Doicitjske Novice i/.liajajo vsiik č(>(rtcii; ako ; : jC tu [ijiii jiriiziiik, (iaii pojirej. ; :
(^ciitt jiiu je 7Ai cel» loto (od aprila ûo ajirila) -i li, za pol leta l'.jO K. Naročnina za Nenirijo, Iííikiio iii driipro evropske države zimša 3*50 K, za Aitieriko K. Ifi^^ Ivisj lil oglasi se jilariijejo itit)ti'ej.
Vse <)<>i)ise, iiiii'očiiiiio iti e/iiiiiiiiit iilM'eji'ina tiskárnu .). Krajec nasi.
Nabiranje in pridelovanje travnega semena v letu 1916.
tl'o „KiiietoTrtlini", — Konce )
Travniške Uitovkc jc dosti po siiliiit travnikih, po tnejah, ob potili in ciistali ; nje seme dozoreva, ker je ena našili naj/ugodnejših krmskiti triiv, že koncem junija iit začetkom julija.
fteiiie so da osmukati z roko ali pa Stí oííese z lesenim, {j-raljljam podolniiin glavnikom, ali jia se lafje požanje vriioin bilke vred in sc spravi v vrečo.
Za seme naj bi sejali, in sitrer na svežo ilovnato-pešicno zemljo v gorskiii legah letos zlasti travniško hilnico in angleško in laško Ijiiljk«.
Kdor nioi'e po.sojati večje, nad 1 oral vcfike, plevela ciste njive s travo za seme, ta naj seje take trave, ki bodo dale letos "ic le senie, ampak tudi krmo; taki sta pa francoska Ijnljka in pa pasja trava.
Vsako travo je trelia sejati pod sadež, recimo pod oves, ki se pokosi še nedozorel za krmo. Seje naj se v vrste od 20 —:-iOcm narazen. Ko se oves prvikrat pokosi, tedaj je treba vrste okopavati, kar se zvrši najlepše s sti'ojein za jiletje „Planet Jiinior". IVi manjšili površinah t>d^ 50 do 100 tir, in tudi i.akc .-so važne pri letošnjem iiomanjkanj» ďavnega semena, se 11101'c okopati tudi z motiko.
Svet, namenjen prldelovaiijil ti'avnega semena, more biti dobro zagnojen; zlasti dnsika mora l)iti v njem dovolj. Biti mora tudi l'levela Cist in dobro i'aicraliljaii.
Dorašěajoěo travo je mogoče že v listciii lelu, ko se poseje, enkrat do dvakrat ko.siti za^ krmo, seme da jia v dj'Ugem l^itu, in sicer trjiežna laška Ijnljka vselej pri drugi košnji, drngc trave pa pri prvi.
Sejati se more jja travo tudi lui sn-oko, torej ne v vrste; zemlja pa mora hiti obdelana kot vrt, in seme je treba [lotem, ko smo posejali še vrlini sadež, nalahno zagrebsti in pa zavaljati.
_ Za setev na široko je treba za t ha
l^fi semena, ako je /h/o blaga porabiiega, pri trpežni Ijnljki 'i-Jii^ če je 7h7o semena dobrega, pri
laški ijnljki 4G kg pri 7;i% porabiiosti, za trancosko Ijiiljko (i(5 kg s r)G7o porah-nosi i in za setev pasje trave pa .-i") kg s
iiorabnosti.
Travniška liilniea dá na liektani 500 kg semena, francoska Ijnljka !î.50 kg, pasja trava 4.50 kg, trpežna ljuljka 400 kg, laška ljuljka ])a 1 iiOu kg, tako da je mogoče dobiti za seme teh trav, pridelano na 1 lia, ako znaša cena seniena za lOOkg, povprečno [)o 1450 K.
Glede nabave semena seje treba čim-preje obrniti na take avstrijske, semenske trgovine, ki se pečajo v prvi vi'sti s travnimi semeni, na Splošno zvezo avstrijskih kmetijskih zadnig na Dunaju ali iia na glavne kmetijske zaslopo, ki posredujejo nakup semen.
Na vsa vprašanja, iičoča sc pridelovanja travnih semen in s tem započete liospešcvalne akcije, odgovarja in dajo natančnejša pojasnila c. kr. postaja za ]ire-iskovanje semen na Dunaju. — Od nekterih trav, tako n.pr. od pozne latovke, travniške bilnice, prave l'deèe bilnîce, pa daje tudi maie množine semena, od 50—lOOg ter slike rastlin in pa vzon-e semen zastonj na razpolaganje. Priglasiti se je pa treba čimineje.
Končno pozivam zlasti tiste trgovce s semeni, ki so se pečali predvsem s travnimi semeni, dalje zveze gospodarskih zadrug in pa glavne kmetijske korjioracije, ki posredujejo drnga leta kmetovalcem naktip travnili semen, naj ponudijo avstrijskim poljedelcem iirimcrne cene za travna semena in naj jih zagotove, da jim odkupijo nabrano ali itridelano travno seme. S leni bodo ugodno vjilivali na to stroko kmetijskega gosjiodarstva, na pridolovaiije krme in na živinorejo ter sebi zagotovili potrebno množino travnih semen za prihodnje leto.
Dvorni svetnik Teodor pî. Weitizierl,
mvuatelj c. kr. iiotitHje xa i)ryiskcvrtiijc somen iia 1 luimjii,
Dolenjci J podpirajte „Dol. Novice" z iiiseriraiijeni iii z dopisi ! Pridobivajte nam novih naročnikov!
Domoljubno in karitativno delo „Katol. tiskovnega društva" za časa vojne.
Kot dopolnilo k imenovaiiemii poročilu „Kaltd. Tisk. Društva" v Ljubljani v iSlovenni dne 1 maja in v Domoljubn dne IH. maja 1 iti (i, slede tnkaj še nekateii ])odatki, kar je omenjeno društvo storilo po vodstvu svojega podjetja J. Krajec nasi, v Novem mestu v vojne dobrodelne namene. Vkljnb dejstvu, da se to podjetje s težavo vzdržuje, jestoi'ilo društvo mnogo dobrtsga, da, žrtvovalo je primerno svojim razmeram nad svojo močjo na oltar ljubezni do bližnjega v korist in blagor domovine. Tudi to podjetje kot poih'užnica velilíoga jiod-jetja Jv. T. v Ljubljani vsikdar rado-voljno deli vsakovrstne podpore v različnih oblikah v teh bridkih časih, ko zdihiijeta in kličeta na ]>omoČ narod Íii domovina. Jlazunie se samo ob sebi, da se ta jio-družniiia nikakor ne želi ponašali s temi podatki i^rod svetom, saj dobro ve, da je prav sedaj sveta patrijotična dolžnost vsakega posameznega državljana kakor še posebno vseh društev in zadrug, da vsi — vsi pomagajo po svojih najboljših močeh do zmage ljube Avstrije.
Pri tej iiriliki zaniorenio s ponosom javiti, da priznavajo našo vsestransko ne-.sebično delovanje pristojne oblasti s pohvalnimi do])tsi, ki jih je prejelo vodstvo tvrdke -1. iírajec nasi, v Novem mestu, ki je doslej darovalo v vojne namene sledeče :
Ćasojus „Dolenjske Novice" je pošiljala vojakom v bolnišnicah in na bojiščih ,32 izvodov v vrednosti kron S5.
Različnih dobrih knjig iz lastne zaloge je razjioslala po raznih bolnišnicah za vojake, nadalje večkrat pismenega pa-))irja in ovitkov, zemljevidov, molitvcnikov, rožnivencev, raznih drobnarij, pi.salnih po-trebšfti]!, razglednir- in pratik skupne vrednosti nad kron !220.
Tiskarna je izvrševala brezplačno različne tiskovine, lepake in vabila za „KdeČ Ivriž", za cvetličen dan, za slavnostno predstavo v Šmiltelu, 150 lepakov
za bolnice v se<imili jezikih, 1000 vabil za cerkveni koneeit. blokov in izstopnic, lepenke za vojaške copatke; skupaj v vrednosti nad kron 210-2S.
(.-iotovine je darovala za „lideč Križ" in vojaštvo ter za vojne namene Iv 21, za cesarja rojstni dan K 30, za vojaško perilo K 10, za vojaške božićnice K :iO, za teden „UdeČega Križa" K 10, ndnina za „Rdeč Križ" K 10, namcslo venca na grob umrlega monsign. Zupančiča „Rdečemu Križu" K 25, namesto razsvetljave H. dcceiiibra K 20, za vojaški sirotinski zakîail K 20 in za lavorov venec K 5 skupaj kron 1 7(i.
Tedaj vsega skupaj nad 691"28 kron.
Tvrdka je tudi vedno prostovoljno in brez vsakega dobička prodajala različne patiijotičiie spominske znake in izdelke v blag namen „Rdečega Križa" in vojnih liodpornih zavodov. Podpisala je tretjega in četrtega vojnega posojila 1400' kron,
Škropljenje in žveplanje.
