medetja, H. 4.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaii že-
'h
Ponedetjek, 19.4.: 13.45 Informacije — Koroške narodne — Iz tjudstva za ljudstvo.
Torek, !0. 4.: 9.30 Popevke za mlade — 13.45 Informacije — šport od tu in tam — Po lovčevih stezah.
!reda, !1. 4.: 13.45 Informacije — Poper in sol.
četrtek, !2.4.: 13.45 informacije — Koroški kulturni pregled — Cerkev in svet.
Petek, 25.4.: 13.45 informacije — Slovenski skladatelji.
ne zveze — 19.05 Leto je na višku — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča atpska dežela — 21.10 Floklornl festival 1972.
Sreda, 21.4.: 5 05 Za tiste, ki zgoda) vstajajo —
4.05	Pisana jutranja melodija — 9.00 Boj Andreja Hoterja za Tirolsko — 9 30 Vesele note mojstrov
—	10 15 Avstrijska pesem 20. stoletja — 10.30 Učenje in nadaljnje izobraževanje — 1103 Ljudska glasba
—	13 30 Na obisku pri koroških zborih — 14.30 Srečanje — 15 00 Ura pesmi — 14.15 Za ženo: zaupanje, važen vzgojni faktor — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deželni razgledi —
18.45	Oddaja združenja Industrialcev — 19.05 Kjer prepevajo — 19.35 Za prijatetja planin — 19.50 Note In beležke — 20.10 Radijska igra — 21. Poletna hrana po notah — 21.30 Zvezne dežele se predstavljajo: Tirotska.
Četrtek. 22. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4 50 Glasbeni mozaik — 9.00 Živo gospodarstvo —
9.30	Vesele note mojstrov — 10.30 Spor med Vzhodom In Zahodom — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Zabele-
ženo na koroških cestah — 14.30 Pokrajinske slike
—	15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo: zaupanje, važen vzgojni faktor — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.05 Avstrijska godba na pihala — 19.50 Note in beležke
—	20.10 Jutij Kugy in njegov svet — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
Petek, 25.4.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Klavirska dela Wolf-ganga A. Mozarta — 10.30 Bodočnost v ogledalu utopične literature — 11.03 Od planine do planine —
13.30	Poskočno zaigrano — 14.45 Koroški avtorji: Maria Steurer — 15.00 Koroški zbori — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroška oddaja — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja delavske zbornice — 19.05 Robert Stolz dirigira
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Teden srečanja 1972
—	21.30 Neznani šanson.
RAD!0 LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih);
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 4.00 Jutranja kronika — 4.30 informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestita In zabavna glasba — 15.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 14.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 17.4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Pojo naši operni pevci — 12.40 Po domače — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Paleta zabavnih akordov — 15.40 Dvorakovi slovanski plesi — 14.40 Z orkestrom Peter Wat-den — 17.10 Gremo v ktino — 17.50 Orgle v ritmu
—	18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega
		AVSTRUA1
K		Sobota, 17. 4.: 16.30 Za otroke — 17.05 Za družino — 17.35 Potova!na stuiba
Lastovka — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Posebej o kulturi
—	18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads
—	19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Bilanca sezone — 21.35 šport — 22.05 čas v sliki — 22.15 Prot! vsem mogočnežem.
Medetja, 18.4.: 14.00 Daktarl — 16.50 Brez nagobčnika — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Tajnosti morja — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna —
19.30	šport — 20.15 MUnchhausen — 21.55 Čas v sliki
—	22.15 Evropsko nogometno prvenstvo.
Ponedetjek, 19.4.: 18 00 Pogled nazaj v filmu —
18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije
—	18.55 Pujsek Debelinko — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Bononza — 21.10 šola staršev — 21.20 Prometna vzgoja — 22.20 čas v sliki — 22.50 Košarka Evropa—Amerika.
Torek, 20. 4.: 18.00 Tečoj angleščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18 55 Živalski raji — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Ponoroma — 21.20 Salto mortale — 22.20 čas v sliki.
