Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped. in abbon. post. * II Gruppo
Uredništvo in uprava:
Gorica, Riva Piazzutta št. 18
\
Poštno ček. račun: št. 9-12410
{
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 30
Gorica - 26. julija 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
Zidamo - a sproti podiramo
m gnusa
Sramežljivost je varhinja či-‘
?tosti. Čistost je podlaga srečnega življenja v mladosti in zrelega delovanja v odruslih letih, ko je možu in ženi treba jeklenega značaja, da premagata težave življenja. Kdor je bil v mladosti slabič, ki ni znal obvladati nagonov, bo ostal v trdih življenjskih preizkušnjah slabič, trhel kol. ki viharjem strasti ne bo kos.
Zato je neizmerne važnosti, da ohrani naša mladež sramežljivost. Domača vzgoja daje sramežljivosti v otroku prvi temelj. Zato morajo biti starši prvi učitelji svojih otrok tudi v tem pogledu. Nikdar ne bi smeli trpeti razgaljenosti na mladini, niti v njenih najnežnejših	letih. Cerkev
in šola bi morali lo vzgojo staršev nadaljevali s primernimi poukom, s svarilom in zlasti
i zgledom.
Te važne naloge bi se morala zavedati tudi javnost, tisk. predstave v kinu, izložbe po knjigarnah in zlasti prodajalnicah časopisov m revij. A ti činitetji so na to svojo nalogo popolnoma pozabili in so postali prava legla nesramežljivosti.	šole razuzda-
nosti.
Resen človek res ne more mi-o tacih izložb	in slik brez
Od Grand Hotela dalje do raznih Luna Park. Osmič in kakor se že imenujejo vse te revije, ki jih ponujajo neizkušeni mladini, obstoji vsa^ njih »umetnostm v več ali manj izraziti nagoti. »On in ona« sta naslikana v vseh mogočih položajih, kjer je pa samo »ona«, jo le prav malo različna od Evine uniforme v raju. Poleg teh »lepot« pa kažejo reklamne slike po kinih še kake odurne prizore ljudi, ki si s samokresi delajo pravico in med meseno ljubezen mešajo satansko zlobo in pohlep po maščevanju. Kaj se bo otrok naučil iz r>sega tega? Plemenitosti gotovo ne.
Ko sem pred kratkem videl neko prodajalko časopisov, ki je ravno stavila v izložbo neko brezimno »njo«, do skrajnosti razgaljeno in izzivalno se smejočo, mi je bilo že na jeziku vprašanje, če bi se prodajalka sama hotela postaviti v takem ■»kostumu« na ogled mimoidočim meščanom in se jim še smejati po vrhu. Pa nisem vprašal, ker me je bilo sram o tem govorili.
Vprašam pa potom časnika vse prodajalce in prodajalke ten. sramežljivost ubijajočih ilustracij. ali ne čutijo, da s tem podirajo vse pri mladini, kar so domača vzgoja, šolska in cerkvena skrbnost v teh nedolžnih srcih sezidale? Kako je z njih krščansko vestjo v tem oziru?
Da se nesramežljivost, ali recimo milejše: pomanjkanje sramežljivosti iz- izložbenih oken iv reklamnih slik prenaša ludi na živa bitja v obliki mode, nam nudijo zadosten dokaz mestne
ulice, koder šetajo ne vse, hvala Bogu. samo nekatere gospe in gospodične oblečene. <di bolje razgaljene po najnovejši modi. Letos vlada kult golega mesa na rokah in na hrbtu, ter stremljenje potom kroja kolikor mogoče najvidnejše izraziti vse oblike telesa — prav kakor v revijah in reklamnih slikah. — Menda je dospel ta kult do pod vrhunca. Še par stopinj manjka, pa bomo po afriško oblečeni z malim predpasnikom pred trebuhom. Tedaj bo Evropejec res »kulturen«.
<*
Iz tega sledi, da po eni strani našo mladino učimo in vzgajamo, po drugi ji pa sramežljivost ubijamo. Izgovorov je vse polno, vročina, nega zdravja ali higiena itd. Vse prav — a do svoje moralne meje. C e te ima moda pohujšati. vrzi jo od sebe! Nekaj zatajevanja tudi v vročini in v obleki mora znali
vsak, ki hoče krščansko živeli.
Za sklep tega uvodniku naj nam spregovori sam Gospod iz svojega naročila neki redovnici za svetne ljudi:
Prav tako hočejo dvigniti število i vojakov pod orožjem, ki jih jej ('krog sto tisoč, na 250 tisoč, ka- j kor to določa za Italijo mirovna j pogodba. Zaprosili so Ameriko j za oborožitev novih čet, kar bodo ZDA rade volje storile, ker vidijo, kaj se sicer lahko zgodi, če so države neoborožene. Naši državi namreč ne gre, da bi imela velikansko število vojakov pod
Svel je drl za modo in je tako orožjem, temveč da bi jih imela
primerno število in dobro oboroženih ter izvežbanili. In to želijo sedaj doseči v mejah mirovne pogodbe. Ministri so sprejeli še druge sklepe, ki vsi stremijo za
pogazil mojo zapoved čistosti in sramežljivosti. Čas je, da se moda zruši, in moja zapoved vzdigne do veljave. Ne govorim kar tako tja v en dan teh besed. On. ki kaznuje svet, on ga ludi uri
kako naj se dvigne iz teme. v	! tem,	da	utrdijo varnost na zno
katero je zabredel. Ta opomin	traj	in	na	zunaj.
naj dospe do vseh duš: proč z
T™Zu£iKn"jM&tij Jugoslavija kliče pod orožje
mene. Ne misli, da je tvoie živ-
Z onstran meje prinašajo vesti,
Beljgijski kralj se je vrnil
Po silnih notranjih krizah so Belgijci rešili kraljevo vprašanje na la način, da so kralja Leopolda zopet poklicali domov, la se je v soboto vrnil z zrakoplovom ter lakoj prevzel oblast. Povratek se je izvršil brez posebnih slovesnosti, ker so socialisti ostali slej ko prej kraljevi neizprosni nasprotniki. Vendar se bodo morali tudi socialisti z danimi dejstvi sprijazniti ter kralja priznati, če nočejo razbiti enotnosti belgijske države. Večina je namreč kralja poklicala in v demokraciji se manjšina mora ukloniti večini.
1 jen je šala. od njega odvisi cela tvoja večnost. — Pred dušami hodijo peklenščeki iti jim kličejo:	»Pridite.	sledite nam!v In
duše jih slušajo. A zakaj? Ker za lo ni treba mrtvenja in borbe. V peklensko brezdno se gre brez borbe.
Razvoj dogodkov na Koreji v preteklem tednu
Zadnja poročila pravijo, da se je položaj na Koreji precej ustalil. Amerikanci so se pomaknili še bolj na jug in ponekod najbrž že dosegli črto, ki so se namenili jo braniti do zadnjega moža, če bi bilo treba. Razmerje sil med obema nasprotnima si taboroma se vedno bolj izenačuje. A-meriške čete dobivajo nova oja-čenja že naravnost iz domovine. Od tam prihajajo čete in novo orožje. Med tem ludi protitankovski topovi, ki so kos ludi največjim korejskim tankom, kateri so do sedaj neranljivi sejali smrt v sovražnih vrslah. Kljub temu menijo, da se bodo zavezniške čete tu pa tam še mo
zraku. Ali se bodo pozneje srečali tudi na suhem, je drugo vprašanje.
V političnem življenju so važni ukrepi, ki jih je objavil predsednik Truman in ki pomenijo začetek mobilizacije vojaških sil in industrije Združenih držav. V zvezi s tem beležijo propad posredovalnih poskusov za mirno poravnavo spora, ki jih je podvzel Indijec Pandit Nehru. Stalin je njegovo posredovanje sprejel. Amerikanci so ga pa zavrnili, češ da se ne bodo pogajali, dokler Korejci ne izpolnijo ukaza Varnostnega sveta ter se umaknejo na stara mesta. Po teh izjavah se zdi. da more biti ko-
da so po vaseh poklicali že večje število mož in fantov pod orožje. Gre tudi za starejše letnike, ki imajo za sabo dolga leta vojne in partizanstva. Vpoklicanee pošiljajo v notranjost države ali na vzhodn meje. \endar ne gre še za mobilizacijo, temveč za vpoklic nekaterih rezervistov, ki jih država potrebuje v sedanjem negotovem položaju.
Z velikimi slovestnostmi so izročili prometu novo avtomobilsko cesto Zagreb - Beograd, ki so jo te dni dokončali. Cesta je po modernih nazorih zgrajena
avtomobilska cesta, sedem metrov široka, ki naj služi avtomobilskemu prometu med obema največjima mestoma Jugoslavije. Pri gradnji so v veliki meri pomagale razne prostovoljne mladinske brigade. Ko časopisi poveličujejo ta uspeh petletke, pa nič ne povedo, koliko desettiso-čev modernih sužnjev je moralo na njej delati, obsojenih na prisilno delo. Tudi v inozemstvo so prišla pisma takih nesrečnežev, ki so od tam pisali, da so raztrgani in bosi, živi okostnjaki v capah. Teh se vsaj mi spomnimo, ko se jih Titovo časopisje ne bo.