Sedaj, ko je trla odcvetela, je prav prikladen čas za tretje škropljenje in žveplanje. lidor je približno jired tremi tedni škropil v drugič, ta naj poškrojii sedaj trte v 0'efjič. Tega škropljenja se ne sme odlašati, kajti peronosjiora se je že povsod prikazala in če po sedanjem vročem vremenu nastane nekaj dežja, se zna bolezen jnav hitro in opasno razširiti.
Posebno pozornost je pri tem škropljenju obračati na grozdje, ki ga bolezen v tem času najraje napade. Zato ga je sedaj treba ])rav (euieljito poškrointi.
Za tretje škrojiljenje trt je treba vzeti galit!0 malo močnejšo in sicer Vj kg galice, 'Vj kg galuna in l^-'akg apna na iOO litrov vode.
Kdor ima gaHce več na razpolago, vzame lahko galice in galuna po 1 kg, apna pa 2 kg na sto litrov vode; več galice ali galuna jemati, je potratno.
K'akor smo čuli, je prvi vagon Žvepla na K'i'anjsko že dosiiel iii se je že razdelil med razna županstva.
i-istek.
Hijene bojnih poljan.
Krasna, mehka Jioč. Ivalcor otrok v
iiiaterinem naročju je počivala dolina v
ëlobojii senci; potoček je pel ualaliiu) žii-
oorcc uspavanko in dolina dremlje in sanja.
^^ajgloblji mir nad zapuščeno vasjo. —
Kakor da bi ne tiii po dnevu tu razsajal
s krvavim iiiečem in gorečo v roki, uai,«,, j^j ijj,,^
par uram. mesarila bela žena s svojo grozno
Uso,_kukorda ne bi po krvavih tleh 'm v. m i;u.jeni junaki, še so <lihali nekateri nekoliko, toda .smrt. ki j.
Hi stela svoje žrtve, se je tudi njim že režala i>rav zlokolino v obraz.
krvi	gfoiiii in
'i'^da sedaj se je vzbudilo tam, kjer C koncuje gozd in se nadaljuje s kriven-ča.stim drevjem poj'aščena peščena ravnina, krivnostiu) bitje, iz mraka je vstalo nekaj,
J-i se je pocusi, yWn^č, plašno, kakor boječa
in vendar krvoločna zver bližalo, se ustavilo, dvignilo glavo, se oziralo naokrog, če je vse varno, in potem zopet nadaljevalo svojo tihotapsko pot. Tako je pri.Šlo obiiidjivo, drzno, plenaželjno hliže — [»opolnoma sliČno hijeni, ki se prikaže po boju meil dvema živalima na tistem mestu, da dobi svoj kos plena.
(îlobok molk vlada še vedno v vasi. In z motno lučjo se vije kakor kača nekaj skozi ulico, pokrito z mrtveci in ranjenci. Luč, ki sedaj zasveti, pa zopet ugasne, spominja zojiet na pogled hijene. Zdaj švigne po nepremično ležečih ali v . biilečiuah se vijočih truplih, }dane čez oči, ki se premikajo nemirno, \sled svitlobe bolestno zadete, hiti priiko zapestji in rok -in naenkrat se zaiskri, jasno in zlato prstan — in prsti kakor kremplji jastreiia ga i)otcgnejo z nestrpnim sunkom doli — tam se zablišči verižica — strgajo s prsi — ura zaropoče zanjo — —
Hijene so na delu — ropajo mrtve in ranjene ■—■ ne prizanašajo ne sovražniku, ne prijatelju — preobračajo žepe,
mečejo denar in vrednostne stvai'i, [lapirjc, pisma, brez izl)ere v svojo sivo vrečo, trgajo in režejo zlate in srebrne kovine proč — urno, vajeno, varno gre grozno delo izpod rok — ulica za ulico — vreča prihaja vedno težja in ženska, ki jo nosi, hropi pod bremenom. VČasi jo spusti malo ua tla, toda mož, ki gre pred njo, upije jezno in glasno nad njo, naj mu sledi. Njegova svetilka, ki jo skriva pod suknjo, po.sveti, če pride do novega kopiča mrtvecev, in njegove oči iščejo željno zhita. .)ud je, ki sledi s svojo ženo Rusom, neojiažeii, in končuje njihovo krvavo delo s svojim sramotnim ropanjem. l'o navadi je tema in noč njegova pomočnica, toda tudi po dnevu ga prižene polihrp po plenu iz njegovega skrivališča. Samo da je tedaj dvakrat bolj previden.
„Dosti, Izak", zašepela žena, ko si delata s tiiidom pot skozi ulico. VreČo vleče za seboj.
„Če pridejo zopet Avsti'ijci —"
On zakolne zamolldo. Potem se z enim sunkom pripogiie in vikne hipoma v
veselem presenečenju. „Poglej — briljant!" ?;en.ska spusti vrečo na tla in stopi k njemu. Njegova luč pada ravno s širokim sijem na vojaka, ki je ležal i)red njima. iMlad obraz, bled, izžei. od bolečin, ki gledajo iz nje.ga začudeno in inoseče pomoči rnjaveoči, obdaja svitloba. Rokas prstanom, ki mičejudove oČi, leži mrtvo na tleh. Jud jo dvigne, jo drži in poskuša potegniti prstan y, nje In obraz mladega vojaka je prešinilo. imenska, čije oči so obvîsele ves čas na mladem človeku, ))otika juda na ramena: „Ti, ta je še živ!" „Pa naj bol" In z zverinsko silo mu je liotei jdaniti za vrat. Ženska, obvladana po naknadnem čuvstvu, ga pa zadrži: „Pusti ga! Saj dobiš prslau takointako!" dud jo sune vstran in zopet Irga prstan z roke. Tu se pa naenkrat z vso silo zažene |)okonci mladi \ojak. Druga roka je še zdrava. .Itid se vrže nanj, se bori z njim, ga vrže lui tla. Toda mlado življenje jiod njim se bori v obuijneni Itoslednjeni boju — ženska ju gleda, v.sa prestrašena in osiipnjena —- že hoče priskočili, pa nekaj jo zadržuje — za vrečo
Yinogi'ailniki, ki so žveplo prejeli, naj tedaj ž njim takoj gi'ozdje na fino |)()štti)iaj(). To žvoiiltiiije sti pa mora vrSili ob lepem, vioicni in sniieni vieiiicnn, sicer nič nc zaleže. ICdor žve])la ni doliil, ali cie je vi'eiite oiilaííno in liladtio in žvc.planje iiennigoííe, ta naj pomeša med galiííno škrojtilno zincs na vsakih 100 litrov IDOg (U) dek) kalijevega liipci'manganata, ki ga ima v zalogi e. ki", ktnerijska drnžl>a v Ljubljani, lialijev hipcniianganat jo treba poprej v votli ali v gaiiř;ni škropilni tekoeini I'aztopiti.	lï. Skalic.ky.
Trtna rezina.
Vojna oblast jc letos zaplenila vso trtiu) l'czino ali rezje v svriio izdelovanja k)'me za govejo živino.
V nekaleiili občinah pa vojna oblast zaplenjene l'ezine ni prevzela, tako da leži še sedaj v kupîb po vinograilili. Ker se v taki subi rezini redijo razni trtni škodljivci, zlasti i)a bnbe kiseljaka, opozarjam vinogradnike, da (e rezine vojna oblast nc bode več prevzela in da storijo prav, ako i'ezitio takoj sežgejo, ali sesekajo in kompostirajo,	li. Skalický.
Soška straža«
Soška tni straža stno, branimo Avsti'ijo Mi smo kot zid jeklen jaksi od skiilitili steit, jiiktlar sovragov plen doit) naš ne bo.
Širotii Čez hrib in plan
bijemo boj strašan,
kdo bi bil iilahV
Čete nezmagane
itiile smo Avstrije,
svoje sovražnike
slarettto v jirah. lír. (iorva/ij.
Cerkveno.
Procesija ita praznik presv. Ilešnjega Telesa sc je vršila v Novetn taestti v lepetii redu ob krasnetit vretiiemi in še prceejšnji udeležbi občinstva. Procesijo je vodil preČ. g. kanonik J. Virant z veliko a,siste!ico. Vso slovesnost je povzdignilo ilobro iibrano petje in pa male belo oblečene deklice, ki so ])otresale pot božjcnni Izveličarju s svcžitiii cvetlicaitii. Procesije so se udeležili zastopniki tiikajsnjih tnestnili in c. kr. državnih uradov, častniškega zbora itd. Toseljiio je bilo pa vojaštvo častno zastopano. Ginljivo je hilo videti vojakc-jnnake, ki so z vidno pobožnostjo korakali s procesijo.^
Šmihelska procesija presv. Rešnjega Telesa se je vršila prav slovesno přetečeno nedeljo. Vodil jo je preč. g. župnik Trškatt. Odsotne tttoške, ki služijo cesarjn in do-ntovini, so hvalevredno nadomestovali vo-
jaki. Tem Častnejsa je bila pa udeležba ženstva iti jiosebno veliko je bilo nežnih belih deklif. Viileli stiio zopet več parov čvrstih šmilielskib deklet, v narodtii itoši in s pečatni. Krasno vreitie jo še prav po.sebno povzdigttilo vso slovesttost.
