f 'fif* «jK .JMi Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 43. števili***. Joliet. Illinois, T. oki ol>rn leta 1904. I^etnilc XIII iU J*- 10 NAD JAPONCEV. General Sloessel in njegovi junaki delajo kar čudeže. Nad Mukdeuom bo kmalu bitka. Petrograd, 29. sept. — Iz Muk-•lena je dospela vest, da so .Japonci "»padli Ruse in vzeli sotesko Da ali Fa, ki leži 4 5 milj jugovzhodno °d Mukdena in istotoliko od Liao janga ter 25 milj južno od reke Hun. Mukden, 80, sept — Položaj se Je jako spremenil, .(aponci se umikajo v defenzivo (obrambo) in so se utrdili severozapadno od jentaj-8kih rudnikov. Petrograd, 30. sept. — General Saharov poroča, da so se med 1(5. 'n 29. sept. vršili razni boji v jen-tejakem okraju, ki so se vsi končali ttgodno za Ruse. 45,000 žrtev. Petrograd, 80. sept. — Po zanesljivih poročilih "so Japonci med obleganjem Port Arturja izgubili 45,000 mož mrtvih in ranjenih, ker ne upoštevajo svojega življenja in naskakujejo kot besni in blazni. Kozaki pode Japonce. Petrograd, 1. okt. — General Saharov poroča, da je rusko konji-štvo dne 29. sept. zaustavilo prodirajoče Japonce na poti v Yangsing-tl»ng in Fengtsiapu Dne 80. sept, je oddelek ruskega konjištva pregnal Japonce iz vasi Cliangtan in sežgal ••» džunk (čolnov), ki so vozili "trelivo po reki Hun. Razbojniki z Japonci. •Šaharov poroča, da se kitajski raz boj ni ki bojujejo v vrstah japonskih v dolini Liao. Ker poskušajo roparji, razdejali tudi železnico med Mukdauom in llarbinom, kar je dokazano po ujetnikih, potem ni več dvomiti, da so Japonci ustanovili tajno organizacijo kitajskih rokovnjačev. Pogreznjen« Indija. Tokio, 2. okt. - Poroča se, da je neka japonska topničarka zadela ob mino in se potopila južno od Polotoka Liatung. Del moštva se je rešil na otok. Ime topničarke ®i znano. Baltiško forodovje odri«-. Petrograd, $. okt. -- Naenauilo «e je, da bo car Nikolaj v torek obiskal Reval, da se poslovi od Baltiškega brodovja. Po večine •ečnih pripravah in mnogih izjavah sedaj mislijo, da bo nazadnje vendarle odplulo brodovje, sedaj jed-nako japonskemu,iii vojna se utegne odločiti na morju, če ne bo medtem na suhem izpremenjeu ves položaj. Junaki portartnrski. Čifu, 3. okt. — Dnevno povelje slavnega generala Stoessela z dne 23. sept. se je tu doznalo in potrjuje poročila, po katerih so bili japonski naskoki na Port Artur od 19. do 22. sept. uspešno odbiti. Boji so bili grozno krvavi. Ko so se Japonci umaknili, je razglasil general Stoessel sledeče dnevno pove- "Slava in hvala Bogu, slava nasi junaški posadki in slava Irmanu, Sihovu in Pogonskemu — vsi so junaki! Hvala našim hrabrim ra-dovoljcem, ki so sovražnika pregnali iz okopov in zadnje razdejali Bog nam je dopustil, pregnati sovražnika. Čast in slava bodi Bogu!" 20,000 Japoncev padlo Poluradno se poroča, da so med Štiridnevnimi boji bile razne utrdbe »daj v rokah Rusov zdaj Japoncev Neko glavno višino so po strašnem boju zasedli Japonci. Zopet osvojiti jo, je bilo kaj težko. Zato je Stoe ssel v to pozval rado.yoljce. In te, oborožene z jM&at^njjW rokah, sta vedla stotnik Sihov in lajtnant Po-gorski nad Japonce, ki so bili pregnani z dotične višine in okopov. Granate in mine so pokale, da je bilo joj. Japoncev je padlo samo te štiri dni nad 20,000. Vode dovolj. Dočim je res, da so Japonci ustavili navadni vodni