STALINOVI OTROCI
rale .umikati pred pritiskom se-! „ec nesrečnega napada na Kore-
vernih armad.
V zraku je biia do sedaj ameriška letalska sila neomejena gospodarica, odkar je v prvih dneh uničila ono malo letalskih sil, ki so jih severni Korejci imeli. Zadnje dni pa so se v službi komunističnih korejski ii čet prikazala ruska letala na raketni pogon. Rusi in Amerikanci se bodo torej najprej srečali, v
i le tako. ali da vržejo komunisti čete Združenih narodov v morje, ali pa da ti slednji zapodijo napadalce zopet na njihov dom čez 38. vzporednik. V tem primeru bodo Sovjeti pustili svoje prijatelje na cedilu, kot so pustili Markosa, ali se bodo zanje potegnili in jim poslali lastne čele na pomoč? To bi gotovo pomenilo začetek tretje svetovne vojne.
Utrjevanje notranje fronte v Italiji
Pretekli tčden je bil za notranje življenje italijanske republike zelo važen. Na eni strani je krščanska demokratska stranka izdala poziv na vse ostale nekomunistične stranke za sodelovanje v borbi zoper lažnive vesti, ki jih širijo soeialkomunisti. Ustvariti hočejo enotno propagando. »Oni z lažmi, mi pa z resnico!« si mislijo demokristjani. K tej zvezi so nekatere stran-
ke že pristale, druge pa ne. Med temi je Saragat, ki je odklonil povabilo.
Na drugi strani je vlada na svoji zadnji seji resno preučila položaj, ki je nastal v Italiji po korejskem napadu, ter sklenila ,da hoče preprečiti kaj podobnega v Italiji. Zato so ministri sklenili, da hočejo pomnožiti število karabinerjev na število, ki ga dopušča mirovna pogodba.
Angleški časnikar Don Dallas je v listu »The Ljstener«, v daljšem zanimivon članku popisal, kakšen vtis je napravila nanj sovjetska šo* la. Tukaj prinašamo nekaj njegovih misli:
><Šole imajo povsod isti duh, tudi v Sovjetski zvezi.« To pripombo, ki popolnoma drži, je napravila moja žena, po sva stopila v bleščečo vežo neke velike dekliške šole v Moskvi. Tega duha prav za prav ne bj znal popisati. Je čudna mešanica vonjav po razkužilih, milu, po metlah n činiilu. Nenadoma so se mi vzbud li v mislih številn1 spomini, dom> slil sem se profesorjev latinščine ;n matematike, zvoncev, ki naznanjajo konec pouka, telovadnih ur itd.
NOVI bOG — STALIN
Takoj sem opazil, da v tej sovjet* “ki šoli vladata red in disciplina. Po dolgih, tihih hodnikih smo morali hoditi po prstih. Vendar pa je bilo v tem poslopju ozračje popolnoma drugačno kot po naših šolah v An« gliji. Predvsem nam je vzbudila po* zornost ena stvar, mimo katere sploh ne bi mogLi iti brezbriž.io: velik bel Stalinov k p. Soha ie bila postavljena na zelo vidnem mestu, vrh stopnišča ob glavnem vhodu na kamenitem podstavku. Kip je znatno presegal naravno velikost in je pred* stavljal Stalina v širokem vojaškem plašču, z napol dvignjeno desnico, kot bi hotel slovesno svariti. Ob po* stavku je bilo lično razpostavljeno zelenje.
Sicer pa ni bil to edini kip sovjet* skega voditelja. Druga soha :e stala
v zgornjem nadstropju in skoraj v vsaki sobi je visela njegova slika. En hodnik je bil preurejen v nekak ^tempelj slavnih mož«, po katerem je viselo' več slik stavnih sovjetskih osebnosti. Poleg Molotova in drugih stalnih prijateljev sem opazil tudi znanega Lisenka, očeta nove biolo* ške teorije, k,i jo ima večina zahod* nih znanstvenikov, da milo rečemo, za precej krivoversko. Vendar pa to teorijo poučujejo po sovjetskih šo» lab. V mnogih razred h so bile tudi slike velikih ruskih mož iz ruskega leposlovja, Pušk'na, Tolstoja in rc* voluejonarnega krit ka Belinskega. Skupno s temi pa so po vežah viseli razni napisi, ki vzpodbujajo otroke k večjemu delu, kajti v sovjetski družbi ,ma tudi mladima svojo d )!?.» nost in odgovornost.
(Nad. prihodnjič)
"TBSTROMAiljrir^
Ponovno opozarjamo vse priglašene romarje,	naj gotovo
izročijo do 1. avgusta ostalo vsoto ža romanje v Rim. Celotna vsota je 12.900 lir. Denar izročite po isti	poti kakor
prvič.
IŠČEM knjigi: Lšeničnik »Pastoralno bogoslovje«, 3. izdajo in Trstenjakovo	»Pastoralno
psihologijo«, ker	ju nujno ra-
bim v tukajšnjem dušnem pastirstvu. Rad plačam # vsako ceno zanju. Ponudbe prosim na upravo lista.
Dušni pastir v Col orado, .USA
DEVETA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku ljudje, ki nočejo opustiti svojih
(Lk 19. 41-47)
Tisti čas, ko se je približal Jezus Jeruzalemu in zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel:	O da bi bilo spoznalo
tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nad te, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali ter stiskali od vseh strani: in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. — In stopivši v tempelj je začel izganjali tiste, ki so tam prodajali in kupovali; in jim je govoril: Pisano je: ,M o ja h iša je hiša molitve, vi /ju ste iz nje napravili razbojniško jamo.’’ — In učil je vsak dan v templju.
Ljudje so morali biti zelo začudeni, ko so videli, da Jezus joče. Namesto, da bi bil vesel, ko ga vsi tako navdušeno pozdravljajo, — bilo je namreč na cvetno nedeljo, — pa Jezus joče. Jezusove solze razodevajo njegovo ljubezen do jeruzalemskega mesta. Vidi, da bo prišlo nad mesto razdejanje in opustošenje, ker zavrača in mori Odrešenika, ker ni spoznalo časa božjega obiskanja.
Vsakemu človeku je Bog določil poseben čas milosti, čas zveličanja. Vsakomur prihaja nasproti, da bi ga pospremil do nebes. Za svoj obisk se Bog včasih posluži duhovnikove besede, včasih nesreče, včasih prijateljevega vabila, včasih bolezni. Blagor človeku, ki razume to božjo govorico, ki pozna čas božjega obiska.
Pogosto pa se zgodi, da ljudje preslišijo božje vabilo, kakor jeruzalemsko mesto. ,Se bom poboljšal’, govori mladenič v nečistem grehu. — ,Se bom poboljšal, ko bom star’, govorijo ljudje, ki hočejo izpiti zadnjo kapljico grešnega veselja. — ,Se bom poboljšal drugo leto, prihodnjo veliko noč, ob bližnjem misijonu’, govorijo ljudje s slabotno in omahljivo voljo. — ,Bom uredil svoje račune z Bogom na smrtni postelji’, govorijo
Koledar za prihodnji teden
30. julija. NEDELJA. 9. pobirekošt* na. Abdon :n Senen.
31. PONEDELJEK. Ignacij Lojol* ski, sipoznavalec. Sprva je bil vojak. Ko pa je v bolnici zdrav1! svoje rane, se je odločil, da bo za naprej vojak Kristusov. Ustanovil je jezuitski red. Cerkvi je zelo veliko koristil.
1. avgusta. TOREK. Vezi sv. Petra.
2. SREDA. Porcijunkula. To je iir.e za cerkvico v Asiziju, za katero je dobil sv. Frančišek Asiški posebne odpustke. Ti odpustki1 so sedaj raz* širjeni na vse cerkve, ki jih uprav* Ijajo Frančiškovi sinovi, in celo na župne cerkve, kjer je pravilno usta* liovljcn Ul. red,
3. ČETRTEK. Najdenje sv. Štefana.
4. PETEK. Dominik, spoznavalec.
5. SOBOTA. Marija Snežna.. Na ta dan jg padel v Rimu na nekem mestu sneg in je tako Marija po« kazala, kje hoče, da se ji postavi cerkev.
grešnih navad
Ljudje, ki tako govorijo in sklepajo, delajo račune brez Boga. Računajo na čas, na moč volje in na milost, kar je vse v božjih rokah. Kako pa ve, da bo imel čas za poboljšanje, kdor obljublja poboljšanje kasneje! Tudi sprava na smrtni postelji je zelo dvomljiva. Smrt pobira povsod — doma, na cesti, v avtu, na vlaku itd. — In potem, ali sme računati tak človek od Boga milosti za spreobrnjenje, če ga pa sedaj zavrača. Bog se ne da zasmehovati. Morda ti bo dal še enkrat milosti, ki jih sedaj
zavračaš, morda pa tudi ne.