Sreda. 2). 4.: 10 00 Avstralija — 10 30 Elektronke — 11 00 Nekega dne se odpro vrata — 14 30 Za otroke
—	7.10 Mala abeceda športa — 17.35 Lassle, zgodba psa — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18 30 Slike Iz Avstrije — 18 55 Ljubi stric Bil) — 19.20 Pregled sporeda— 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Dogodivščine dobrega vojaka švejka — 21.20 Gong — 22.20 čas v stiki.
četrtek, 22.4.: 10 00 Zvok iz človeške roke — 10.30 Oknar — 11.00 The Man of Dest!ny — 11.30 Kaj morem postati — 12 00 Na obisku pri A!exandru Sacher Ma-sochu — 18 00 Tečaj Italijanščine — 18 25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike Iz Avstrije — 18.55 športni mozaik — 19.20 Pregled sporeda — 19 30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Skrivnost Mary Celeste — 21.50 Čas v stiki — 22 00 Srčne kraljice.
Petek, 28.4.: 10 00 Dunaj okoli 1900 — 10.30 Otok Pollfeja — 11 20 Poroka — 18 00 Ostani zdrav — 8 25 Otrokom za lahko noč — 18 30 Stike iz Avstrije — 18 50 Oddaja slndlkotne zveze — 18.55 Dekleta v oblakih — 19 20 Pregled sporeda — 19.50 čas v stik! in kulturne novosti — 20 04 šport — 20.15 Arsene Lupin
—	21.10 Novinarski pogovor — 22.10 čas v stiki — 22.20 Ana Korenina, tilm.
trga — 19.15 Fantje treh dolin — 20.00 V sobo!" zvečer — 21.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddajo za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom ' novi teden.
Nedelja, 18. 4.: 4.30 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Danes za vas — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.38 Orkestralne sklodbe za mladino — 9.05 Koncert i' naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši —10-^ Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 15.30 Nedeljska reportaža — 15.50 Z domačimi ansambli — 14.83 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.30 Humoresko tedna — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
16.00	Trije mušketirji, radijska igra — 17.05 Nedelj* sko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice
—	20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.05 Iz hetitščine — 23.15 Jazz T" vse.
Ponedetjek, 19.6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbeno matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9-28 Poletni ringaraja — 9.40 Revijski orkester Percy Fclt*
—	12.10 Glasba Bacha In Handla — 12.40 Igrajo angleške pihalne godbe — 14.10 Ljudske pesmi sveto: Poljska — 14.30 Voščila — 15.40 Melodije mojstru" lahke glasbe — 16.40 Z orkestrom Morton Gould
—	17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Kulturni globus — 19*3 Trio Jožeta Burnika — 20.00 Operni koncert — 21.38 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 2315 Zaplešite z nami.
Torek, 28. 4.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.'2 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje *** 9.20 Z orkestrom Henry Mancini — 9.40 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 12.10 španski ples"' ritmi — 12.40 Z domačimi godci in pevci — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Mladinska oddaje
—	15.40 Iz Rossinijeve opere ..Seviljski brivec"
16.40	Z orkestrom Cyril Ornadel — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje "
18.45	Poje Jožica Svete — 19.15 Instrumentalni kvintet Gorenjci — 20.00 Prodajalna melodij — 20.50 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahke glasb'
—	22.15 S popevkami po svetu — 23.15 Operni zvezdniki na koncertnem odru.