Procesije z Najsvetejšitn so se letos na jiraznik pi'esv. Rešnji-ga Telesa v vsej novomeški okolici izvišile prav v/iiodbttdno in v/gledito ter oh lei>etit vi'etttemi. lies so se povsod |)ogrešali gospoilarji, oČelje in sitiovi, toda storili so tembolj stari, ženske in ttedolžni otioci svojo dolžiiost. Imele so pa leloštije pj-oeesije značaj prošnjih procesij. iSaj so gotovo vsi inieležene! prosili Izveličarja za ztiiago in skoraj.šnji mil' Avstriji ter za si'eČito povrnitev predragih svojcev.
Slovesnost v Slovenskem Lurdu. —
Kakor drtiga le!a, se bo ttidi leltvs dne ii. jnlija slovesno obhajala obletitica po-svečenja Marijiitega svetišča v Slovetiskem Liirdn, v llajhenbiirgH. Ivot priprava na t(t slovesnost ho triilnevnica, ki se začne na praztiik jtresv. Srca Jeziisofega, to je dne iio. junija líJltí. Vodili bodo to pobožnost prečastil.i gospodje tttisijonarji od Sv. .Tožefa nad Cetj.em. tJastilci Marijini, prihit.ite one dtii v ttaš Slovenski Lurd, da zopet sknpno zaprosittio Ki'aljico muke in bridkosti, da si potolažimo jtri njej svoja žalostna srea.
Dopisi.
printe, njene roke se sklepajo okrog dragocenosti — tedaj pa zajilaiiiti — nekje v vasi. Oblak dijna, spremljan od platiienov, se dvigne — in šc drugi se [irikaže na di'ugem skednju — platnen šviga na streho, kmahi- je vse v ogtijenent ntorju.
Ženska gleda novi prizor in pozabi za trenotek na boi'bo pred seboj, -hid ne vidi drugega kot sovražnika, prokletega Avstrijca, ki titu noče dat! prstana. Ivakor divja zver je. Čije plen se bi'ani. Njegova žena ga kliče, pa on ne sliši niixsai'. Ne vidi visokega plametta nastalega požara. Ne sliši trohentinega glasu, jasno in zvonko, klic zmage iz srcbiitih ust, čijili glas navda ženo s lakittt strahom.
„Avstrijci!" zakriči prestrašena, spusti plen in zbeži. „Avstrijci !" zaki iči vojak, krik, da bi počila prsa, in pri tent se oprime njegova roka krčevito kakor ključavnica jiidovega vratu — čuti, kako pade nekaj ležko hroi)ečega, ttirtvega — nanj, poleg itjega in še enkrat zakriČi, da je šlo rezko v noč: „Ihira, Slovenci — Avstrijci!"
Iz Mirne peči. V Mirnopeški občini so v zadnjem časn tatvine takorekoč na dnevnem I'edu. Ne itiine skoraj tedna, da ne bi tatovi tu ali tattt ulomili, bodisi v zidanice bodisi v hiše. Zailnji petek zvečer so ulotitili tatje v zadnji kone*; hiše pri Vircu na Malem Kalu in odnesli gospodarju iti siini })razitično obleko, nekaj perila in dve žeptti nri iz skrinje; dan pozneje so nlomili v zidanico posestttika liobnai'ja iz Podhoršta v Cirčvrliu in odnesli nekaj viita; enako so trpele zidanice v Lazih, V (lor. Katttenjn pri liašljii je bih» ukradenih iz skritije okrog 400 K v denarju. Pri neketii ))osestnikii na Kalu je bil ukraden ključ od zidanice iz stanovanja; gospodar je Šel tisti večer na st.ražo k zidanici, da bi liričakal tatove, a jih ni bilo. Moral je iakoj napraviti novo kljiičavnico. Nekateri dolže cigane teh tatvin, a kakor vse kaže, mora obstojati neka tatinska družba, ki tako sisteittatičito krade. Tatovi sedaj lahko svoj îtosel itiirno izvršujejo, ker je tako malo odraslih ttioških doma in ker ljudje sedaj vsled velikega trpljetija in utrujenosti ponoči trtlno spe. Včasili so lake tiče hitro zasledili, upajitio da bodo tudi sedaj prišli na sled tej tatinski tolpi, seveda ti'eba jo zato jjrave spretnosti iti vstrajtiosti. Sedaj za enkrat ne kaže drugega, kakor da pridno zat>ii'ate s ključetn svoja stanovanja in da ne jmscate sobe, kjer itiiale obleko, denar in razna živila, brez stanovalca; kajti latovotit vse prav pride, Itodisi obleka, deiiai', žito, itiast, vino, poljska orodja itd, in vsako sutitljivo oselio takaj orožtiištvn naznanite, ki bo svojo dolžnost gotovo spoltiilo. Najboljši varuh jired tatovi je dober jies-čitvaj, brez katerega naj bi ne bilo nobeno gospodarsko jtoslojije, posebno otio, ki je bolj osattiljen<).
(z Žužemberka. Zttatttenječasa. Povsod se čuje, kako je sedaj ttialo jiorok. Otroci sploh ne bodo vedeli, kaj je iioroka, ker nobene ne vidijo. Ženin()V, l'atitov ni dotna. Pri nas so stopili na jilan mesto faittov tuožje udovci. Dva sta bila že oklicana in poroi';ena v zadnjetit času. V tretje gre rado. O enem se z gotovostjo govori, da pripelje v kratketu nevesto, tudi vdovo, jtred oltar. Mož itita sicer že precej čez scdettideset let, ])a se še postavi kakor i'ant. Nekateri, se sliši, govore nekaj o novcih i u patiieti iti podobne iteslaiiosti. Tetu bodi v obraz pov(;datio, tla to tiiai itjajo iz gole nevošČljivosti, kei' namreč ne ju'i-voščijo veseli vdovi stai'ega ittoža. Mi pa
nismo taki. Nasprotno, prav iz srca želimo: lîog daj hodočetmt })aru veliko sreČe, Čc ne na Letu svetti v zakonit, pa lui ottem v nebesih !
Iz AdleŠIČ 2-L junija. Včeraj stno (h)bili od vojnega kurata C. g. dr. Franca Kulovca žalostno vest., da je iniiil na"ita-lijanskem bojišču zopet edeit naših žtip-Ijanov in sicer Ivan Veselič-Juras, posestnik iz Adlešič h. št. 2. Zadela ga je Ki. t. m. zjitt.raj italijanska graiuita v glavo. Ivo so ga n(!sli v boitiišttico, je na potu uittrl. Poko])a]i je bil še isti dan na skupiietu vojaškem pokojiallšču v okolici tnesta Asiago lui Italijanskem, Jiil je star let. Zapušča ženo, boleltno, itt 4 ntale otroke, katerih najstarejši sin je star 1 let. Bil jc eden naj[ioŠteitejšiIt itt najpridncjših posestnikov, za kateritii "natn je vsem žal. (ïudno res, da padajo v sedattji vojski večinottia ttajboljši tttožje in iantje. Tolaži nas ])a tiiisel, da so iiili zreli za nebesa, zato jih je Bog poklical iz sedanjega trpljenja k sebi na jtlačilo, kar naj bo v tolažbo ostalim vdovatti in sirotant.
Vsled suše prizoril je letos jeČtnen kakili 14 dni preje, kakor drtiga leta. Nekateri so ga jioželi že si'edi meseca. Suša se iH'i nas že utoi^no pozna posebno na krompirju in hžolti, ki se že suši. Razun tega pa izpodjetlajo tižol močno tttdi Črvi. Prve krme je bilo pri nas maio, nekateri so nakosili polovico manj kot lani. O ne dobimo kaj kitialo dežja, ttidi otave ne bo. Po nekaterili ki'ajih, kakor v viniški in preloški župniji Še do daiieâ niso posadili présada.
Iz vojne pošte Št, 601 piše dotnačin nekemu gospodu v Novomesto mej drugitni osebnimi stvartui sledeče krajevne zanimivosti : „ ... Tu je seveda vse bolj pozno nego pri nas, ker smo po dolinah višji za 700 metrov nad morjem. Ob vsaki spremembi vremena se pokrijejo vrliovi z novim snegotn do nižave 1500 metrov. Tudi sedaj v mesecu juniju ni nič Imlje. Noči so zelo mrzle tako, da se i)osluŽujemo šc sedaj zimskih rokovic in to po dolinah. Jvaj še-le občutijo naši vojaki na grebenih 2000 metrov visokih, si lahko mislite.