Sv. Tomaž Mor je opominjal svojega znanca: »Spremeni svoje ž-ivljenje, dokler je še čas!« Znanec je odgovarjal: »Ne boj se. V primeru nenadne smrti se bom rešil s pobožnim vzdihljajem!« Zgodi se, da ta človek pade v vodo in se začne potapljati. Prijatelji so slišali, kako vpije, toda lo niso biii pobožni vzdihi, ampak — bogokletstva.
Nad Jeruzalemom je Jezus vzdihnil: »O, da bi tudi li spoznalo, kaj ti je v mir!« In tega Jezus tudi nam želi: Da bi spoznali pravočasno, kaj nam je v n;ir, kaj nam je v zveličanje.
NEDELJSKA MOLITEV
NAJ BODO TVOJA UŠESA, USMILJENI GOSPOD. ODPRTA ZA MOLITEV PROSEČIH: IN DA BOŠ PROSILCEM DAL. ČESAR BODO ŽELELI. DAJ, DA BODO PROSILI, KAR JE TEBI PO VOLJI.
Versko življenje naših izseljencev
Že pred vojno je mnogo naših rojakov šlo za kruhom v širni svet, cele množice pa so zapustile domos vino pred rdečo poplavo po drug svetovni vojnk. Kjer k tli so se na* selili, so začeli takoj skrbeti za versko povezanost med seboj in s sv. cerkvijo. Ker jih je spremljal
Mornarji — duhovniki
Lansko
ameriških
leto, je prosilo 720 mornarjev za vstop v semenišča ozirome v samostane. Večina izmed njih se je udeležila zadnje svetovne vojne. Veliko zaslugo pri odločitvi teh ljudi ima tako zvani »morski apostolat« v Združenih državah, kjer
šteje ta organizacija 133 kaplanov. Njihovemu vplivu, kakor tudi vplivu raznih kotaliških misijonarjev, s katerimi so prišli ti mornarji med vojno v dotiko, se imajo ti bodoči duhovniki in redovniki zahvaliti za svoj vzvišeni poklic.
Nasilje nad unijati
Znano je, kako so bolševiški oblastniki nasilno priključili katoliške Ukrajince (unijate) k pravoslavni cerkvi. Isto se je zgodilo s katoličani vzhodnega obreda v Romuniji, zato je bilo pričakovati, da tudi češkoslovaška vlada, ki jo vodi ista komin-forma, ne bo s katoličani vzhodnega obreda drugače postopala. Na Slovaškem biva namreč precejšnje število unijatov, ki so združeni v škofiji Prešov (Eper-jes) in kojih predniki so pred stoletji prestopili iz pravoslavja v katoliško cerkev. Na te ljudi se je spravila sedaj češkoslovaška vlada ter jih hoče po sili zopet popravoslaviti. Dne 26. aprila so sklicale oblasti nekak cerkveni zbor, ki se ga je udeležilo kakih 300 komandiranih ljudskih zastopnikov, a od 400 duhovnikov le štirje duhovniki. Na tem zborovanju so pod predsedstvom vladnega zastopnika sprejeli sklep o vrnitvi oz. prestopu katoliških unijatov v pravoslavno cerkev. Od tega časa dalje je začelo preganjanje duhovnikov in
vernikov, ki o kakem odpadu od katoliške cerkve nočejo ničesar slišati. Duhovnikom ni niti to dovoljeno, da ' bi se odpovedali svojim cerkvenim službam:	kaj
takega velja za sabotažo, ki se kaznuje — z zaporom šestih let. Penzijo dobijo le tisti duhovniki, ki odpadejo od katoliške cerkve. Škof Gojdič je izginil neznanokam, pa tudi o njegovem pomočniku Hopkovu ni gotovih novic. Kakih sto duhovnikov je prišlo v zapore in koncentracijska taborišča. Dijaki zadnjega leta gimnazije ne smejo k maturi, ako ne prestopijo prej v pravoslavje. Kamionič natrpani s policijo drvijo po deželi, iščejo »uporne« duhovnike ter uganjajo tudi nad mirnim prebivalstvom vsakovrstno nasilje in to v brk jasnim členom državne ustave, ki garantira vsakemu državljanu popolno svobodo glede verske izpovedi. Toda onstran železne zavese ne veljajo ne postava in ne človeške pravice, ampak le samovolja peščice komunističnih nasilnikov.
je nanj čudovito vplivala. Z razu* mevanjem ■ je bila podana zgodba Jezusovega trpljenja in vzbudila v vsakem vernem srcu mnogo resnic* nega verskega doživetja.
Udeležba je bila ogromna, saj so b;ii prostor: vsi zasedeni. Med ča,fc* — •>— j-	|	nimi gosti jc b'l ljubljanski škof dr
v tujino precej slov. duhovn ikov, se j Gregorij. Rožman, ki je v uvodnem je po vseh strnjenejših naselbinah j nagovoru povedal m:sel, da tudi slo* razvilo iz malh začetkov vedno bolj | ven ki’ narod igra svoj pasijon, zla* živahno, versko udejstvovanje, neka* ko nadaljevanje onega //, • begunsKih taborišč. Da sc povezanost med nji* mi še poveča, izdajajo verske in kulturne 1 te v vseh deželah, kamor jih je ž vljenje zaneslo. V zadnjih mesecih jc tudi precejšnje število Slovencev nastopilo pot v Avstral:* io; ni nam pa znano, če so tud' du= hovniki in drugi katoliški izobražen* e: med njimi. Tam bo vsekako ne* primerno težje za versko n narodno povezanost, ker je treba iti- na od* kazano delo — vsaj v začetku — kamor pač naseljenca pošljejo. Av* stralija pa je velika.
st: njegovi član’ doma gredo na Golgoto in v groznih mukah čakajo odrešenja.
ANGLIJA
Tri Marijine podobe. »V j Slovenci ste zaljubljeni v svojo Marijo z Brezij,« je rekel pred časom neki tujec Slovencu v Angliji, ko mu je povedal, da imajo že tri copjje Ma* rijine podobe. Pa smo lahko kar po* nosni, če to drži. Ljubezni se nam n; treba sramovati, posebno ne lju* bezm do Matere božje. Danes doma ne boste našli hise ki ne b jmela . na častnem mestu poleg križa podobe i ’ Združenih državah Sev. Arne* j Mat^re božje z Brezij, ali pa, zlasti rike so najstarejša verska središča j na 1>r morskem, svetogorske Kraljice. Slovencev, ker je tja odhajalo tnno
Prava svoboda!
Država bo na Češkoslovaškem nad> zorovala vsako versko delovanje
Profesor Josip Turcček piše v praškem listu »Lidova Demokracie«, da bo narodna skupščina kmalu razpravljala o novem zakonskem predlogu, po katerem bo mogoče uve* ljaviti nadzorstvo nad vsakim ver* skim delovanjem.
Po tem zakoniku bo kaznivo deja* nje vsako versko delovanje v cerkvi ali verski družbi brez državnega odobrenja. Potrebno je dovoljenje državne oblasti;, da se kjer koli vr* šijo verski obred. Tudi imenovanje oseb, ki vodijo versko delovanje v imenu kake cerkve ali verske družbe, mora odobriti država.
Kaznivo je tudft ovirati državnega poverjenika kake cerkve ali verske lečine pri izvrševanju njegovih dolž* nosti.
Glasno komunistično glasilo »Ru* de Pravo« označuje novi kazenski zakonik za »ostro orožje« v rokah »delovnega ljudstva proti sovraž* niku«.
Koncem julija se navadno vrše manjšinska posvečenja. V letošnji vročini praznujejo svoje pomembne]* še obletnice posvečenja naslednji čč. gg.:
25. jul ja obhajata štiridesetletnico: g. župnik iiz Pevme, Anton Rutar in g. dekan iz Sempolaja, Vinko Štanta.
26. julijja obhaja tridesetletnico msgr. dr. Mirko Brumat, školastik goriškega stolnega kapiitlja.
Petindvajsetletnico mašništva je obhajal 29. junija msgr. dr. Božo Kjaojč, stolni kanonik i]n tajnik na škof jjstvu.
14. junija obhaja dvajsetletnico g. župni upravitelj v Nabrežini, Srečko Rejc.
Desetletnico posvečenja pa obhaja* ta 18. junija, g. dr. Kazimir Humar, stolni vikar jn profesor na slov. gmnazjjj in 1. septembra g. — ali ka* kor mu pravijo pri IRO father Ma* rijan Komjanc, ravnatelj IRO Centra.