dotok v trdnjavo, imajo pa Rusi še drugih založnih virov dovolj,ki jih Japonci ne morejo vzeti, dokler Port Artur ne pade. Živeža v trdnjavi tudi ne primanjkuje. Japonci ne morejo naprej. Petrograd, 4. okt. — Uradna poročila iz daljnega vzhoda, ki so se nocoj razglasila, opisujejo več bojev ob južnem ospredju armade generala Kuropatkina, a važno je samo dejstvo, da bi Japonci radi prodirali in izvohali ruske lege. General Miščenko pa je v vsakem »lučaju pognal sovražnika nazaj in često v beg. Kje »o Rusi? Poseben sel je carju vročil popolno poročilo generala Kuropatkina o bitki pri Liaojanga. Isti je v razgovoru izjavil, da je glavna armada koncentrirana ali zbrana ob soteski Tie in da se general Kuro-pat k i li bržkone ne bo resno proti-vil pri Mukdeny. Garde na bojišče. Tretja divizija gardistov v Varšavi je baje dobila ukaz, odriniti na bojišče. Ta z 2. garduo divizijo in gardno brigado najboljših strelcev, ki sta v posadki v Petrogradu, bodo znašale kaeih 40,000 mož, ki gredo na daljni vzhod, da streznijo zinagepijane Japonce. Kaj hočejo Japonci? Petrograd, 5. okt. -- Vojaški kritiki v Petrogradu mislijo, da japonsko ta'ktiko pri Liaojangu in se zopet vtihotapiti Rusom za hrbet. Bržkone bo Kuroki poskušal od vzhoda v daljnem krogu zajeti Kuropatkina. (ieneral Stoessel poroča. Petrograd, 5. okt. — Željno pričakovano poročilo generala Stoessela je dospelo carju. Nakratko, a jedrnato opisuje štiridnevni novi naskočni poskus Japoncev na Port Artur (19. do 23. sept.), in iz poročila sledi, da ni to, kar se je medtem že naznanilo iz Čifu, prav nikakor nič pretirano. Japonci so zopet kot besni in blazni naskako-vali ter pustili nad 10,000 mrtvih in ranjencev na bojišču, ne da bi se jim bilo posrečilo, žžisesti le najmanj važno uirdbico; samo neki vodovod so razdejali, kar pa mnogo ne pomonja, ker ima Port Artur dovolj druge vode. Japonci odbiti v beg. Petrograd, 5. okt. — Brzojavka Stoesselova je z dne 30. in pravi med drugim: "Po krvavih napadih, ki jih je sovražnik podjel v času od 19. do 23. sept , vlada sedaj krog trdnjave primeroma velik mir in pokoj. Zvečer 23. sept. so bežali oblegalci, ko jih je lajtnant Pogorskij odbil, kar v divjih trumah in njih umikanje se je spremenilo nazadnje v paniko (ali strah in trepet). Sedaj vrta'sovražnik tunel v trdnjavo. Odločilna bitka blizu. Petrograd, 5. okt. — General Kuropatkin dobiva sedaj, ko je •ibirBka železnica okrog bajkalske-ga jezera dogotovljena, hitro pomožnih čet in zlasti mnogo topništva. Pri Mukdenu ne bo odločilne bitke, ker je zanjo ozemlje neprimerno. Pač pa se bodeta vkratkem pomerila Rus in Japonec bržkone ob soteski Tie, kjer je takorekoč vzorno bojišče, Zapadno se vije reka Liao, vzhodno je valovito gorovje. Tu poskusi Kuropatkin srečo. RAZNOTEROSTI IZ PRELJUBE AVSTRIJE. Sin nadvojvode Ernsta, baron Wallburg, pred sodiščem v Budimpešti. Izseljevanje čez Reko se množi. Dunaj, 5. okt. — Star škandal habsburškega dvora se bo vkratkem iznova razvil v Budimpešti. Tam se bo namreč vršila sodnijska obravnava radi porajejanja listin in dokumentov, katerega prestopka jc obdolžen baron Ernst von Wall, burg, ki je baje sin avstrijkega nadvojvode Ernsta, iz njegovega morganatičnega zakona ali zakona na levo roko. Lavra Skubllc. Pri obravnavi bo nastopil kot priča agent Staudinger, ki je, kot se je dokazalo 1. 