Sedaj tu dežuje že nad 14 dni, kar ovira košnjo kmetom. Trava je tu kaj lepa in gosta in velika v splošttcm, vse kaj drugače nego pri nas. Uži so enako lepe, le škoda, da je deževalo, ko je najbolj cvetela. Di'tigega žita je tnalo. Krompir sedaj okopavajo, enako ludi koruzo; pri obeh pa pusté še dokaj plevela poleg. Kakor se razvidi, tu na pritlelke veliko ne drže, pač iia več na živinorejo, katera je res na visoki stopnji lu v Pustriški dolini. Po 20 do 30 glav ima eden jio-sest nik. Pasma je lisasta, belo-rujava. JtinČke pusté vse \tlemenjake, tako da ima eden kmet po tri do štiri bike enake starosti. Poslopja so vsa zelo obširna, stanovanjski deli prav močni; istot-ako vlada lep red in snaga okrog gospodarskili poslopij. Ljudje so kaj vljudni in nasproti vojaštvu po-streŽljivi. So pa vsi tnoški v vojni; kar jih ni Šlo od luičetka prostovfdjno kot deželni prostovoljtti sti'elci, so pa asentirani, tako da so le tlečki poti J 5, letotit doma in starčki nad 60. letotn. I^ri iu;žnein spolu ni opaziti posebne krasote . . . Držé se strogo narodne noše ; vse v enakih klobukih, črnih oblekah s Širokimi preilpasniki bolj svetle barve, premožnejše (udi svilnate. Iz pokrival visé do tal Široki, svilnati trakovi, enako od iiasti pri premožnejših. Navadno se pozdravljajo z „Krist Gott!" Opazuje se ludi velika zmernost v pijači; vinjenega nisem videl še enega Tirolca, kar gotovo pospešuje lilagostanje. Veliko je tti črne boste, to je smrečevja in tiie-cesnovine, enakottierne debelosti in nepričakovane visokosti. Listnatega drevja ni, razun obiltiega jevŠevja, ki je našemu le ntalo podoben. Dobe se pa tudi lipe in breze ter jesenov ina. Hrast a pa sploh Še tu videl nisem, dasi sem prehodil dokaj boste. Posebno krasne so neke vrste rtid-niiie; srebrno se lesketajoče, kakor bi bile
res iz srebra. Po tttojetn mnenju je to že (»kattinjen premog; dokaz tetnn, ko seiti videl debelo klado, tnolečo globoko z enint koncetn v zentlji, drugi konec na površju, ki je bil okatmijen, enake pisatie barv(i, oni pa, ki je bil v zemlji, pa kot prešel že ptemog v peŠČevino. To setii videl oti niiki novi cesti, ki je bila globoko vsekana v zetiiljo. Krastui so spidjaiie tudi ceste, ker dela na njih stotine voj. tijetnikov in jih ravna itt širi, tako bode itnela dežela leii dobiček pri tetn. Zatnorejo se pa radi ugodnih zvez cest čete itaglo iz jedncga kraja v drugega z avtomobili prestaviti. Toliko, kar, bi Vas kot ekonoitui zamoglo zaninuiti . . .
DomaČe in tuje novice.
Podružnica Slom. Zveze za novomeški in črnomeljski okraj zboruje (i, julija t. 1. ob H. uri dopoldne v Novetn mestu, in sicer v deški ljudski šoli v frančiškanskem satnostanu. Predava g. okr. šol. nadzornik Janko Cirad, Piidite vsi Člani gotovo! Vabijo se pa k teitiu sestattku tudi vsi lirijatelji Slomškove jtodružnice. Odbor.
Signum laudis je dobil cand. juris iz Novega mesta, g. Julij BnČar, nad-jioročnik 70. pp. — Čestiíatno jnnaškeinu domačinu !
Povodom 50. obletnice slavne bitko pri Kustooi dne 24. junija I 80(j. leta so bile v Novemmestti in okolici 24. in 25. junija razobešene cesarske in deželne zastave.
Posvećenje novomašnikov ljubljanske školije ae je vršilo v stolnici v soboto 24. juttija ob 7. nri zjutraj. — Ob istem času pa je presvilli tržaški škof dr. Andrej Jvarlin v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani podelil zakrament sv. mašihkovega posvečettja bogoslovceui svoje škofije. Oficijelni kranjski patrijotični znak.
C. ki', deželin) předseduištv» je podelilo pri (!. kr. deželni vladi v Ljubljatti obstoječi nabiralnici naturalnih dai'ov c. itt kr. vojno - oskrbnega urada na iiodlagi ministrske naredbe z dne jantiarja 19U), drŽ.zak.št. 1!), dovoljenje za [»rodajo 10.000 komadov oticijelnega kranjskega patrijo-tičnega vojnega znaka po ii K koiitad v prid patrijotičnega deželnega in gospejnega ])ou!ožnega društva Rdečega križa za Kranjsko, v lastne svrhe imenovane nabi-ralnice naturalnib darov iti deželnega urada c. kr. zaklada avsti'ijskih vojaškili vdov in sirot, ki se še ustanovi za Kranjsko, po enakih delih. Znake, ki jilt krasi grl) Kranjske, prodajate po naročilu „Rdečega Križa" za novomeški okraj tvrdki J. Ki'ajec nasi, in lír ban H o i'v a t t Rudolfovem in sicer z oziiom na dobrodelni namen brez vsakega dobička. Po poŠti se raziiošiljajo s povzetjem in sicer najmanj šest znakov. Dolenjci! Sedaj je prilika, si za trajni spomin na vojna leta 1914, 15 in 1916 nabaviti zares lep kranjski domači znak za krone.
Nova žrtev slovenskega duhovnika 1)0 laških izstrelkih je preč. g. -Anton Bi-atina, ki so ga^ smrtno zatleli na binkoštni pondeljek v Sempeti'u pri Gorici. Pi enesli so ga v dom „ Kmetijskega ilrušt va", kjer tiui je Č. g. dekan dr. Fr. Knavs podelil sv. jioslednje olje. Kmalu nato je izdiltnil. 1'oleg Itjega je bilo ubitih še drugih pet oseb, petnajst pa ranjenili. Rajui Bratina je bil blag gosjiod in tlelaven tnož. R. I.P.!
Za profesorja fundamentalke in modroslovja na ljubljanskem bogoslovnem setiienišču je intenovan Č. g. dr. Frančišek (îrivec, dosedaj prefekt itt nattiestni profesor v semenišču.
Pegasti legar. Od 2H. maja do juttija. je bilo v Galiciji uradim priglašenih 397 slučajev tnarogastega legarja med l'ivilnim prebivalstvom.
Umrla je 2'j.t. m. Marija G rando ver, užitkarica v cesarice Elizabete bolttici v Novem mestu, doitui iz Gorenje vasi, občine Mirna.
Žveplo se bode razAlelîlo v toku prihodnjih ihii vsem Liikajšrijini viiiogradiiikimi, ki .so ga iKiročili in jjlačali ])ii županstvili, 0(1 nai'ot'ciic iiinožiiic žvei)la sc lïotlc razdelilo prvič Siiiiio ono tretjin», ostali dve tretjini so bodete i'azdelili, k» bode žvejihi zopet doido. Vse posestnike se s tem jio-scbno oiiozai ja iia nevarnost / ravnaiijcni z žveplom. \'sako ilrgnciijc, tlačenje žvcpia je nevaiiio, ker se more isto vneti. Ncvai-no je kaditi v bHžirii žvephi. Nevarno je lioditi s podkovanimi čevlji, kjer ses je žveplo po tleli 1'aztrosilo. ^ato pazite Jia to, vino-gi'adnil<i, da vas ne zadene kaka nesreča!
Podružnica kmet. družbe v Novem mestu naznanja, da se bode oddajalo žveplo Ka občino ňiuÍhel-St,opiče v [letek dne íio. t.. III. ob 1). (ij'i dopoludne v sldadi-sčn v ]íi'.Šljiini. Župljani ix Stopič, Todgrada in Vavtevasi ga dobe skupno kakor pri oddaji galice, župljani i/, Smikela in Kaiidije naj pa pi-idejo osebno ponj v Brsljin.
* Orkester v Kaiidiji. Na Kresni dan KveČer jniiediSa je bolnišnica Usmiljenih bratov v Kandiji na vrtu mali orkester za bolne vojake v spomin na slavtio bitko pi i Kustoei. Sodelovali so sledeče gospodične in gospodje; Ervina iti Zora Uopasova, Magda Kastelčeva,Edniuiul Kastelic, Frane Lončar, Kail MuŠič, Kail Matko, ililan Hopas in Albin Petermanii. — Izborno ubrana godba, katero je vodil g. Ednuirid Kastelic, je ti'ajala približno eno uro in pol. A^ojakom se je iiostreglo Indi vsakemu s steklenico iiive in eigaretami. Mala pri-J'cdba se jim je jirav dobro dopadla; veselje ill livaležnost se jim je brala iz obrazov. Po končanem sviranju sejećetovodjaNovak v imen« vojakov zahvalil igralcem in pa vodstvu bolnice za lopo prireditev, — Dal Bog, da bi zopet kmalu pi'aznovali dober iztd )n zmago sedanje vojske nad našimi verolomnimi in brezvestnimi sovražniki! ® Obisk bolnikov v boitilšnicah je dovoljen, kakor smo zadnjič jioročali, le onim, ki zamorejo /» zili avniškim injlnlilum du-kazati, da so bili i.ekom suditnj« vojm; uspešno cepljeni proti kozam. K temu sc fpoitint, da (a odredba velja toi'ej za bolnice v Novem mestu in Katuliji ter se naproša, naj bi župni ni^adi in županstva občinstvo na to opozarjali, ker sicer prihajajo ljudje po več ur daleč, da bi obiskali bolne svojce, a jih ne iimejo videti in ne govoriti z njimi, ker nimajo goj'i omenjenih izkaznic o cepljenih kozah.