Vsem želimo še mnoga jn boljša leta pri delu za blagor bližnjega.
go naš;h ljudi že pred prvo svetov* no vojno. V Clevelandu fskajo ka* toliški dnevnik »Ameriška domovi* na«, k' jzhaja že 52. leto.
Novonaseljenci v Argentini so tudi že dobro povezani. Saj je č. g. Janez Hladil k že 14 let tam deloval in urejeval list »Duhovno življenje« med staronaseljenci. Ti slednji so v veliki meri nasedi'' rdeči p ropa* §andi ■:/. domovne in so hrbet obr* mli svojemu dušnemu pastirju, ka* kor on doli v Egiptu. Saj je bila ta propaganda prebrisano namazana »z vsemi žavbamj« najrazlilonejšh ob* ljub, zato se ne čudimo nobenemu v tujin', da je verjel in gledal v OF res utelešeno zgolj narodno g;s banje. Novodošli izseljenci, ki so tvoril; pretežni del vseh slovenskih emigrantov z mnogimi duhovniki in kat. laiki, so se po prvih težavah nastanitve in zaposlitve lrtro pove* zali tudi v cerkveno skupnost. Okle* n L so se Hladnikovega »Duhovnega življenja«, mu dali obliko in značaj prav lepe slovenske verskoskulturnc revije. Obnov li so nekdanje »Kat; * liške misijone«, ki so j h nazadnje zuružjl z »Duhovnim življenjem« v skupen snopič. Imajo še razne or* ganjzaeije: Slovensko fantovsko zve* zo, Zvezo slovenskih deklet, študij* ski krožek »Družabna pravda«, ki tudi izdaja svoje glaslo _ tako da smemo v Argenfni bivajoče Slo* vence zaradi njih organizacije ime* novati nekako Novo Slovenijo v pregnanstvu. Da so ustanovili' pov* sod pevske zbore, menda nj treba posebej omenjati. Romajo radi v Lujan, kot nekdaj na domače hož>e poti. Brezje in Sv. Goro. Prirejajo igre, zbirajo za dobrodelnost, se vesele in žalujejo, se poročajo in imvrajo, kakor nekdaj doma. — Vsi starejši imajo seveda domotožje, ki pa jim ga pomaga lajšati ravno ta verska povezanost. Ker :majo v Argentini tudi slovensko bogoslovje, kjer se pripravljajo slovenski s;novi ra duhovski stan, ie tej verskj skup* nosti vsaj za nekaj desetletji zago* tovljen njen obstoj.
Iz ».Duhovnega življenja« povze* mamo v naslednjem podatke o ver* skem življenju naših ljudi po dru» g'h deželah, kjer SloVenc:, bivajo v večjih skupinah.
SEVERNA AMERIKA
Pasijon v Clevelandu. Igrali! so ga 2. aprila na odru Slovenskega narod* rega doma St. Clair Ave. Tisti, ki op'»uje uprizoritev, pravi, da
Alj ni bila med malo stvarmi, ki smo j h begunci mogli vzeti s seboj, tudi podoba Marije Pomagaj? In v tabori* šč:h, kjer koli je stal oltar, je bila na njem, dasi dosti skromna, pa vendar tako ljuba njena podoba. Pa tudi tu v izseljenstvu, kolikokrat naš pogled obstane na podobi naše Matere božje na steni še tako skromnega stanovanja. Pisala mi je mati: »Otrok raj je obloži Marijo s toliko rožami, da bo podobe kar ne videt'.« .
Ena prvih mislih jc bila, da b' imel: tukaj Marijino podobo, ki bi bila prava kopija brezjanske. Tako so nastale tri slike Mar je Pomagaj. Prvo je slikal g. M. Gitton jz Per* shore. Podoba je b la blagoslovljena v Londonu v cerkvi St. James 27. februarja 1940. Ker so vsi umetniki rabili prav male podobice, je bilo zanje težko zadeti pravi izraz na obrazu, kar se prav vid' na tej prvi sliki. Drugo je v prošlem poletju dovršil g. Th. Kern, po rodu Av* strijec, ki pa je originalno podobo sam svoj čas videl ter je napravil izvrstno kopijo, ki jo sedaj hrani dr. Kuhar. Tretjo kopijo pa je tik pred veliko nočjo nared i g. H. R0* berts, profesor risanja na srednji šoli v St. Helcns. ki jo vod jo šolski bratje. Podoba je bila blagoslovijo* na pred mašo na letošnji velikonoč* n' ponedeljek v kenventu v Rochda* le. Verjetno bo ena jzmed teh podob ob prvi priliki za stalno po* stavljena v cerkv St. James v Lon* donu, saj mnogi potujejo skozi London ter bodo imeli pril ko obi* skati Marijo Pomagaj sred:	tega
svetovnega velemesta.
Tu ni šmarnic v našem pomenu besede, pač pa imajo v večni cer* kva lepo navado: Kronanje naše ljus be Gospe. Prvo ali drugo nedeljo v maju sc zlasti mladina zbere v procesiji, prinese krono rož, ki jo potem eden od otrok postavi' na glavo Marijj.
Pisma, k: jih pošilja slovenskim naseljencem v Angliji njihov dušni past:r g. župnik Ign. Kunstelj, gredo v 500 izvodih na 300 krajev. — Na Škotskem živi 50 Slovencev. — Za sveto leto v Rim bo romalo tudi nekaj slovenskih rojakov iz Anglije.
— Za binkošti pripravlja pevski zbor iz Rochdale svojo prireditev.
— V dneh 5. in 6. avgusta imajo slovenski »Angleži« duhovne vaje; prijavilo se j:h je dosedaj 11.
(Nadaljevanje na 4 strani)
upisuje uprizoritev, pravi, da je	PRISPEVAJTE
videl prvo predstavo te vrste in da ZO t L. Kemperletov sklad!
Zgodovina Melinskega feuda v Beneški Sloveniji
Zanimiv primer zemljiške odveze v Beneški Sloveniji
Letošnje leto se je zaključila dolga več sto let trajajoča zadeva
o	osvoboditvi zemlje Melinskih tlačanov fevdalcev.
To vprašanje je do srečnega konca izpeljal demokrščanski poslanec Schiratti s svojo osebno intervencijo v Rimu, seveda s pooblastilom opravičencev.
Zemlja, ki spada pod Ahten-ski kataster, je v srednjem veku spadala v lastnino Salzburških nadškofov. Ti so jo darovali To-skaskemu Markizu. Plemkinja Diamot iz te biše jo je prodala patriarhom oglejske cerkve (Aquilea). Ti so jo pa izročili z uradno listino 2 polkovnikoma oglejske armade s priimkom »Attimis« v stalen fevd njih družine. (Prvi ded hiše Attimis sega v leto 1106 in se imenuje Konrad).
Družina Attimis se je razdelila v dve veji: Eni so se imenovali »S Trizobom«, drugi pa »od Medveda«.
Dne 17. maja 1825 je umrl brez moških naslednikov grof Jeronim Attimis »od Medveda«. ]Njegov del'fevda bi bil tedaj pri-pr.del državi, ako bi ga Katarina d’Attimis ne zahtevala zase kot pravna naslednica očeta Jero-nimA.
Pravdo je dobila ona in tudi kraljestvo beneško-lombardsko ji je to pravico izjemno priznalo, dasi je bila ženska. Tako je v letu 1837 nastopila Katarina Attimis in Freschi (poročena Fre-sehi) svoj poses. Po njeni smrti sta sina Gerard in Žiga Freschi morala naperiti pravdo za obdr-žanje imenovanega fevda, ker nista bila več »Attimis« po očetu. Toda tedanje avstrijske oblasti so zavrnile njiju namišljeno pravno zahtevo.
Med tem so vsi dediči Attimis, ki so si lastili pravico do zemlje pokojne Katarine, naslovili na vlado zahtevo, da jim jo prizna kot feud »Attimis«. Od vseh instanc je bila vzeta v poštev samo zahteva grofa Ernesta »s Trizobom«. Toda tudi on je umrl predno je prišel odgovor vlade. Pač pa sta dočakala njegova sinova sodnijski pravorek, da Freschi nimajo do fevda starega Jeronima nobene pravice. Fevd mora ostati nedeljiv v rodovini Attemsov. V to skupino zemlje je spadala tudi Melina (precej strma soteska severo-vzhodno od
trga Ahten (Attimis) nad Čedadom).
Sprejela sta torej fevd Herman in Uldrili Attimis »s Trizobom«, toda nista mogla nikdar prevzeti prave posesti, ker so se fevda med tem časom (po Katarini Freschi) polastili na tihem podložniki.
Kataster pa se je držal'razsodbe vlade in je uknjižil Katarinin del fevda v prid Attemsov, istočasno je obsodil podložne posestnike kmete kot krivične prilastitelje, ki se pa za to niso dosti brigali v svojem gorskem zakotju.