1902., iztrgal .dva prazna lista iz krstne malice v Ljub ljaui na Kranjskem in tako ponaredil, da izhaja baron VVallburg iz pravo veljavnega zakona nadvojvode Ernsta z Lavro Skublic. Baron Wallburg. V ljubljanski obravnavi zoper Staudinger j a, ki je dobil 4 mesece ječe, se je določila namišljena sokrivda Wallburgova in oblasti so ga zato iskale. Wallburg je pa medlem postal ogrski državljan, in ogrska sodišča so dolgo odklanjala od Avstrije zahtevano izročitev. Pravda tekoča. Pravda j« pa postala sedaj tekoča in zato se bo vršila sedaj v Budimpešti obravnava, da se dokaže, ali je .Wallburg sokriv pouarejanja listin. Baron-Wall burg si je na-za,!i? '• ••••'•<»':> 1 kruh kot uady»«••»'*»• " kavarni "L'afe New Sork'" v Bn-dimpešti. Staudinger, ki nastopi sedaj kot glavna priča, obljublja senzačna odkritja. Velikanska šola. Ne \ York, l. okt. — V kratkem seliš j ricne graditi javna šola, ki bo vi. oka 10 nadstropij in bo imela proMora za 7,500 . do 8,000 otrok. ZgOi-njve bodo v poslopju sarno mize in duri. Ko bi kdaj nastal ogenj, se bo d-otično sobo toliko časa zaprlo, dokler ogenj ne pogori:' - Imenovan škofom za Heleno. Rh«i. 30. sept. — Kongregacij-a pro; r »andc je izdala "breve" (list), po kletem je Župnik John B. Car roll ad misijona k Sv. družini v Mohuci kot naslednik pokojnega škof v John B. Brondela imenovan ik»>?«ni v Heleni. Izseljevanje iz Avstrije. Dunaj, 5. okt. — Brzojavka iz Reke poroča, da se silno pomnožuje število izseljencev v Ameriko na parnikih Cunard-črte. 3000 jih nestrpno čaka vkrcanja. Oblasti niso v stanu, priskrbeti jim prenočišča in minister notranjih zadev je bil naprošen, dovoliti jim, da spe v praznih železničnih vagonih. ••Afera Koburg". Dunaj, 4'. okt,—"Afera Koburg" bo kmalu prišla na dnevni red v ogrskem državnem zboru. Opoziei-jonalni poslanci bodo v parlamentu vprašali vlado o škandalih, katerih žrtev je Lujiza Koburška, in pričakuje se, da bo v zbornici grmelo in treskalo. Mirovni kongres. Bj-ton, 4. okt. — Danes se je tu otvoril 13. mednarodni mirovni kongres. Otvoritelj Edwin D. Mead iz Bor tona je v nagovoru rekel, da bi xn>irale Združ. države kazati drugim ;elesilam dober vzgled in vzor, a pomagati niso mogle skušnjave in jei* so se razvijati v veliko pomorsko silo. A ker je predsednik Roosevelt obljubil, potruditi se za zopetuo sklicanje razsodišča v Hague, zato je upati, dosežejo ljubitelji svetovnega miru konečno vendarle svoj ; ilj. Vsekakor je ameriški narod prepričan, da so vojaške igrače sraicota za vsako republiko. Hočejo konec vojne. ) oston, 5. okt. — Mirovnega koi)ire'»4 se udeležujejo zastopniki mirovnih družb iz Belgije, Francije, Nemčije, Anglije, Italije, Avstrije in : sklenil z japonsko vlado pogodbo za zgraditev 14 bojnih ladij in križark, a Louis Nixon, bivši predsednik United States Ship Building kompanije, je pa baje dobil slično naročilo od Rusije. Nezadovoljni z upravo. San Francisco, Cal., 3. okt. — Tukajšnji kapitalisti so danes na-hrulili župana E. E. Schmitza, da ima tako slabo upravo zadelo(la!>or administration), ki se nič ne razume na denar, ali upravo istega. Mestni stroški so velikanski, a napravilo rte ni skoro nič. Premogarska vest. * Terre Haute, Ind., 8. okt. — Uposlenci v rudniku Summit, pi? številu 150, so danes zaštrajkali, ker se ni preinogarjem dovolilo, izbr si svoje "buddies" ali tovariš delu. Trije rudniki Island Valley Coal-kompanije so zaprti, ker ni družba hotela dati ponoonim kur jačem osemurnega delavnika. Za vdove pijancev. Des Moines,. 