Vojaški pogreb je bil v soboto 24. junija t. 1. na Stuihelskem i)okopalÍšCu. K x.adnjemu počitku so nesli 18 letnega nda-deniškega junaka Josipa M urn, sina j:nanega lectai-ja in svečarja Fï. Murna. Kakor smo že zadnjič naznanili, je umrl ■loze v Inotuostu vsled zadohljenih ran Jia laškem bojišču. Na prošnjo lu'ežalostniii starisev so pa prepeljali njegovo izmučeno ti'i'plo domov v Kandijo. Pokopal ga je vojasko čast jo p^č. g. voj. kurat Andi'cj Nagy ob navzočnosti prcčast. šmilielske iu druge duhovščuie, o«. tVančiškanov in Usmiljenih l)ratov, deželn. p„simica in župana stotnika tnešč. garde Bcrgmanna ter_ obilnega števila vojakov pod vodstvom voj. oficijala Kanaka ter drugih pogrebccv IZ vseh stanov. Bodi dragemu Joželu lahka 'lonuiia zemlja, za katero je izkrvavel svoje nadepobio življenje! Njegova duša pa vživaj večni raj!
Razglas, Vsled ukaza c, ki', deželnega pmlsedniStva /	-„„jj^	gt.
á91b;Mol). .se razglaša; Pripetilo se je, 'la so se našli med starim železjem ne-razstreljen. naboji (topniški izsirelki, ročne graimte, metalne mine) in
«treljivi zavoji, ne glede na načelo, da se '"'iijo že na mestu, kjer se najdejo, raz-sMeiti. Občinstvo in zlasti u„i, kateri nabirajo staro železje odnosno ga odpo-si^ajo se v lastno korist i.i da se zabranijo
t W	l'oiîivljajo, da neraz-
s iLljuie riubojo, u,t,ere najdejo, varno
shramjo in o tem takoj obvestijo najidižjo
v.ojaskoah varstve.m oblast, (c. kr. olu ajno
glavarstvo, policijo, orožnike), katera bode odredila razstrelitev po slrokovnjakili.
Pade! je na ilalijanskrm hojišču Janez Plave, pri dom, peSpolkii, doma iz lii-liovega pri I^liriii peči. Zadel, je bil od šrapnela. Vojni kurat ga je izjiovedal in mu dal sveto odvezo. Ranjenec je v teku dveh ur izdilinit.
i Izkaz darov za rezei'vno bolnišnico Usmiljenili bi'atov v Kandiji: Pi'ofesor dr. Ažman prrcejšno število knjig ; c, kr, okrožna sodnija v Rmlolfovem 1) kg šai'iiije in nekaj tobaka; Žuiiljani iz Uadovice 1 zaboj suhiii čeŠjielj; Županstvo v Lokvici 2 male vreče anliega sadja in Češpelj; g, župan Kline iz G01', Polja 2 vreče kromidrja; Krajec nasi, večjo množino i)ismenega jiapirja in razglednic s sliko Novega mesta in Družinskih pratik; županstvo Šmiiiel-StopiČe pi'ecejšno množino češenj, Najprisrčnejša zalivala vseJii i>lemenitim darovalcem!
Mnogo iskrenih pozdravov iz laškega bojišča pošiljamo vsem dolenjskim prijateljem, znancem in vojaktnn, ki se bojujejo za cesarja In domovino: Josip Jiataj, Anton Krašovic, Franc Jaklič, Franc Bučar in .ložef IvraSovic s jirisrčno željo, da bi nam Bog poshil zaželjeni mir in našo povrnitev v ljubo domovino, holenj. Novicam ])a želimo obilo Jiaročnikov. Z Bogom!
Prepoved klanja koz in kozličkov. Na podstavi ^ L ministrskega ukaza z dne i), maja ííMíl. leta, drž. zak. št. 134, zaukazujííiii tako; lilanje molznih koz iu koz za 1'ejo ter ženskih kozličkov sc po vsej Kranjski, izvzemši sodne okraje ňkotja Loka, ICranjska gora, Uailovljica in Žužemberk, prepoveduje. Od te prepovedi so izvzeti zakoli v sili, liavnotako je pre-jiovedano prodajanje v prvem odstavku označenih živali za zakol. — Presl<ijjki teh ])repovedi se kaziuijejo po določilih g nunisti'skega ukaza z dne i), maja 19 1tí. Ida, drž. zak. št, ! ii L — Ta ukaz tlobi moč z dnevoni razglasitve. — O. kr. deželni predsednik: Henrik grot Atems s. r.
IV. vojno posojilo znaša nad šost miljard. (-ast in slava Avstriji!
Zahvala. Predstojništ vo bolnišnice I'smiljeiiili bratov v Kaudlji se v svojem in v imenu bolnili vojakov naj])risrčuejše zaiivaljiije vsem ji. n. gospicam in gospodom, ki so dne ^4. t. m. sodeloval! pri orkestru povodom ])etdesetletnice bitke pri Kustoei. Jednako se zahvaljuje tudi neimenovanemu za blagoliolno naklonjen prispevek, kateri se je porabil za pivo in cigarete vojak(un.
Vojaško. Rodbina Kilah iz Velikega Slatnika št. 7. ima 5 sinov v vojski. Eden sin Alojzij je bil v začetku vojske v tiahciji vjet ill sc uahaja zdaj na Ruskem. Drugi Janez je bil pri Podgori vjet. in je zdaj na Laškem. 'J'retji I'^'ranc se zdaj 3e bojuje v Tirolah. Četrti Jožef je na soški fronti, in peti Tomaž se nahaja kot sanitejee tam nekje okrog Gorice. Dozdaj so še vsi zdi'avi.
Nesreče. Janez :\Irhai-, užitkar v Dolenji Vasi pri Ribnici, je padel z voza. ]\[cdtcm mu je šlo kolo čez desno nogo in mu jo zlomilo nad stopalom. — Jože Pajk, učenec ljudske šole v Treimjem, je liotei dognati sestavo dinaniitnetoke. Drapai jo je toliko časa z nožem, da mu je v roki razpočila in laztigala [)rstc leve roke, — Fi'anc Gregorčič, posestnikov sin iz Dol. Maharovea, je jezdil konja iz napajališČa proti domu. Muliasti konj je pa vrgel dečka s sebe in ga udaril s kopitom. Zadal mu je rano na levem sencu. Navedeni ponesrečenci se zdravijo v kandijski bolnici.
Vojni pregled.
Italijansko bojiííie, — Po uradnem poročilu dno íífi. t. m. je bil l)oj s topovi v severnem odseku Dobrdobsko plaiioie dne ÍÍÍÍ, junija od časa do časa zelo živalien. Južno-vzhoduo od Mriileg;a vrba smo odbili ponovno sovražno napade na našo iiostojanko, 23, t. m. zjutraj pričeli so so v odseka Plčicken živalmi boji 8 topovi, /opetni najiad Italijanov na Uroda del Aiicoiia na bojni ćrti v Dolomitih so jo izjalovil, liavnotako so se izjalovili sovražni napadi iz prostora pri 1'nmolano, Več
visokih vrhov na Ortlerju ob meji so zasedle iia.šc čete. Skupina pomorskih letal pn je metala 22. t. m. zvečer uspešno bombe na italijanske postojanke pri 'Pržiču. Neka druga skupina je 23, t. m, zjutraj napadla lienetke ter zadela a težkimi bombami večkrat, kar jo povzročilo močne požare v utnllmh Nicolo in Alberoni, v plinarni in posebno še v arscntdu. Letala, katera so sovražniki živahno obstreHo-vaii, so se nepoîkoiiovana vrnila. — Une 24. pa se iiraiino poroča, da so italîjani, potem ko so povišali svoj topniški ogenj do skrajnosti, napadli našo postojanke v odseku IMocken na Ijahner Joch in jMali Pal. Oba napada smo odbili. Kolodvor v .41a smo obstretjevali našimi težkimi topovi. Neko našo torpedno ladjevje je 28. t. m. zjutraj obstreljevalo na italijanskem vzhodnem obrežju pri Giulianuova neko tovarno in neki vozeči vlak. Pri obstreljevanju razletela se je lokomotiva vlaka, 4 ' vagoni so zaceli goreti in več njih je bilo po-škotlovanih. 23, t. la. zvečer in 24. zjutraj sestrelil je linijski poročnik liantield v zračnem boju po eno sovražno letalo, ki je bilo na potu proti Trstu. Opazovalec Italijan je mrtev, pilot Francoz pa ujet. Letalo H. A. 12 so privedli v Trst, mej tem ko ae jo sovražniku posrečilo druzof^a s jiomocjo nekega oklojmega motornega čolua spraviti na varno, kojega po-.sadka dveh mož je baje težko ranjena. ííjutraj 24. t, m. pa je neka naša pomorska letalska skupina bombardirala z dobrim uspehom železniční most in kolodvor 1'onte di Piave kakor tudi ladjostajo v (iradežu. ilost jo bii štirikrat v polno zadet. Letala so sc vrnila kljub ^ju-t(îmn obstreljevanju nepoškodovana.
