409
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Cesarski patent od 28. novembra raz-glasuje, da se davki za prihodnja dva meseca pobirajo po dosedanjem merilu.
—  Ministerstva predsednik Potočki in še nekteri drugi ministri so bili 12. dne t. m. poklicani k cesarju v Pest. Ali gre za premembo mimsterstva ali kaj, se ne v6, ker se sicer nič ne sliši, da bi se ministri menili pred začetkom državnega zbora, kteri se gotovo pred ne začne kakor meseca svečana prihodnjega leta.
—  Ministerstvo je ukazalo, da se razpusti dunajsko akademično društvo, ki je tako razuzdano se obnašalo pri svojem poslednjem shodu, v kterem so nekteri nemški študentje prav obnoreli za Nemčijo. — Tudi ,,liberalnemu društvu" v Lincu je bilo prepovedano v Išel-u zbor imeti. Obojna ta prepoved dela strašen hrup po ^liberalnih" časnikih.
Ogersko. Iz Peš ta. — Delegaciji delate počasi; težko, da pred božičem pride kaj več izdelanih predlogov v obravnavo; odseki brišejo mnogovrstne stroške iz predlogov ministerskih in na Beusta se stavijo različna vprašanja zarad denarja, ki se obrača za skrivne namene; Giskra posebno lahko izprašuje, ker ve, kako je sam gospodaril s skrivno blagajnico. Pri vsem pa obvelja zmirom stari pregovor: wasch mir den Pelz ...
—  Sliši se, da 19. t. m. se razidete delegaciji in se snidete spet 8. januarja — po novem letu. Gospoda L. Svetec in Črne prideta menda čez božične praznike domu.
Cesko. Iz Prage. — 87 čeških deželnih poslancev, njim na čelu Palacky in Rieger, je državnemu kance-larju grofu Beustu poslalo spomenico, v kteri mu, glede na velike dogodbe, ki dandanes pretresajo svet, na srce pokladajo resen in nepristransk prevdarek tega, da se povsod pravici in resnici in pa enaki svobodni samoupravi vseh narodov zadostuje. Podpisani zaupniki češkega naroda želijo, da to pismo v roke pride tudi Njih Veličanstvu.
Nemčija. — Kar dozdaj ni bilo mogoče, bode se zgodilo zdaj. Nemške armade, ktere pod vodstvom pruske vlade kri prelivajo na bojišču francoskem, naredile bodo iz kralja pruskega cesarja nemškega, in to prav kmalu, kajti že mu je bavarski kralj ponudil cesarsko krono, ktero je zadnji nosil avstrijski cesar Franc L Potoki prelite krvi in druga škoda na milijone in milijone: to so tla, iz kterih bo rastla — cesarska krona! Ali je bode čez leta tudi narod nemški vesel?
Iz francosko-pruskega bojišča. Se zmirom nič odločilnega; bojev dokaj, zmage pa na nobeni strani tolike , da bi se moglo reči, kedaj bode konec grozoviti vojski. Da Nemci hočejo bombardirati Pariz, se zmirom napoveduje, pa spet odlaša. Vendar to tudi je gotovo , da je vstal razpor med francoskim vojnim ministrom Gambetto in nekterimi vojskovodji in da vlada francoska se iz Tours-a preseli v Bordeaux (izgovarjaj Bordo), da ni vojskovodstvu na poti.   Al vendar
410
se iz vsega vidi, da vklub vsem strašanskim nesrečam francoski narod še zmirom na svoji zastavi zapisano ima g§slo : „ne udajmo!" Ravnokar beremo, da novi razglas vladni zapoveduje, da vsi moški od 21. do 42. leta morajo v vojsko. Med temi vojnimi klici pa žvr-gelijo golobčeki mini, ki jih neki vlada angleška in avstrijska pošiljate do Bismarka, naj bi jenjal z bojem.    To so pač glasi vpijočega v puščavi.