1. okt. — Jam« Cal lan an, milijonar in človekoljub, ki je tu umrl zadnjič, je baje zapustil $20,000 za ustanovitev zavoda v oskrbo vdov od pijancev ter lud« skrbel, da bo zavod dobival letno podporo. Poleg tega ni pozabil tudi druzih dobrodelnih naprav. Nepaznost pri delu. Edwardsville, 111., 3. okt. Ker uradniki1 je obrnil glavo, da se pošali s pri- in delegatje zbrali v prostorni šol ski dvorani, kjer je Jednotin pred-»ednik, g John R. Sterbenc, otvoril prvo sejo ob 10. uri 25. min. Pred začetkom zborovanja je duhovni vodja, Rev. J. Plevnik, odmolil "očenas'*. Potem je I. tajnik, g. jateljem v gorenjem prostoru necega rudnika Staunton & Mount Olive Coal-kompanije, je Thomas Funder-beek pozabil opaBiti, da ni vzpenjača v redu, in že s« je nagnila in delavec je strmotrlavil 350 čevljev globoko, kjer je obležal mrtev. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. j Joliftt, III., okt. — Danes dopoldne se je dvorilo VIII. glavno zborovanje slavne K. S. K. Jednote v naši šolski dvo/ani. Od vseh stranij Združ. držav so prihiteli gg. uradniki in delegatje v naše mesto, kjer so bili prisrčno sprejeti. Na kolodvorih so jih dočakali zastopniki jolietskih slovenskih društev in vedli v glavno zbirališče delegatov, inalo sobo Golobičeve dvorane, kjer so prejeli vse nadaljnje informacije. Želimo, da. gg. zborovalci završe svoje resno in težavno delo v najlepši 'slogi v prid vsemu slovenskemu narodu v Ameriki. U to me pomoz' Bog! Pred sklepom lista čujemo, da Be vrši.zborovanje v najlepšem redu in da bo sprejetih več za procvit društva velevažnih predlogov. V prihodnji številki objavimo obširno poročilo o zborovanju. — "Fair" v korist novi slovenski cerkvi je bil otvorjen zadnjo soboto zvečer ob mnogobrojni udeležbi. In odtedaj je večer za večerom v Golobitslievi dvorani tako veselo življenje, kot ga Jolietčanje že dolgo niso imeli. Glavni večeri so pa še pred nami. Ko se v soboto "fair" završi, izreči nam bo šele možno, kateri večer je bil najlepši. In o tem sporočimo drugi teden, ko objavimo izid koutestov in drugo. —Delavci v jeklarni United States Steel-kompanije niso dočakalvte dni najlepših novic glede preuravnave (readjustment) plačilne lestvice, kajti po istej se jim plače res znatno skrajšajo. Takozvani "tonnage system" se je odpravil, pod katerim so dosedaj delali izurjeni delavci (skilled men) že leta in leta, in uvedli so "Hat salary schedule", t. j- računalo se ne bo več po tonah, nego po ploSab !:«* nh teži, nego po razsež-jociu. «^ff^u^flt šajo v iieLitJi'th slučajih celo za 50 odstotkov, seveda ni tacih slučajev mnogo. Glavno, kar se je s pre-uravnavo hotelo doseči, je, da oe Število delavcev zmanjša, a delavna doba podaljša. Zlasti starejši delavci so prizadeti, ker jih bo mnogo odulovljenih in nadomeščenih z mlajšimi močmi. Pravijo, da namerava korporacija prednost dajati slasti inozemskim delavcem (foreign laborers). Če je to res, potem pa naših rojakov v obče ne prizadene tako hudo ta "nezaželjena" preurav-nava. nice. Jolietski Slovenci smo lahko zadovoljni in ponosni, da imamo v svoj' sredi tacega zdravnika, kot