linsko bojišče. — Na severni bojni iirti izjalovili so so KOpct močni ruski napadi v oiisoku Stochod-Stj'r. Tu poskušajo iiusi že nekaj dui z neprestanivni napadi napredovanje vojne skupine Ijinsiiif^'ena preprečiti in jo potisniti v zamočvirjen del roke. Toda juiia.ški odpor jemlje liusoin vsako upanje, da pridobe proti zahodu kaj prostora. Kljub vsem ruskim naporom napredujejo zavezniki. 2i. t, m. vrgli so naši in Nemci Ruse severno Gorochova in 22. t. in. posrečilo se jim je severovzhodno tega kraja jih potisniti nazaj. V sredini bojne črte, kjer jo bil zaman jioizkus jjrodreti našo črto pri Lopusznu, raviiotako ljuti brezkoristni jioizknsi v odseku Strj'po, kateri jo prvemu sledil, poskušal je sovražnik na obeh straneh železnice, ki pe^e v Dubno, proti našim postojankam južnovzhoduo iti severno jirodirati, a vso zaman. Tu na državni meji stoječe čete, osobito skupinu iNižjo- în Gornje-Avstrijccv iu Kohiog-radčanov, ki sestavliajo prvo Črnovoj-niško brigado, odbile so hrabro vsak napad, pri katerih jo došlo mnogokrat do ročnega meteža, V Bukovini, kjer so je Rusom posrečilo prodreti do mesta Kutyja ter tudi to mesto vneti, so vrglo naše hrabre četo Kuse zopet iz mesta in upajmo, da se tudi posesti Črnovic ne boiio dolgo veselili, ^ajti po poročilh iz Bukarešta se je položaj naših čet v Bukovini zelo izboljšal. Kako velike izgube da imajo Kusi, kaže že to, da je Kijevski gubernator ukazal, naj mestna n|)rava nemudoma dobavi 50.000 postelj î!a ranjence. Vsa kiuogledaiišča in polovico gostiln so izpremenili v lazarete in stranke s petimi sobami so morale odstopiti sobe za ranjence, dasi jih vozijo, če lo morejo prenesti vožnjo, v notranjo Rusijo. V Kijev se pripeke vsak dan iz Petrograda 50 vlakov za prevoz ranjencev.
/aliodiio Itojišče. Nem.ški veliki glavni stan poroča t. m.: Sovražni niipadabii jioizkus vzhodno od Vperna se jo jjrepreĚil. Pri ijihons, Lassigny in [iri selu Maison de Champagne so nemške ])oizvcdovalne četo ujele nekaj dvanajatoric sovražnikov in zaplenile več strojnih pušk. řlahodno od utnlbe Vaux so Nemci odbili tri napade na Francozom vzetB jarke ter ujeU 24 častnikov in 400 [nož. 22, t. m. so napadli sovražni letalci mesti Karlsruho in iliiliUiausen na Badenskem ter povzročili med mestnim prel)ivalstvom nekaj žrtev, vojaške škode niso napravili. Napadalci HO izgubili 4 letala. Poleg teh štirih letal so izgubili sovražniki v zračnih bojih na raznih mestih še pet letalj v celoti tedaj v enem dnevu y letal, — 24. t. m. pa poročajo uradno, da so napadle nemške čete, na čelu jim 10. bavarski pešpolk „Kiiníg" in bavarski telesni pešpolk po učinkujoči topniški pripravi vrh ,. Mrzla zemlja" in vzhodno od tam ter osvojile oklopno utrdbo 'Phiaumont, vzele večji del vasi Fleury in pridobilo na prostoru južno od utrdbe Vaux. L'jele so 2C73 mož, tnej njimi 60 častnikov. — „Uuskoje Siovo" napoveduje, da tiodo mi Kraiieoskem zOjiet izkri^ali ruske čete. — Iz lierna se javlja, da so izljruhuili v Parizu zadnjo dni poulični nemiri; ljudje so >!iihtevali, naj se sklene skoro mir. Mej demonstranti so bili tudi vojaki. O teh nemirih francoski listi popolnoma molčé.
Italkaiisko bojišče. — „Agence Ilavas" poroča, da pričenja italijansko brodovje pri Valoni veliko akcijo, V Valono vozi municijo in ojačenja več večjih bojnih iadij iu prevoznih paiuikov-
Raznotero.
Lippa izpuščen. Ćrnovojnika Viljema Ijippo v ITziiju, ki je liil osuudjen, da je identičen z morilcem iz (.Vdiikole, so iz-])iisl ili na svobodo, ker je preiskava dognala, da je bila navedena sumnja neopravičena.
Kaj vendar vojna vse storiti zamore!
Prišel je pred kratkem mož na dopust, ki je bi! v vojni že od vsega začetka in ni nikdar ležal na kakšni postelji, ampak vedno le v jarkih, v hlevih in di'ugih slučajnih nei)riličnih prostorih, v obleki, v dežju in mrazu. Pred vojno je bil pa zelo občutljiv v vsakem oziru. Gorje ženi, če ni bila postelja zrahljana in mehka! Toda sedaj na dopustu V — Nikakor se ni hotel vleči v svojo mehko posteljo, katero mu je ženka še imsebno ugodno napravila. Vse njeno prizadevanje j^j bilo brez uspeha; ni ga mogla pregovoriti, da lii se vlegcl v leiK) jiosteljo. Končno jej izpolni lU'ošnjo. Toda zaspati mu ni dalo. Naenkrat skoči ]K) konci na tla. Žena sc prestraši, prižge svetilko in vpraša: „Za božjo voljo, kaj ti je inožicek!'?" — „Veš ljuba ženka! Postelja se mi zdi, kakor prava mučilnica; ne moreni spati v njej," — Žena ga tolaži. Češ, saj je venilar pred vojno tako rad v njej ležal in sladko spal. — „Da da, pred vojno! Ampak sedaj ne gre več!" — Ka to se zavije v svoj vojaški plašč, se stegne po lleh, kakor je dolg in širok in trdno zaspi spanje pravičnega vojaka!
Mlada morilka in roparica. liinkoštno soboto zvečer po prejemu tedensko plače je juegovorihi 15 letna Marija Biba, delavka v Skodovih delavnicah v liolevcu liri Plznju, svojo sodelavko letno Barbaro ]'av, da sta šli po ovinkih domov. Ko sta dosjieli v gozdiček, sta sedli, Nenadoma je Biba z žepnini nožem napadla svojo tovarišico in jo ranila. Nalo sc je začela med obema obupna borba. Končno je Pav radi izgube krvi omagala in' se zgrudila, iiakai' ji je Biba zadala še 13 sunkov z nožem. Ko je bila žrtev mrtva, ji jc Hiba uropala 1tí kron tedenske jilače iu par novih čevljev, Zločin se je odkril še naslednji dan în Biba je jio kratkem tajenju dejanje iiriznala.
Brez kože na glavi. V šopronski županiji na Ogrskem se je zgodila izredna nesreča. Žena mlinarja Ferštaka je prišla pi'eblizu velikemu kolesu v mlinu; kolo jo jii prijelo za lase in ji oiltrgalo z glave vso kožo z ušesoma vred. Žena je smrtno-nevarno jioSkodovana; njen mož pa je na liojnem polju.
Zaplemba vojnokoviiiskili predmetov.
z ministrsko naredbo, kî je izšla meseca seplcndira lanskega leta, se je naznanila splošna zaplemba predmetov, ki ■so narejeni iz najvažnejših vojnih kovin, in ukrenila vr.sla pripravljalnih odredb za to zaplembo. Sedaj se je z razglasom ministrske naredbe z dne 17. junija končno-veljavno odredila izročitev teli predmetov.
Oddajna dolžnost velja za vsakega jioseslnika ali shranjevah;a v naredbi navedenih vrst kovinskih predmetov. Ti ju'cd-meti se morejo uvrstiti v luislednje veliko skupine: ICuliinjska posoda in kuhinjsko orodje iz nikla, bakra ali medi, priiirosto namizno orodje iz niklja, bakra ali iiiedi, kakor kotliči za umivanje, za sadje, za vkuhavanjc, kotli za živinsko krmo in vsakovrstni drugi koili, dalje kotli v štedilnikih in iirug(i shiiine za vo<lo t(;i' kopalne banje, iz bakra, priproste predložke pred pečmi, kotliči za žrjavico in jiodobne priprave iz bakra, medi in drugih bakrenih zlitin. — rteži iz medi, katei'ih posamezni kos presega pol kilograma teže, končno drogovi ali cevi za ]ireproge, za oprijemanje in vai'stvo iz medi, ako sc Inez težavo snamejo in nimajo vlog ali pa take, ki se
K lalikol.o odstranijo; dfogc in nosilce za. zastoi'C iz iiiedi imajo oddali samo i)io-izvajalci in ligovci. Oddajna dolžnost, so la/Ae/a dalje iia vse kosittîine iji'edi!ie(.e, ali« nimajo iimclniške ali zgodovinske vreiiiinsli.