Zato so se tudi Attemsi odslej vedno manj zanimali za ta itak revni fevd Meline, ker so pač uvidevali, da ne bodo mogli več uveljaviti svojih lastninskih pravic. Od 1. 1876 so se le trudili, da bi ne plačevali davkov. Tako so kmetje frakcionisti začeli plačevati davke, niso pa mogli nikdar prejeti od države pravega naslova na zemljo.
Bilo je tedaj nujno, da se prepiše zemlja kot lastnina posamezno na vseh 249 upravičencev s čim manjšimi stroški.
Zato se je zavzel poslanec Schiratti, ki je zadevo predložil
v marcu naravnost ministru za kmetijstvo. Za stroške prepisov so mali posestniki plačali za 190 ha zemlje okrog 140.000 lir.
Zemlja je vseh vrst, nekaj njiv, gozdovi in pobočja hribov s pašniki in senožeti.
Tako so Melinci postali lastniki brez nasilnih bojev in vlada danes v melinski soteski največje veselje. — Kmet lastnik svojega doma in svoje zemlje, to je bil in ostane v kmečki duši ukoreninjen ideal.
IZVOZ I 'IN A IZ ITALIJE
Lansko leto je znašal :t.alijanski izvoz vina 620.000 hi, ipi si;cer je bilo od te kolčine 500.000 hi namiz« nega vina, nad 100.000 hi vermuta, ostalo pa maršala, šumeča vina im podobno.
L. 1938. je Italija 'zvozila nad 1.4 milijona hi. a tedaj jc imela poleg Švice še dva dobra trga, in sicer Nemčijo in svoje kolonije. Razmere z Nemčijo se lahko zboljšajo, glede kolonij pa... bili so lepi časi.
Danes gre največ italijanskega v na v Švico, in sicer lansko leto nad 55°/o celotno -zvožene količine ali
340.000	hi. Vsii ostali trgi si razdelijo ostal:h 45°/o, in sicer je šlo lansko leto v
Novi delovni zakonik v Vzhodni Nemčiji
Avstrijo
Nemčijo
Belgijo
Maroko
Brazlijo
ZDA .
44.000 hi
26.000 » 22.000 »
24.000 >»
19.000 ..
16.000 »
Občinska seja na goriškem Gradu
V	torek 18. t. m. so na sejlii ob* činskega sveta razpravljali o prora« čunu podjetja za plin. vodo -n luč. Po predvidenem proračunu za leto '950 je to podjetje aktivno vsled zadnjega poviška cenilka.
G. predsedn 'k Vierthaler je izjaviti da se ta prihranek jzrabii za nakup novejših strojev in za razšrjenjc itn spopolne,nje napeljave, kar bj za pri« hodnost pomnožilo dohodke.
Več svetovalcev jc pros lo za razna pojasnila, katera so takoj prijeli de* loma od g. predsednika deloma od g. župana dr. Bernardisa n . g. dr. Culota. G. dr. Culo* je izrazil mne> nje, naj bi postalo to podjetje, kar je že nekoč bilo, kot nekak v:r do« hodkov za občilno, češ da ni bilo ustanovljeno v službo samemu sebi al: v dobrodelne namene.
Končno je bil1 proračun stavljen na glasovanje in sprejet.
Bil je sprejet tudi predlog za zni* žanje cenika (tarif) industrijalccm, a ne soglasno.
Nato jo prilšla na glasovanje pri* ključitev Sovodenj in Števerjana k goriškemu veter inarskemu okrožju ter določitev plače živinozdravnika. Po nekaterih pojasnilih sta bila tud:i ta
dva predloga sprejeta.
V	torek 25. t. m. ob 20.30 uri se prpne zadnja seja poletnega zaseda* nja. Baje se bode razpravljalo tudi o interpelacijah g. R. Bratuža (SDZ) z dne 21. 6. t. 1.
Koloradski hrošč v Nemčiji
Že nekaj let povzroča velike prc* glavice kmetom po srednji jn vzhod* n, Evropi zajedalec, ki je znan pod imenom koloradski hrošč. Ta napada predvsem krompirjeve nasade. V zadnjem času so trpeli zaradi te nadloge precejšnjo škodo kmetje v Švici, Franciji, Jugoslaviji, Avstr;* ji, na Madžarskem iin drugod. Letos je ta zajedalec hudo napadel krom* pirjeve nasade po vzhodni Nemčiji. Sovjeti: pa, ki jim je za njihove propagandne namene vsaka stvar do« brodošla, ,so to nesrečo izrabili in si hočejo iz nje kovati politični kapital na račun Amerike. Izmislili so si, nuč manj im nič več, kot da so koJorad* skega hrošča po vzhodni Nemčiji raztrosili Ameriikanci z letali. Da b dal tej svoji laži verjetnejši videz, so poslal, sovjeti protestno noto v Washi!ngton.
»Ljudska zbornica« vzhodnega pod« ločja Nemč je je nedavno odobrila nov komunistični zakon pod imenom »Delovni zakon k« (Gesatz der Ar« be t), ki je stopil v veljavo 1. maja, čeravno so praktično izvajali vse odloke že dalj časa.
»PRAVICA« DO DELA«
Sovjetska propaganda je dvignila velik hrup za prvi člen delovnega zakonika, ki priznava prav co do de« la vsakemu moškemu in ženski, k sta fizično zato sposobna. Prav goto« vo nočemo dvomit1 nad spoštova« nja vrednim in dobrotnim namenom tega člena, vsekakor ni težko spo« znati, če natančnejše pregledamo de« lov n. j zakon, da ni domnevna pravica do dela n o drugega kot le drugačno ime, ki naj bi izražalo dolžnost dr« žavljana do dela, a kar največ velja, dolžnost do dela pod tist:mi pogoji, ki bodo državi kot delodajalki vseh državljanov najbolj všeč.
ZAKLJUČEK
Če upoštevamo nominalno kupno moč, je dejanska mezda zelo n:zka: par čevljev jz usnja na primer stane toliko, kot znaša plača dveh do treh tednov, med tem ko v zahodni Nem« č y stane par čevljev boljše kakovo« sti manj kot znaša tedenska plača. Tako mezde kot same delovne raz« mere s« določene in urejene po uradnih odredbah 'n delavci nimajo najmanjše možnosti, da bi sprenic« nili te ukrepe.
SINDIKATI '
Res pa je, da so bil' sindikat: ob« novljeni pod sovjetsko zasedbo, toda i/ juridičnega 'n praktičnega stališča ne predstavljajo nič drugega, kot dr« žavne organe ne pa svobodna zdru« ženja, ki se borijo v popoln1 neod« vidnosti za dobrobit svoj'h organizi« ranih članov.
Kar se tiče ne spec'al;ziranih de« lavcev, se zloglasna »pravica do de« la« dejansko omejuje na izbiro med nesrečnim prosluFm delom v urano« vih rudnikih in med ljudsko — ko« mutvstično policijsko službo v mili« tariziranih odredih.
PRISILNO DELO
Med tem se nadaljuje z izvajanjem pr silnega dela. Povedano bodi, da je prisilno delo praktično v veliki upo« rab'- pri nabiranju moškh in žen« skih delovnih sil' za uranove rudnike.
materinska podpora
Novi zakon o delu vsebuje tud' v pretiranih izrazih odredbe o mater n« sk- pomoč1. Toda po natančnem pre* gledu besedila, se vidi tudi tu, da n ma dejansko nobena žena pravice do te pomoči, če ni delala vsaj pet tednov pred porodom in se ne vrne
na delo šest tednov po porodu. Brez« poselne in bolne ženske pa nimajo prav ce do te revne socialne pomoči. Bodi dovoljeno v tem pogledu pri« pomniti, da ima vsaka ženska v »reakeonarni« Angliji, sorazmerno z zakonom o narodnem zdravju auto> matično pravico za materinsko po« moč v višin; osem funtov, poleg pa še brezplačno zdravniško pomoč, k‘ ji prtiče ncglede na njeno socialno stanje.
NORME DELA
Bržkone pa so najbolj važni pred* pisi novega zakonika za delo, k: so ga uvedi; v vzhodni Nemč'ji, vsebo* vani v členih tri 'n štiri, ki razprav* Ijata le o potrebah neumornega pri* ganjanja k večji proizvodnji, ne da bi se najmanj ozirali pri tem na delovske mezde.
12. člen na primer pooblašča mini* .strstva za industrijo, delo ;n javno zdravstvo, da določijo pravila ali norme dela, ki se dajo telurčno upra* vičlti za celotno industrijo.
V	resnie: ni potrebno dosti besed za tolmačenje pomena in praktične vrednosti teh »delovnih norm«; ka* kor v sovjetski zvez', tako je tudi v vzhodnjj, Nemčiji visoka mera pro* duktivnega dela posamezn:h »aktivi« stov« (ki se v splošnem doseže v izredno ugodnem položaju) določene kot temeljna norma; kdor je ne do* seže, je — kaznovan. Ta kazen je prisilno, brezplačno delo ali pa znat« no zn:žanje osnovne plače.