je Dr. Ivec. — Izza dne 2. t. m. je jolietska javna knjižnica otvorjena vsako nedeljo od 2. do 6. ure popoludne. — Antonio Trabolio je bil zadnjič na oglu Ohio-ceste in Santa Fe-tirov hudo poškodovan ob 0. uri zvečer, ko je poskušal križati vlak. Eno nogo mu je vlak zlomil in eno roko zmečkal. — Umrl je rojak Jakob Plut, \ svoji hiši na N. Bluff cesti ob 2. ur ponoči od nedelje na ponedeljek, \ starosti 56. let, doma iz Gorenjega Subora na Dolenjskem. Pokojnika je že dlje časa mučila prsna bolezen, a spet položila ga je v posteljo šele nekaj dnij pred smrtjo, ki ga je rešila trpljenja. Pokojnik je bil že 17. leto v Ameriki, ozir. v Jolietu, kjer zapušča užaloščeno ženo in si d mero otrok, H stoka in 5 ho^-k ter Mata Marka. Kot član je pripadal lrnštvu sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. e 16 let in potem še Češki Jednoti. 'ogreb se je vršil v sredo dopoludne ia nemško pokopališče iz nemške v. cerkve Janeza, h kateri je spadal, tr mu je žena Nemka. N. v m. p.! — Ko je Dr. Ivec zadnjo soboto v polnoči prišel s "faira" domov, je kmalu nekdo potrkal na njegova vrata in naznanil, da potrebuje 21 letni John McNamara nujne pomoči, lce r se je na povratku od sorodnikov po nesreči samega sebe obstrelil z revolverjem, ki ga je imel v zadnjem hlačnem žepu. Dr. Ivec je takoj bitel na kraj nesreče, ki se je dogodila na Scott cesti. Pregledavši ranjenca, je poklical ambulanco, ki je ponesrečenca prepeljala v bolnišnico sv. Jožefa. Tu je potem Dr. Ivec s pomočjo Roentgenovih žar kov določil, da je krogla prevrtala NcNamari bedro in obtičala v sprednji kosti, odkoder jo je bilo jako težko odstraniti. A Dr. Ivec je operacijo izvršil tako spretno in •rečno, da so mu tovariši zdravniki čestitali. Do sobote ali ponedeljka — Joliet ima svoj veliki dan (Jo-liet day) na svetovni razstavi v St. Louisu ta petek 7. oktobra, kot je brzojavil razstavni načelnik Francis našemu županu. — "The Joliet Printin Comp." je bila v ponedeljek inkorporirana v Springfieldu. Inkorporatorji so F. II. Hali, C. B. Hay ward in E. Corlett. Glavnica znaša $75,000. Delnica) jev je štirideset. — Novo katoliško cerkev sv. Marije (St. Mary's Church) v mestecu Minooka je v torek posvetil premil. nadškof Quigley, ki je imel tudi pridigo. — Italijanski republikanski klub prireja velike shode, katerih se ude ležujejo mnogobrojni poslušalci, ki z največjim zanimanjem slede razlagam o razliki med republikaniz-mom in demokrati?.mc m. — Stavbišče za novo meščansko pivovarno (Citizens' brewery), ob Collins-cesti med tiri Rock Island-železnice in Van Buren cesto, so jeli izkopavati v ponedeljek zjutraj. Predsednik nove korporacije, g. M. Kahn, in podpredsednik, g. .1. J. Wellnitz, sta zarezala prvo lopato zemljo, Do 70 delavcev je dobilo zaslužek ob gradnji. . — w j-.?-ri:bo- rila v ponedeljek zvečer v takozvani "Roosevelt school" na N. (^'bicago cesti, kakor lani. Lanske izkušnje so na« pa poučile, da ni za naše ukaželjne rojake, ki se hočejo naučiti v prvi vrsti angleščiue, ta ve černa šola nikakor ne primerna Učitelj i so izbomi, ampak samo za take ljudi, ki vsaj za silo že"govore po angleško. Sicer je pa "ukaželj nih" med nami letos menda man; nego lani. Kako to? Ker se jih je tako malo oglasilo ua naj nedavn poziv med jolietskimi novicami kjer se je "ukaželjnim" obljubljalo