Zapieniba se izvrši iia ta naćiti, da se naj|)rcj javno razglasi dan, kdaj imajo iwsiïst.niki prednici.ov iste oddati. Oddaja sc ima izvršiti v zbiialnicali, ki sc bodo «statioviie po vseli oběinali in po potrebi ttidi v občinskih okrajib ali oki'ajnih dciili. Tam bo prevzemala predmete oblastvena komisija in jih temeljeni odškodninskib postavkov, kakcu' jih doloia iiai edba, cetiila. Prituišalcu predmetov so izroči jiotrdilo o teži materiala in o iiovi'ačilticm postavkn, ki se ima iiiiorabiti.
Odškodnino nakaže vojaška oblast, izplačilo se izvi'ši potom občine. Ako >50 kak posestnik predmetov sklienje na ne-obbodtiost predmetov, ki bi jih imtd oddati, ali ])rosi za odlog, da more in'cjc preskrcti nadomestilo, — ijna o tem odloihiti prevzemna komisija. Nadzorstvo nad natančno izpolnitvijo oddajne dolžnosti l)o v gospodinjstvih in pri dnigih tej dolžnosti podvrženih osebah izvi'ševala prevzemna komisija kakor tudi poseijna nadzorstvejia komisija.
Za premišljeno krSitev oddajne dolžnosti določeni kazenski postavki segajo do treli let strogega zapora, s čimer more združiti sodiSče denarne globe do 2U.000 K. Druge prestopke oddajne dolžnosti bo kaznovala politična oblast z zapornimi kaznimi do šest mcsccev ali denarnimi globami do 5000 ki'on.
Koncem drugega leta vojne, katero moramo s svojimi zavezniki izvojevati do Častnega mini pj'oti celemu .svetu v orožju, se je morala sedaj tudi pri nas kakor na Ogrskem odredili sjilošna oddaja kovinastih predmetov, ki je na Nemškem že davno popolnoma izvedena. Vsak se iiioia zavedati, da je to žrtev, ki je v prittieri z dosedanjimi žrtvatiii v blagu in krvi resnično majhna, —- dolžan hrambi domovine in žrtev mu ne bo težka. Čim prej se izvrši oddaja, tem ueiidtovitejŠa bo podpora, ki jo bo imela pri tem vojna uprava s pre-skibo vojske z tiajvažnejšimi potrebščinami.
Doneski k vremeiioslovju Bele Krajine, j.sascij
v.
o vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adieàki župniji, v zadnjih 30. leťili,
L. 1909. Od G. aprila nadalje do konca meseca smo imeli prav lepo in nenavadno gorko vreme, pa tudi precej občutljivo sušo. Bilo je včasih kar vioče, kakor po letu in do 28. prav suho brez dežja, le par rosic smo dobili. Da in celo v tem mesecu deževalo, ko ima mali traven, kakor pravi belokranjski pregovor „devet vremen na dan", je bila kriva zopet liurja, ki je držala skoraj ves mesec, — 17. maja kazal je toplomer popoldne oh 1. uri v senci 25 0, na solncu ))a 39 (! topline. Tudi koncem maja smo imeli že nekoliko suše vsled hude vročine, — Uavno tako tudi v drugi polovici junija, ki se je poznala posebno na travah, ki so rastle ])rav slabo, deloma vslcd suše, deloma pa tudi, ker so se vsled suše leta 1808, posušile korenine, da so bile bolj redke. Tudi maja in junija je držala večinoma burja. — Pa tudi v drugi polovici julija in prve 8 dni avgusta smo imeli zopet hudo vročino in sušo, 2. avgusta pojioldne oh 1. smo imeli v senci 29 C in na soln<iU 51 C vročine, Suša .-ie jo iioznala na vsi hitini. — 9., 10. in 11. septembra smo imeli zopet lirav hudo vročino. 11. je kazal toplomer v senci popoldne ob 1. +28, na soliicu I)a +ň4C. — Izredno lep in ugoden je bil tudi december tega leta, da so Ijinlje skoraj ves mesec delali zunaj. Prvih 8 ilni smo imeli prav lepo in gorko vreme. Toplomer je kazal večinoma po 12C topline.
Bilo je kakor vs]mmladi. Vsled tako ugodnega vremena začel je zeleneti na Žnpiii-škem vrtu kovačnik (tonicera ca])iifutinm), tinii leskovina je imela impeto popjc. S), in 10. |)a je deževalo in snežilo, in od 12. -1-t. je zopet deževah>. })a je kazal toplomer v senci ]4(', a 2Í. v senci 14, a na sohieii opoldne celo 25 0. Bil jo izi'edno lep in gorak dan. Kavno tako 25. na Božič. Toiilomer je kazal ta dan v scm-i ]5(\ a na solncii cido ;U)(1. Bil je najkrasnejŠi spomladni dan. J^judje so prihajali cerkev vsi letno oblečeni. 'J'iidi imtem smo imeli do konca meseca večinoma le)io in gorko vreme,
L, l!)li. Druga iiolovica aprila je bita izredno lepa in topla. Imeli smo več ))rav krasnih dni, pa tudi ])iece] suše. Na župniškem vrtu se je začela sušili že tra\'a. — V drugi jiolovici meseca julija smo imeli prav hudo vročino in občutno sušo, kakor je bila ludi drugod skoraj po vsi Evropi in Severni Ameriki, kakoi* so pisali časopisi. Toplomer je kazal n. pr. 2(x popoldne ob 2. v senci ;J2(!, Jia na solncu pa 53, Kuipa i)a je imela ;-iOO topline. Po mnogih krajih so v tem času inrii ljudje za solnčarico, kakor so pisali časoi)isi, kakor po Avstriji, Nemčiji, na Francoskem, Angleškem, zlasti pa Še v Severni Ameriki in je poginjala tudi živina vsled strašne vročine. Pri nas se je ponekod že posušil tižoi, in deloma tudi turšice po tanki zemlji. Vodnjaki in kali so bili prazni in ljudje so morali voziti vodo zopet iz Kulpe. Tudi v tem času je bila kriva suse burja, ki je dižaia. — Pa tudi še v avgustu je tiajala še silna vročina in strašna suša dalje. 7. avgusta smo imeli oj)ol(ian v senci 30 0 topline, Jiulpa i)a je imela 28 C. 12. avgusta je padla sicer losa dežja, toda le toliko, da se je lirah zmočil, 14. pa je deževalo kake pol ure in ravno tako nekolilio [(i., toda ne toliko, da bi bili mogli ljudje 01'afi za i'Pjio in ajdo, kar nekateri ,?c niso biii posejali, četudi so bili gnoj zvozili na njive že pred enim mesecem. Vsled silne vročine in suše se je po nekod že drevje sušilo, kakoi' gabri, ČreŠnje, grmovje, i^ivina ni imela nič paše in po nekod tudi ne vode na paši in je kar tulila od žeje in lakote. Nekatere žene so se tuili jokale, ker niso imele kaj brati za kotel za svinsko kuho. Bralo in kuhale so lesko-vino in trtiio peije. Suša sc je poznala tudi na trti, ker je bil list uvel in je imelo tudi grozdje le drobne jagode. Zato se je pa dobilo pri nas Že prve dni avgusta po vinogradih v i^Iali Plešivici in lui Pre-ložniku črno, zrelo grozilje. 21. avgusta imeli smo ob 4, popoldne v seiud 28 0, Kuipa ]}a 20(1 jiopoldne pa 31 in Kulpa 270, Ker ni bilo paše, morali so ljudje že v tem mcsecu polagati živini suho krmo. Po vodo pa so iiodili neprenehoma z vozovi na Kulpo blizo Pobreškega grada. Bilo je tam včasih po 8 do 12 voznikov, ki so čakali, da .so se zvrstili in natočili v posode vode. K tej strašni nesi'eči vsled vročine in suše pa je jirišla še druga, namreč nalezljiva bolezen na gohcu in parkljih goveje živine. V malo dneli je obolela skoraj vsa goveja živina po župniji. Zdaj pa ubogi ljudje še niso imeli s čim voziti vode iz Kulpe za kuho in napajanje živine. Ni bilo čudno, da je bil svet, v takih razmerah ves obuiian. 24. in 25. avgusta je dež sicer nekoliko namočil, jia le pi'av mahi. Bolj pa je pri-nioČil v noči od 2(j. do 27., toda ne še dosti, vendar pa toliko, kakoi' ni že od srede junija. Letina se je v-saj nekoliko osvežila, kar je ni bilo že uničene, kakor nekatere turšice, katere so že [ireje poželi in pospravili, ker so bile iiopolnoma sulie in uničene. 28. so nekateri šele orali in repo sejali, — Kakoj' so pripovedovali ljudje, je bila leta 18()0, še hujša suŠa, ko se je drevje Se bolj posušilo in so o sv. Miliehi cvetele na novo slive, ker je bilo prej vse listje odpadlo ž njih vsled
suše. Pridelali ljudje tedaj niso skoiaj nič, ne kiiiiiipii ja, ne turšice, ne repe, ne zelja. Vitia je bilo jia tudi malo, a bilo pa je ]irav dobro. — Pa tudi septembra smo imeli še silno vročino in sušo do 10., ko je malo namočil dež, vsaj toliko, da se je malo svet ohladil. 7, popoldne imeli smo v setic.i 2()(', Kulita pa 2r>('. Kulpa je bila izredno mala, adleški studenec je tudi prav malo izviral. 9. popoldne smo imeli zojiet v senci 30 0. V tem mesecu so pa obolele ]io župniji še svinje, zlasti mlade, katerilj je tudi več poginilo, Tri-buČani so vozili v tej suši vodo celo iz Črnomlja, ňele 17, septembra je dež dobro namočil, da je prišlo nekaj vode vsaj v vodnjake iit kale. Ker je pa iiotem prve 3 dni v oktobru hudo deževalo, kakor ni Že od spomladi, tako da se je prav dobi'o namočilo, in je potem še večkrat deževalo in smo imeli v okttibiu tudi prav lepe in gorke dni, začele so nekatere rastline, ki so se bile pi'ej posušile, nanovo odganjali in cveteti, kakor vspomladi, kakor trave po vitih, cvetlice po vrtih in drugo. Dobi! se je tudi kostanj v cvetju. Ker je bila tudi trava vsled ugodnega vremena lepo jioraslla, pasli so ljudje ves oktober živino, kar prej niso mogli. ^ Tinli november je bil ])otem prav lep in gcnak. Še 22, smo imeli popoldne v senci IH(; 24. pil 19 0, Tudi nismo imeli celi mesec
nič mraza.