Ravno te »norme« dajejo državi delavca popolnoma v roke, da mora čez svoje moči delati jn da dob! za svoje delo nižjo plačo kot vsak delavec v zapadn;h državah.
Pri tem so sindikati brez vsake moči, izvzemš' le njhovo dolžnost pomagati državnim oblastem pri iz* vajanju zakonskih odredb.
IRO preneha 31. marca 1951
Urad za razseljene osebe pri Za# vezniškv vojaški upravi sporoča, da bo odposlanstvo mednarodne begun« ske organizacije IRO v Italiji do* končno prenehalo s svojim delom 31. marca 1951 in ho takrat tudi pre* nehala vsaka oblika tvarne pomoči beguncem.
V	času do tega datuma bo IRO storila vse, kar je v njenih močeh, da omogoči nadaljnjo emigracijo čim večjenvj številu beguncev.
IRO bo tudi skušala zagotoviti stalno podporo onim, k i iz zdravstvo* n ih ali starostnih ozirov ne hod) mogli skrbeti sami zase po 31. marcu 1951.
Begunci, ki prejemajo sedaj pod* pc.ro v Italilji, morajo izkoristiti vsa* ko možnost za emigraciio, k'i bi se jim ponud ila v prihodnjih mesecih.
BOŠTJAN FRANKO:
Zadnji dneol oetikega mučenika
POVEST IZ MISIJONSKEGA DE« LOVANJA V SEVERNI AMERIKI
9. UKROČENI BELI MEDVED
Timanko še ni dospel do svoje koče, ko se je razlegel od vrat sem hreščeč glas. »Črni mrtvaški ptič, črni mrtvaški ptič,« je zaklicala stra« ža ipri zunanji ograji in stražnik pri notranjih vratih je javil besedo naprej.
Otroc:, ženske in starci so pritekli <m se nagnetli okoli vojs-čaka, ki je ravno stopil v notranjost vasi.
»Sikajoča kača je ugriznila Belega medveda. Njegova noga je hroma 'n njegovo srce trudno.«
Nastopila je mrtvaška tišina. Iduangova žena je strmela v tla;
zdelo se ji je, da se vse vrti okoli nje.
»Bilo je pred nekaj tedni,« je na« daljeval sel, »kača je prežala v tem« nem gozdu in našli smo slavo Iro* kezov zlomljeno na trati. Njegova kri je pojila okolistoječe cvetlice. Če bi Manitu ne b’l dal Belemu medvedu moči, bi bil sedaj naš gla« var ujetnik zakleth irokeških sov* ražnikov. Sedaj pa čaka pred vrati, toda mrtvaški ptič kroži nad nj'm.«
Zenske so zajavkale in vile roke, Čeluta pa je planila k vratom, se vrgla na kolena pred nosilnico, kjer je ležal' Huango, in vzkliknila: »Po* nos mojih dni je nroč. Zahrbtna puščica je zadela najboljšega Irokeza in ga smrtno ranila.«
Bolnik je pri tem klicu odprl oči. Pogled mu je blodil na vse strani; nobenega smehljaja ni bilo na nje* govijh ustnicah. Zdelo se je, da ne ve, kje je in kaj se z njiim godi.
Pater in Timanko sta slišala klice. Ali so se vojščaki vrnili? Ali se je
javil kak sel? Rada bi se bila po* mešala med množico, toda tega nista smela tvegati. Timanko je napeto poslušal, kako se je sprevod bližal in kako se je množica drenjala okoli glavarjevega stanovanja. Slutil jc, da se je zgodila nesreča jn rekel s' je, da se je zbral nov viharen oblak nad Ondessonkovo in njegovo glavo. Kako lahko bi Irokezi v nenadnem navalu besnosti šli do skrajnosti. V prvi vrsti bi bil seveda v nevarnosti beli; mož. Timanko je šel k misijo* narju, da hi mu stal ob strani v stiski.
Odločno je torej stopil pred vrata koče. Čudno, nobena roka se n' dvignila proti njemu, noben klic po maščevanju se ni slišal. Zdelo se mu je, da je slišal iz glavarjevega sta* novanja Celutin stokajoči glas. če bi Huango padel! Če bi ležal v koči brez moči!
Timankovo srce je začelo tolči, kri se mu j© začela valiti po žilah kot ogeni. V eni sami veliki podobi se
mu je pokazalo vse, kar je storil ponosni Irokez Ondessonku in nje* mu. Ujet, zaivčevan, zasmehovan od otrok, ali je mogel Timanko vse to mirno prenesti? Oh, kako se mu je sedaj gabilo, da se je davi do* taknii glavarjevega sinčka. Pogledal je svoje roke. Ne, niso bile ustvar* jene za umivanje irokeških paglav« cev; bile so močne, zmožne podreti sovražnika in mu pognati smrtno pu« ščico v prsi.
Mladeničeva postava se je krivila ipod besnečimi valovi divje mašče* valnosti. Nehote je motrilo bliska* joče sc oko redke mlade postave, ki so bile med množico. Že mu je le* žal na ustnicah poziv na dvoboj, ko je prišel Ondessonk s hitrimi koraki. Spremljala sta ga dva vojščaka. Tmanko se je zganil, kot da bi ga bili presenetili pri zločinu. Ali ni pritisnil davi svoje ustnice na križ? Alj ni prisegal, da je duhov« nikov zgled spreobrnil njegovo dušo?
Zvil bi se bil od bolesti kot ra«
njena zver, toda pred Irokezi je moral ostati mrzel in brezčuten. Poleg tega je misel, da je rešilni načrt postal težavnejš', porinila vse maščevalne misli v ozadje.
»Ondessonk, s tabo pojdem.« je rekel brez ovinkov.
»Celuta pravi, da sme stopiti v glavarjev šotor samo črna suknja,« so branili vojščaki.
Kjer je oče molitve, tam je tudi Timanko,« je odgovoril Timanko od* ločno. Bal se je za misijonarja.
»Naj gre z mano,« je ukazal pater.
V	skrajni napetosti sta stopila ujetnika v kočo. Timanko se jc usta« v’l tik pri vhodu. Njegove oči pa so požirale postavo, ki je ležala po« sušena jn razdejana na revnih lese* nih deskah. »Ondessonk, pusti ga naj umre v svojih bolečinah,« bi bil rad vzkliknil, »ne gani svoje roke zaradi onega, ki je zahteval tvojo kri.« Vedel pa je, da bi očeta mo* litve samo ujezil in videl je tudi, da je misijonar že vzel sveže vode
N
O
E
V
C
I
Matura in drugi izpiti
1) V TRSTU
K. zrelostnemu izpitu na Višji realni gimnaziji je bilo pripuščenih 19 red« nih učencev. Izdelali so: Lakovič Ar« mand, Piščane Franc, Čok Vera, Je« lič Marta, Sardoč Vera, Slavik Živa, Šuman Lilijana in VVeissenfeld Ana. 8 kandidatov je bilo pripuščenih k popravnemu iizpitu, 3 so bili odklo* njeni za eno leto.
Na trgovski akadenjji je bilo pri« puščenih 13 rednih jn 3 privatni kan« dldati. Izdelali so:	Gulin Miranda,
Maver Andrejina, Pertot Marija jn Škodnik Antonija. 6 rednih in 3 pri« vatne kandidate so bile prjpuščene k izpitu v jesenskem roku, 2 redni u* Čenkj pa sta bili odklonjeni za eno leto.
Na Učiteljišču je bilo pripuščenih 8 rcdnjh učencev in en privatist Izde* lala je: Ažman Marica. 5 rednih učencev in 1 privatist se smejo javiti v jesenskem roku, dva redna učenca sta bila odklonjena za eno leto.
Učenci II. b razreda realne gimna« zije z učniim načrtom klas'čne gim* nazije so Dolagali sprejemni izpit za I. razred klasičnega liceja na slo« venska klasični gimnaziji in liceju v Gorici. Pripuščenih je bilo vseh 14 rednih učencev. Izdelali so: Gregorič Milan, Logar Aljoša, Martelanc Ale« sander in Zugna Leander. 8 kandida« tov bo polagalo popravni j|zp:t v je« sen;, 2 pa sta bila odklonjena za eno leto.
2. V GORICI
Na učiteljišču se je priglasilo k usposobljenostnemu izpitu v polet« nem roku 10 rednih dijakov, oziroma dijakjnj in 10 privatistov. Izdelali so: Borsini Romana, Erbežnik Elza, Jer« kič Milena, Reja Silva, Mahmč Ivica, ter Žvanut Franc. Šest rednih učen« cev in 7 pr ivatnih je dobilo poprav« ne izpite v oktobru, ena privatist m ja je bila odklonjena za eno leto.