Sreda, 21.6.: 6.50 Rekreacija — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke in zabavne melodije — 12'8 tz Foersterjeve opere ..Gorenjski slavček" — 12.48 Od vasi do vasi — 14.10 Moški zbor KUD šenta"*' nad Prevaljami — 14.30 Voščila — 15.40 Pianist 19"' Dekleva — 16.40 Orkester radia Hannover — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za v"S
—	18.45 Naš gost — 19.15 Glasbene razglednice **
20.00	Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.15 Lep' melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Mal" panorama sodobne ameriške lirike — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
četrtek, 22. 4.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.l8 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanj^
—	9.20 Orkester Ronrtie Aldrich — 9.40 Pesmi in pl*'* jugoslovanskih narodov — 12.10 Primož RamovS Simfonietta — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14*8 Mladinski zbori pr! nas in po svetu — 14.30 Z samblom Mojmira Sepeta — 14.45 Mehurčki, otrošk" iirika — 15.40 Poje basist Nikolaj Gjourov — 18-48 Z orkestrom Arturo — 17.10 Koncert po željah Poslušalcev — 18.15 Zabavni zvoki — 18.45 Naš podlj*; stek — 19.15 Z ansamblom Francija Puharja — 20 88 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21-8" Sto let slovenske lirike — 22.15 iz albuma Izvajale*** jazza — 22.40 Od popevke do popevke.
Petek, 25.6.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Operna minejo — 9 05 Počitniško popotovanje — 9.20 Melodij^ za prijetno razvedrilo — 12.10 Pianist Aci Bertoncelj igra skladbe starejših slovenskih skladateljev
12.40	Z domačimi ansambli in godci — 14.10 koncert za mladino — 14.30 Voščila — 15.30 Napo'**' za turiste — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.40 Z orke''* rom Andre Previn — 17.10 Operni koncert — 1833 Ljubljanski jazz ansambel — 19.15 Z ansamblom F'"' nja Zorka — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 „T0p' pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščak!"
—	22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23" Jazz pred polnočjo.
AVSTR !JAj
Sobota, 17. 6.: 16 00 Gospod Hobbs počitnicah, filmska komedija — 17.55 P*' rezi — 19.00 Kitara za vas — 19.30 v stiki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20'8j Vzgoja — 20.15 Ukradeno življenje — 21.30 šob*" poskusi in reforma — 22.00 Posebej o kulturi, 6"* v sliki.
Medetja, 18.6.: 18.30 Ilustrirano revijo, prosim
19.00	čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Okt"*" Delo tvojih rok — 20.00 Cvetlični kotiček — 20.15 spoznate melodijo? — 21.15 Pogovor — 22.00 Sp°" čas v sliki In vprašanje tedna.
Ponedetjek, 19. 4.: 18 30 Kaj morem postati — čuda sveto — 19.30 čas v sliki in kulturne noV<"' — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vz9" ja — 20.15 Stari sodnik — 21.15 Hans Leltner — 2l Telereprlze.
Torek. 28.6.: 18 30 Angleško gledališče Geografski sprehodi — 19.30 čas v sliki In kultu'" novosti — 20 00 Pregled sporeda — 20.06 šport *** 20.09 Vzgoja — 20.15 Spominski dan — 22.10 Tei*** prlze.
Sreda, 21. 4.: 18 30 Angleško gledališče — ! , Arhitektura in družba — 19.30 čas v sliki in kultu'"
_ 19"
ttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttuttttttttttttttttttmtttttttttttttttttttt"""'
izdajatelj, založnik In tastnlk: Zveza slovenskih o'^ nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Jan** odgovorni urednik: Andre) Kokot; uredništvo 'n "P'^ va: 9021 Ktagenfurt — Celovec, Gasometerga*** , tet. 32-5-50 — Ttska: Založniška in tiskarska dru' z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje.
nttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttmtnttttttMtttttttttttftttMtttttf"""""'
novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 špo'' ^ 70 09 Vzgoja — 20.15 Iluzije — 21.45 Tetereprii*- , četrtek, 22. 6.: 18.30 Otok Pollfeja — 19.00 konj" 19 50 ča* v s!!k! !n kulturno novott! — -il! g!ed sporeda — 20.04 &por! — 20.09 Vzgoja — ^ Nebrzdan! — 21.00 Lopov! prot! topovom — 2! SO
reprize.	.
-
Petek, 25. 6.: 18.30 Ali poznate bodočnost? *** j)l Računalnik — 19.30 čas v sliki tn kutturne n°"%
—	20.00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20 09
—	20.15 Portret: Arthur Kčstler — 12 00 čajka"* Simfonija št. 4 — 21.50 Telereprize.