(Dulje Bledi.:
Zahvala.
oil iioimiluiiiCKtiii izgubi miâc^fn [iro-ijiiLljciieKii siim-jmmk«, uKiwiiia lirala
Josipa Mupn
ÍKrHliíitiio Vřio obilne t/.tia/.nuii imuKC íiiií(ilj;i naío iirisrćuu Kiilivalu, I'ofiebiio ïo lupo KnliviiljujeiiK) iireiV if. voj, kurntu .;\ti(lrcju Nftgy, preiftsliti diilioviiùiiii iz Îiiiiliola, pref, oo. tïftiiÈiikanom, úi!. gg, l'siiiiljeiiiiii liratôm, imdftlje vojaSkeiiiiiod-delkii im felu mu c, ia kr. voj lekara, ofipialu Haimkii, fç. dež. pofilHticii in žii|iami Ziircii, Ktoiiiikii iiie,w, eanio BergiiiHniiii ia (IniKiiti gOHiJodoai ia gospom 1er v.-eai, ki so spromili tiredragcffa rajnkega k ïuii-iijomi: iJoOitku.
Kaiidija, 27. jaaija lyiti. Žalujoča rodbiua h'ranc Mni'ini.
[)vemajhni StOnOVQIl]!
Ste oddati v Kandiji. — Več
pove g. Jos. Zuře.

VerstBigBrungsBdiht.
Razvedrilo.
Pred sodnikom. Sodnik: „Vi ste gospodarja okradli; ali hočete to utajiti?'' — Tat: „Hočem, če l)o kaj poinagalol"
Le ena beseda. Mož: „če se napijem in iloinov iiridem, reČem le: ,Dober veČer, Jlicka' — vse drugo pove ona."
Skrivnost. Gospod: „Veste, gospa, stvar je skrivnost; vendar pa bi jo vam povedai. Če mi obljubite, da ne hote nikomur pravili!" - (ilosiia: „Če je tako, potem lííi le pustite; kaj mi če skrivnost, Če je pa ne smem nikomur razodeti!"
Navada, Stari logar: „. . . jaz nisem mogel konj več nazaj držali — i)riporočil sem dušo Bogu — in potlej je letelo proti viiigu navzdol !"
Gluhota. Zdravnik: „Poglejte tega starega moža; ta je tako gluh, da je preslišal, ko mn je bila zadnja ura."
Le počasi. „Kako je vam sedaj, odkar ste bili v toplicah?" — „Ne Čutim, da bi mi kaj pomagale." — „O, le potrpite! Moja teta je bila tudi lani v toplicah in ji tudi ni lu'ccej pomagalo, ampak je Še-lc čez osem tednov potem umrla,"
Nasvèt. Sodnik: „Vi ste obsojen zaradi beračenja na tri dni zapora oh kruhu in vodi!" — Berač: „Gospod sodnik, ali ni mogoče, da I)i ilii dali nekoliko boljšo hrano, pa bi za to par dni dalje sedel?"
Lep vinograd
Jf! iiii i)r(nliij. — Xatauíiin pojasnila daje Uma Oloboi-iiilt, Ljiibtjaiia, Wolfova ulica 1/5,
K 71),Iti 17 "
Am 25. Juli 1916 vortn. 9 Ulir liadel: boi dem k, k, Krciagcrii-Ute, Zinimor Nr. dio VerPlcigurung folgendet Licguast liaťtoa stati:
Wiiikol (les (jcrichtfcbrairkesTsclioraejiibl Eitil.Z, 52:^, Û21, WciiiKartcii mit líaus, Kcllur und Slnll saial Ziibeiiiir. 8fbiit/,\vert 3101 K 50 li, ťŤmiijfstos Gebot 2108 K, futer dom goriiigHteii liebotc liadut eiii Vorknaf nicbt stíitt,
K, k, Bezlrksgericlit In Rudolfswert, Abt. IV.,
am 17. .Tuui líflfi,
OraiSbenI ohlic.
E 90/lfi
Dne I. avgusta 1916 prctipolucitie ob 9. lirl
1)0 iiri (i. kr. okniíjieui sodiítii v izbi it. Í35 dražba RlGdťíib iio )rt!mi('ain :
Zem jiSkii kiijip^a {'erovo, vl, Řlev, 4ri2 iii 1361, vimigraii b triivniko])!, rcniltia vrodnont 278 kron 80 li, Nsjaisaji) iioiiiidck 185 K Íi7 b. — Travnik. Oon. vrudn. a77 K H8 11. Nujmatij,';! jioaudck 185 K 12 !i. Pud naj-inaiijiiiii pouiidkom bo ne jirodaja
C. kr. okrajno sodišče v RiidoHovem, odd. IV.,
dae i. junija IHltJ,
-U 183/16
141)
P	"
V iniemi Njegovega Veličanstva cesarja !
ť, kr, okrajna sodiiîja v Itiidolfovom jo o obťižbi opnivitelja državiifiga pravdniitva zoiiei-
Milia Lajkovič
Kavoljti pTCíitopka pu § U naredbe •/, dna 7, avgusta 1915, št, 228 d, K. v iiavnoitinsti opravitwlja državnega liravdaistva, jirtwlega obtoženi-a Hiba l.ajkovif, ki danes; dognani glavni ranipvavi [lO predlogu obtožitelja, da we iiliorabi zaktin — ra/.i^odila tako;
MIha LajkoviC, rujcn 2Í). sejitombra v Tris^tavi, oi-eiijen, posestaik v Pristavi št. že kaznovan
Jo kiiv
]ircstoj)ka jio ^ U ces. uarodbe x dno 7. avgusta li)15, il. 228, storjenega s tcin, da jo dne 1. laajiiika t. 1. na novonie.škeiii Bcjniu prodajal icst po osem tednov »tarib prašit'kov doinai^eea iKlcglja par ]>o 30(i ktoii, torej zalitoval, iiîrabljaje iuredue ra/,moro, provzroiiuie z vojnim stanjem, za neobliudno potrebne rofi oéitno íeznierno eonc in
se obsodi
radi tega po jí 14 onionjcne naredile z uporabu g 2t){] b k. K. na 3 ttii zapora, pooslreriega z enim trdim ležišCein in v denarno kazen 50 kron, v sluCaju neizterljivosti pa na 5 dttl zapora.
Dalje «e v buiîbIii ij 19 inionovaiie cesarske naredbo doloíi, da He ima ta sodba enkrat objaviti v íaBopisii „Doleujiike Novice".
V smisla Sj 38H kpr, «> obtoženca obsoja V jiOVlaĚilo stroíkov' kazenskiiga jiostoiianja.
C. kr. okrajna sodntja v Rudolfovem, odd. 111.,
dao 8». maja IfUti,
Popolnoma unrno naloŽBn tlennr.
Hranilnico in posojilnico
za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neoin. zavezo
— V lastnem domu v Kandiji —
sprejema liraiiihie vlogo od vsaceffa, če jc njen ud ali ne, ter obrestuje iio
^ (t
2-0-13
na let« brez odbitka reritnej^m davka, katerega suma h svojeg-a plačuje.