Na klasičnem liceju se je priglasilo 13 kandidatov k maturitetnemu izp« tu, 11 rednih in 2 privatna. Zrelost so dosegi; : Batič Alojzij, Bednarik Tatjana, Eržen Marjan, Kacin Mar« ja, Nemec Mirjam, Obersnel Drago. Trije redni dijaki Sn 1 privatni, bodo popravljali v jeseni.; dve redni učen« k; sta bili odklonjeni za eno leto, en privatni kanddat je odstop il.
Izpite za 1. licej so naredili sledeči dijaki ijz Gorice: Bratuž Bogdana, Bregant Marjan, Marki Maksimilijan. Mariini Ciril, Nanut Viljem. Poprav« ne izpite je dobil:: 9 dijakov, 6 so jih pa zavrnili za eno leto.
Pozdrav iz Lurda
Vsem čjtateljem pošiljamo Sloven« ci «rudarji v Belgiji lepe pozdrave iz Lurda. Spoln la se nam je želja, da bi enkrat poromali v Lurd, kraj Marijinih prikazovanj. Lepo je tu pod Pirenejih, a še lepše je ob baziliki in votlini »Zvonovi zvonijo, prav milo pojo, častijo preblaženo lurško Gospo«.
Pred več tedni je bila tu že ena
slovenska skupina. Bita je ?e enkrat večja (40 ljudi). To so bili Slovenci iz sev. Francije (Pas de Calais). Za jesen pa menda prjdejo sem tudi j naši rojaki jz Lotaringije (Moselle) v Francjji.
Romanje na Sv. Višarje
j Goriško dobrodelno društvo pri« ! redi romanje na Sv Višarje prvo nedeljo avgusta. Odhod jz Gorice s keriero v nedeljo 6. avgusta ob 9. zjutraj. Povratek drugi dan zvečer. Kdor se želi udeležiti romanja, naj se zglasi v pisarni Dobrodelnega društva v Gorisii Riva Piazzutta 18 vsak dan od 9. do 12. ure.
Otroška kolonija v Žabnicah
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Veliiko se govori in piše o letošnjih slovenskih otroških kolonijah, toda naša javnost nima jasne slike o tej zadevi. Zato hočemo o tem napisati nekaj vrstic.
Delo za letovanje otrok o počitni« cah alj otroške kolonije je dobilo po vojni velik razmah. To je bilo mežno le zato, ker so se vsako leto v ta namen zbrali veliki zneski, tako ime« novan , mednarodni sklad za otroške kolonije. Ta sklad se je potem raz« clel.jl na poedine države, da so mogle organizirati počitniške koloni« je otrok. Znano pa je, da pride ve« čina mednarodnih podpor za Trst preko Italije. Mati Italija je tisti zla« ti pismonoša,, kj prinaša Trstu večino amerikanskih, kanadskih, švicarskih in drugih mednarodnih podpor. Zato se te podpore delijo v Trstu pod nadzorstvom zastopnika italijanske vlade. Praktično se smatra ta pomoč za velikodušen dar Italije tržaškemu n.estu. Tako je tud[ z mednarodn im skladom za letovanje tržaških otrok.
Poleg tega je za mnogotere ne« prijetno že samo dejstvo, da so v Trstu slovenske šole fin da te šole obiskujejo otroci slovenskih staršev Zato pobuda slovenskih katehetov v Trstu, ki so leta 1946. začeli s slo« venskimi kolonijami otrok, ni našla zaslužene pomoči v teh krogih. Zna« no je, da je večji del slovenskih otrok odhajal na počitnice v Jugo« slavijo. Nekaterim staršem pa to ni bilo prav. Tako so nastale kolonije slovenskih otrok tostran železne za« vese. Tako je letos »Slovensko ka* ritativno društvo Slokad v Trstu« priredilo že četrto kolonijo v kanal« skl dolini.
Razumljivo je, da se organizatorji slovenskih kolonij obračajo na upra« v itelje mednarodnega sklada, da jiim priskoči' na pomoč. Naši javnosti pa je treba povedatii da doslej sloven« ske kolonije niso bile upoštevane ta« ko, kot bi to terjala pravičnost Najprej smo prejeli, odgovor, da naj slovenski starši kar mirno' pošljejo svoje otroke v italijanske kolonije.
Saj večina otrok itak obvlada itali« janski jezik. To bi; pomenilo z drugo besedo: Kdor se priuči kakega dru« gega jezika, s tem zgubi1 pravico do uporabe svojega materinskega jezika. Večje umevanje sme našli lani pr; »Italijanskem rdečem križu«, ki je organiziral lani eno čisto slovensko kolonijo tržaških otrok (180 po šte« vilu). Letos so. nam ponudil nasled« njo rešitev: Organizirajo naj ,e me« šare kolonije. Na teh bodo skupne (sguadre) čisto slovenskih otrok pod slovenskimi uo:telji. Na prvi pogled bi morda kdo mislih da je to spre« jemljšvo. Toda pomniti je, da so ta« ke skvadre po 20 otrok med seboj pomešane na dvorišču, na sprehodih (navadno po tri skupaj), v spalnicah, v obednifc) Tako hi navzočnost slo« venskih učiteljev kaj malo pomenila. Zato smo to rešitev odklonili in se nam zdi, da zavedni starši ne bodo pošiljali svojih otrok na tako jmono« vane mešane kolonije. Kolikor je možno ugotoviti, bo odšlo letos na take kolonije okrog 140 slovenskih otrok. Na željo g. škofa jn nekaterih bolj razsodnih oseb na tržaški pre« lekturi se je končno na stroške orne« njenega sklada organizirala čisto slovenska kolonija za 240 najbolj ubožn h in kolonije najbolj potreb« nih otrok v Devinu. Seveda želi ve« čina tržaških otrok od iti v hribe. Toda politična vzgoja italijanskega naroda bo morala odstraniti se mrs« kako utvaro, preden se bodo zdrznili vodilni krogj poslati slovenske otroke na italijansko ozemlje ter pokazati, da so v Trstu tudi slovenski otroci. Po izjavi/ merodajnih oseb bi imelo okrog tisoč slovenskih otrok pravico do letovanja na stroške sklada za kolonije. Zato je letošnja rešiitev ■še nepopolna. Toda realna politika mora računati z dejanskimi možnost« mi in zato moramo reči: Bolje nekaj kot nič! Naglasiti pa moramo demo« kratično načelo: Pravima reditev bi bila taka, da bi organizatorjem slo* venskih kolonij odstopil pripadajoči del finančnih sredstev, ker ima vsak
narod pravico, organizirat” svoje mladinske ustanove čisto avtonomnS po svojem okusu )n svojih potrebah. Saj upamo, da so časi avtoritarnih režimov, ki so hoteli vse ohraniti v lastni režjjii, tostran železne zavese, minuli.
Otroška kolonija v Žabnicah tudi letos ni prejela nikake denarne pod« pore. Mednarodna ustanova z ime* nom »Mednarodna pomoč« (»Aiutj internazionali«) ji je dodelila nekaj ž-jveža, do katerega imajo po veljav* nih predpisih pravico vse ustanove, ki so to pomoč užjvalc pretekla leta. Ta živež krije približno eno tretjino potreb. Zato apeliramo na slovensko javnost, da naše otroško letovanje v Žabnpah podpre z velikodušno podporo. Da ne bi darovi dospel; na napačno mesto, naj se prinašajo slo* venskim duhovnikom v mestu jn na deželi, te slednje pa prijazno prosi* mo, da jih č:|mprej dostavijo vodstvu kolonije. Zdaj so v Žabnicah dečki. Ti se bodo verjetno vrnili 8. avgusta. Deklice odidejo 10. avgusta. Čas za prijavo deklic je do 3. avgusta. Po* goji so isti kot pri dečkih.
Na poti k zdravi ju
Č. g. župniku Martinčiču se je po skoraj 4 mesecih toliko zboljšalo stanje njegove hude udarjene in na* lomljene noge, da je začel 22. 7. zopet maševati! v bolniški kapeli.
Na poti v ječo
V	bolnici Via Pavia se je nahajal nek delomržnež, ki je pred 5 meseci prišel s pokvarjeno nogo tja. Nj mu bilo mnogo- na tem, da bi hitro ozdravel, tem več pa, da je povzro* čal strah jn razburjenje med bolni* škiimi strežnicami, ki so se ga vse bale. Pretekli petek je oprezoval za eno jzmed njih in ko je videl, da je šla sama v ambulatoriij ,je stopil za* njo, zaklenil vrata ter jo je začel tepsti s svojo palico kar se je dalo. Na krik napadenke so pritekli! ljudje, udrli v ambulatorij in poklical) po« ličijo, ki je kruteža odpeljala v zapor. Da je zelo surov človek je razvideti iz njegove izjave, da sc kesa, da bolničarke ni ubil.
Vreme
Vročina ni tudi pretekli teden hotela popustiti!; proti koncu tedna je dosegala spet 45° in 47° na opol* danskem soncu. Kar le more hiti v hribe, drugi se pa pošteno grejemo, namesto pozimi.