slovenskega učitelja angleščine pod istimi pogoji t. j. zastonj. — Petindvajset let sta neprestano delala v tukajšnji jeklarni LTnitcc States Steel korporacije gg. John Beckwith in Eli Ethridga, a zadnj petek sta šla v pokoj, uživat sad svojega poštenega truda. — Železnici Alton in Santa Fe bodeta od sobote o polnoči vnaprej uporabljali mejsebojno druga druge tire med tem mestom in Pequot, 111., katero mestece leži blizu Cbal City. — Mesecasept, je "county clerk" izdal 57 žeuitbeuih licenc, kar po menja narastek od avgusta meseca; in ker je mesec oktober priljubljen za ženitve istotako kot junij, se bo toza levno bržkone tudi postavi'. - Kare električne železkice Chi cago tfc Joliet vozijo izza ponedelka vseko uro, izvzemši sobote in nedelje, ko odhajajo kare vsake pol ure -Senator Fairbanks, repu'olikan ski kandidat za podpredsednika Združ. držav, in njegov vlak se ustavita v Jolietu v četrtek 13. okt. popoludne ob 3. uri 5. min. na kolodvoru Rock Island železnice, kjer ostaneta 25 minut. Istega dne do-speje tudi Mr. Deneen, republikan ski kandidat za guvernerja države Illinois, kateteinu na čast se priredi imeniten banket, na katerega so p< * vabljeni izmed Slovencev gg. Anton Nem*nich, Math. Nemanicb in Fr. Knez. dnij, nakar odpluje do Floride in Cube. — Osepnice je predzadnjo sredo zasledil Dr. Cushing na N. Chicago cesti pod h. št. 1107, kjer je za ist'mi zbolela baje neka gospodična, ki je pa že spet zdrava kot riba. — Krčmarsko licenco pod hišno št. 200 na Jackson cesti je g. Anton Horvat prodal tvrdki Mauser Bros. Na ponedeljkovi seji je mestni zbor odobril prenos licence. — Radi volitev prihodnji mesec je potrebno, da se dado vsi državljani prav registrirati ali vpisati, in določila sta se dva dneva za moške in ženske, da lahko pogledajo, da li so njih imena pravilno zaznamovana. Prvi dan registracije je t6rek 18. oktobra od 7. ure zjutraj do 5. ure zvečer. -Zadnji petek zvečer okoli C.ure sta se peljala J. Carlin in A- Mutter južno po Joliet-cesti. Ko sta se približala železniškim tirom, je bila zagrada doli, a ravno ko sta se pripeljala do nje, je bilo videti, da je vlak že mimo in zagrada se je dvig-nila, nakar sta voznika pognala na tire. Toda vlak se je pretrgal ua dvoje it) zadnji vagoni, še znatno tekoči, so zdrdrali navzdol po tiru in zadeli voz povprek ter ga odnesli od Joliet do Ottawa ceste, kjer so se ustavili. Mutter je bil i>a levi strani v vozu in je odskočil, a Carlin pa pravi, da ne ve, kaj in kako se mu je dogodilo. Prenesli so ga na dom. Ranjen je hudo na nogah,1( rokah in sploh razpraskan. Pravijo, da ga je le čudež rešil smrti na me stu dogodka. — Krajevna tovarna Američan McKenna Process-kompanije je zaposlovala v ponedeljek zjutraj p0 dvotedenskem zaprtju. Obenem je pomnožila število delavcev od 125 mož na 150. Naročil ima za več tednov dela. Aurora, 111., 3. okt. — Cenjeni g. urednik "A. S.", prosim, blago-Volite natisniti par vrstic iz našega' nu-sia, ker je malokdaj kak >1 >pis Oii (tikaj, zalo bodo mu * t.elc Poročam žalostno novico, da je umrl sinček rojaka Antona lludma-na v nežni suu-usu u^ mesec-Pogreb se je vršil dne 3. okt. Z delom gre tu po navadi, De lamo še vsaki dan, a novinci pa bolj težko dobe delo. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. FranJc Mrva- VSPHH V ŽIVLJENJU. Nikdo ni močuejši nego je njegov želodec. Človek je lahko duhovit kot Tallerand in ima talent kot Edison, toda če pa njegov želodec ne more prebavljati hrane, bo njegovo življenje brezvspešno. Ojači si želodec, da boš lahko jedel vse. Toda zato pa moraš jemati Severovo želodičtio grenčico. Ta znamenita grenčica bo odstranila nečiste snovi, pospešila naravno izdelovanje Melodičnih kislin in uravnala cel prebavni sistem. Ni namreč samo začasna, umetna pomoč prebavljanju, temveč tudi zanesljivo znanstveno zdravilo, ki bo za vedno ozdravilo bolni želodec. Cena 50ct in $1.00. Kjer dva zdravnika nista mogla pomoči. niso mogli pomagati, toval Vašo želodično grenčico. porabil jodno steklenico, je bil zdrav. Moj brat je spomladi obolel. Poklicali smo zdravnike, toda ti mu .laz sem mu tedaj nasve-Kakor hitro je S spoštovanjem J. Dubsky, Stanton, Neb. Jih hOČe Poskusil sem Vašo želodično gjren- cel tncat" žico in sP°zna!'da mi zel° °'ajsa -------bolečine v prsih. Vsled tega jih hočem kupiti en cel tucat. John Zawiszewski, 39 McHenry Street, Chieag«, Illinois. Kako spati. Ali se katerikrat mečeš cclo noč po postelji in ne moreš zaspati? Tvoji razdraženi živci so krivi, da ne moreš spati. Ozdravi se nervoznost steni, da rabiš Severov nervoton. Zopet boš lahko užival sladko spanje kakor v otroških letih. To ni zdravilo, ki omam), temveč znanstven živčni lek. Cena $1.00. Ženska lepota. Ženska slabotnost in bolezen jo vlečeta doli in jo oropata njene lepote prej kakor kaj druzega. Vsaka ženska bi imela rabiti Severov ženske regulator. Odstrani namreč bolečine ter zabrani vse nevarnosti in nesreče, ki se tako pogosto prigode pri rojstvu. Cena $1. Mišični revmatizem sicer napada samo mišice, toda je lahko zelo hud in pogostni napadi lahko vodijo v kronični revmatizem. Severov revmatični lek je jedino zanesljivo zdravilo. Premaga strup urične kisline in očisti cel sistem. Vzeto o pravem času bo nele samo preprečilo, temveč tudi ozdravilo. Cena $1.00. Stej srčne udarce. Ce tvojo srce tolče neredno, slabo ali preveč močno, lahko slutiš bolezen. V vfakem slučaju je varno, da vz&meš Severovo srčno toniko, ki deluje naravnost na srčne mišice, uravnava pretakanje krvi in ojači oslabljeno srce. Cona $1.00. Naprodaj pri vseh lekarnah. Zdraviliški nasveti zastonj. Jahta "Zora", last chicaškega jahtnega kluba, ki je jadrala zadnji bo McNamara že toliko ozdravljen, teden skozi naše mesto v St. Louis, dagibo Dr. Ivec odpustil iz bol. i loetane v zadnjem mestu samo 14 St. Louis, Mo., 28. sept. — Hrvatska cerkev sv. Jožefa je bila dne 25. t. m. posvečena po premil. nadškofu J. J. Glennonu. Minuli teden v St. Louisu je pripadal Slovanom. Dne 18. sept. je bila velikolepa slavnost 50letnega jubileja župnije sv. Janeza Nep fflf ka in češki katoličani so uprizorili ogromno manifestacijo, tako, da s« se druge narodnosti kar čudile, kako je spočetka revni češki narod v r>0. letih vsestransko napredoval, čast in slava kateliškim Čehom! V dueb 20.