Uradne vesti
Prefektura sporoča z dne 17. 7., da je za nekaj dni zaprla par trgovin zaradi prestopka proti higieničnim predpisom in sporočilo o sklepih upravnega odbora naše province z dne 19. 7. 1950.
Za natečaji razpisan 11. 4. 1950 št. 10794 je povišana starostna doba pri* glašencev za 5 let in podaljšan miza vlaganje prošenj za 30 dni.
Versko- življenje naših izseljencev
(Nadaljevanje z 2 strani)
SLOVENCI V FRANCIJI
Ali veste, da tudi Slovenci ji v Iranc ji častijo Brezjansko Marijo?
V	Lotaringij,! ob nemško*francoski meji bLzu Luksemburga, provinca Moselle, je največja skupina Sloven* cev v Franciji. Tam imajo v Hab* sterdeku podobo Marije Pomagaj. Prav zanimivo je, kako je prišlo do tega, da so jo leta 1938. blagoslovili.
Rudniška uprava je mislila, da bo storila dobro Slovencem, če jih bo nastanila bliizu skupaj. Vsem sloven« skim družinam so dali stanovanje v eni ulici. Žal se je pokazalo, da bi b:lo bolje, če bi bili narazen. Med rojake je prišel prepir, zavist in kletvine in tožarjenje. Marsikoga je ta žalostni pojav bolel. 1'uici so pa začeli imenovati ono ulico po slo« venski kletvini, ki žali Marijo.
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Tedaj je prišla misel, da b' nare* dili v tistem kraju romarski kraj za Slovence. In duhovniku je prišla m sel, naj bj postavili v poseben oltar slovensko podobo Marije Po* magaj, Ta naj bi s svojo priprošnjo spravila Slovence jn odvzela to sramoto zpred oči tujcev. V Slove* ni ji so naročili podobo, blagoslo* viT so jo in romanja so se pričela. — Marija je res Slovence pomirila.
Sedaj imajo Slovenci vsako sredo pri oltarju Marije Pomagaj sv. mašo In litanije. Z vel kim zaupanjem hodijo k njej j.n Mar ja jih podpira. Zlasti v zadnjem času se je zgodilo več prav čudežnih uslšanj. Tako se je na primer neki materi, ki je prišla v umobolnico, zdravje v hipu tako zboljšalo, da je sedaj spet do« ma in lahko opravlja vsa dela, ka* ■kor popreje. In to od tilstega dne, ko sc je zanj:; prj Marijinem oltarju brala sv. maša In je vsa družina pristopila k sv. obhajilu jn prosila za mamo: Mat' pravi, da je čutila, kakor velik udarec po glavi jn po* tem se je v glavj vse spremenilo. Tudi zdravnik je rekel izseljeniške* mu duhovniku:	»Ne razumem. Od*
kar ste bjli Vi pri njej 'n ste ji po* vedali, da boste prosTi Marijo Po«, mogaj pomoči, se ji je zdravje izboljšalo.«
V	Metzu je bila razstava Mariji« nih podob. Tudi podobo Marije Pomagaj so Slovenci razstav li. Ohi* skovalcem se je zdela ta podoba najbolj ljubka in prijazna.
Marija Pomagaj! Tako klčejo Siovcnci, kj zdoma na tuje so šli! Ona je naša :n mi smo njeni ;n njeni hočemo tudi ostati!
Darovi za sklad L. Kemperleta
N.N. iz Gorice 5.000.— lir. Iskrena hvala!
in ohladil suhe bolnikove ustnice.
Huango je odprl oči in prestrašeno .strmel nekaj trenutkov v belega moža. Ta pa je zahteval prtov, dvig* nil kože, ki so pokrivale bolnika in rahlo odstranil obvezo z rane. Sku« šal je kolkor mogoče nežno izmiti gnojna mesta jn rano bolje obvezati. Toda kljub vsej previdnosti je pre* tresala strašna bolečina vse telo tr* pečega. Z glasnim kr kom se je zbu* dil iz nezavesti. Vzravnal sc je. Nje* gov pogled se je srečal z misijonar* jevim. »Črna suknja, umori me! Čr* na suknja, kri za kri!« S hreščečim, cvilečim glasom je izgovoril te bese« de. Zunaj so jih slišali.
Zdaj pa se je vrgla Ccluta pred posteljo in mali Beli medved se je jokaje privil k očetu. Smehljaj se je zasvetil na bolnikovih resnih pote* zah. Njegovo oku je poizvedovaje begalo od enega do drugega. Zdelo se je, da je priteklo novo življenje v onemoglo telo. Ljubkujoče je po« ložil roko na glavo svojega otroka
in rekel: »Krin, tvoje oči so postale lepe, tvoja lica cvetoča. Kdo te je ozdravil?«
»Črna’ suknja in Timanko. Tu sta.«
Huango je vprašujoče pogledal okoli. Iluronec sc ni zganil. Dejanje od davi se mu je zdelo podobno izdaji nad svojim rodom. Misijonar se je sklon’1 nad bolnikom in rekel: »To je maščevanje črne suknje, ple* meniti glavar; oče molitve ne pozna drugega.«
Huango jc napeto poslušal, V tem trenutku mu je stopil pred dušo s!epi starček, ki ga je kot deček večkrat poslušal. Risal mu je bele duhovnike kot mile, usmiljene, mirne. Sedaj je stal eden pred njim in Ce* lutino žareče oko in otroško prizna« nje njegovega sina, sta ga prepriče« vala, da je ta ravno tak. Globpko ganjen je hotel zajecljati belemu možu nekaj zahvalnih besed; toda irokeški ponos mu je gnal na ustn:* ce samo vprašanje: »Zakaj ne pusti Ondessonk Belega medveda trpeti in
umreti? Rane, ki so mu jih zadale irokeške šibe, se še niso zacelile; ali črna suknja ne ve, da je dal Huan* go krvavo povelje?«
»To je dobro znano očetu molitve,« je odgovoril misijonar, »toda veliki krščanski Bog prepoveduje maščeva* nje. Beli medved je ostal moj brat tudi takrat ,ko je vzel s svojimi voj* ščaki v roke trde šibe.«
»Črna suknja govori kot takrat v taboru, ko je b:l krvav privezan na drevo. Vse sem slišal. Andagaron ni jzprernenil tvojega duha«
»Beli medved mi jc danes še dražji kot prej.«
»Ne, Ondessonk, prekliči to bese* do,« je hotel zakričati Tmanko, Stop.l je korak naprej. Huango in Timanko sta si pogledala v oč — globoko, dolgo.
Misijonar in Celuta sta takoj spoznala, da je ta trenutek odloči* nega pomena. Duhovn k je zaupljivo položil svojo roko na Hurončcvo ramo in rekel: »Timanko ljubi kr*
ščanskega Boga; še davi je to izpo* vedal.« Celuta pa je šeptrla Bele* mu medvedu:	»Huangova	veliko*
dušnost je široka kot reka Mohawk. Dovolil bo, da se bo vrnil Timanko, prijatelj črne suknje v svojo vas v huronsko deželo. Ogenj naj ne ugasne na njegovem ognjišču, njegov pridelek naj se ne posuši na polju.« Hurončcvo telo se je streslo. Z ubi* tim glasom je rekel: »Ondessonk, sc* daj je Timanko mrtev.«
Tudi Irokezov ponos se je zlom I. Sepetajč je jecljal:	»Oko, rdečega
vojščaka ne pozna solz; njegovo obličje je trdno in mrzlo; toda nje* govo srce bije gorko in ne pozabi na storjene dobrote. Ako ne bo Ve*
1	k; duh zahteval Huangovega življe* nja, bo Beli medved čuval in ljubil Ondessonka in Timanka.«
Posluhnil je. Pred kočo se je god lo nekaj posebnega. Hreščeči kriki so prihajali vedno blže. Celuta se je v skrbeh ozrla proti vhodu, misijonar pa sc je sklonjl nad bolnika in re*
kel: »Oznaniti hočem tvojemu uše* su besedo Velikega duha. Je v mo* jih ustih in prinaša blagoslov.«
Takrat pa jc planil v sobo Ton* neranout z dvanajstimi vedežj in čarovniki, Vse telo so si Ivli pre* vlekli z rdečo in črno barvo. Bil je strašen pogled. Z d‘vjimi kretnja* mi so plesali okoli bolnika, mahali s svojinr čarovnimi vrečicami po zraku in jih približevali bolnikovi rani. Huangove oči so se trudne za* prle; jezik se je ves osušen poka* zal iz ust. Teh trenutkov je čakal Tonneranout. V odprto desnico je vzel malo vode, držal levico par trenutkov nad njo in spusti nekaj kapelj na bolnikov jezik. Potem je med divjim vptijem odšel s svojim spremstvom.
»Beli mož,« je tiho zaškripal, »predno bo letela polnočna sovo sko* zi gozdove, bosta ti in Beli medved mrtva.«
(Nadaljevanje)