-23. sept. je bil v St. Louis" prvi vscslovanski in novjnai ski shod, h kateremu se je zbralo veliko število Vseslovanov iz vseh Združ. držav. A slavnostni teden je bil kronan po znameniti slavnosti za brate Hrvate: nedavno kupljeni hram božji je bil posvečen. Te slavnosti so se udeležila vsa moška društva čeških župnij sv. Ja neza Nep. in sv. Vaclava ter društva slovaške cerkve Najsvetej še Troj ioe Bila je to slikovita, nepregledna i" dostojna parada slovanskih mož in mladeničev, nad katerimi so veselo plapole zastave in bandera. Po obredih posvečenja hiše božje, izvršenega po premil. nadškofu J. J. Gle»-nonu, jebila slovesna sv.maša coram episeopo, pri kateri je bilo vsaj 1® duhovnikov. Hrvatska pridiga je "bila premagovalna in je dosegi svoj vrhunec, ko je preč. govornik rekel, da je bil narod hrvatsk "Antemurale Christianorum" t. j-predzidje krščanstva proti Turkom-Za vjeru in narod hrviatski radite> mili bračo Hrvati!" je rekel navdušeni govornik. Premil. nadškofi-J. Glennon je imel zelo krasen »a govor, v katerem je pozival ljudstvo hrvatsko, da bi bilo zvesto 3Voj' ■*v. veri, svojemu rodu in ostali® bratom slovanskim. V nagovor«. premil. J. J.Glennoua spoznali sn o! nav lušeiH-ji »lovanoljuba, kar je v Ameriki zelo redka prikazen p-i drugih narodih zlasti sedaj. Slovani st.louiški napredujejo, hvala Bogu! ___ //. Calumet, Mich., 30. sept. — Župnija sv. Jožefa na Calumetu ima nad 350 družin in veliko množino samcev, kateri delajo po rudnikih. Cerkev bo imela prostora za 800 sedežev in bo veljala približno 180,000. V ponedeljek je ponesrečil na rovu št, s, v 14. oddelku North Tamarack rudnika rojak Jožef Musiq. Stari tram je padel nanj ter mu prizadel notranje poškodbe, katerim je podloge). Pogreb se je vršil v sredo zjutraj iz slovenske cerkve. Pokojnik bil je rodom iz Čudnega soIa. župnije Črnomelj na Belokranjskem ter ud društva sv. Cirila in Metoda in "Knights of the Modern Maccabees". Star je bil 23 Iet ln samec. Doma zapušča mater, _ . _ ,ri b,;.ate i« štiri sestre, tu pa svaka "^»V* Se °Pravil sv°je 8e Nik CerniSa in bratranca John Mu- Podal lzr°va. Ko stopi na v spe- njaco, katera bi ga potegnila na dan, omahne med vožnjo na stran, da ga že vspenjača precej strašno l-azmesari, potem pa pade nazaj v cev. Stara je bila 20 let. V Ameriki je bila tri in pol leta. Doma je iz Tomažina, fara Rob. V Ameriki zapušča moža in jednega otroka, v stari domovini pa starše', dva brata in dve sestri. Pokojnica je bila skrbna gospodinja in dobra katoli ška mati. N. v m. p. _ Pevci društva Triglav so pri veseliei zadnjo nedeljo nastopili s krasnimi društvenimi znaki po vzoru nekaterih društev v stari domovini. Znaki so slovenska tro-bojnica z napisom Triglav. Tvrd-ka Ivaušek Bratje je ob tej priliki društvu podarila tudi krasno ban-derce z napisom: S. K. I. Dr. Triglav. Weir City, Kans., -28. sept. — Sporočam vam žalostno nesrečo, ka tera je zadela 21. t. m. našega rojaka Frank Obreza izKandec, okraj Litija na Kranjskem. Delal je v premogokopu. Dne 21. t. m. je šel na delo zdrav in vesel, isto tako sica. je vesten narodnjak, dober društvenik, zvest član družbe sv. Cirila in Metoda, ki mu je pol nostevilno priredilo velik sprevod. — Rojaki, ne zabite pristopati društvom, dokler imate priliko, ker ne vti »'kdo niti ure ne dneva, kedaj ga zaloti bleda žena. Natemu umrlemu rojaku pa bodi lahka tuja zem na I>nx:„ • • i Ja- i ociva naj v miru! G. Milwaukee, Wis., 27. sepi. — Nasa naselbina se množi. Sicer dnevna plača tu za naše delavce ni posebno Velika) pa je že> T di nase podporno društvo postaja več-jr. Dne 14. 8epl. je uraria žena Cecilija Sabanc nagle smrti, stara 20 let; zapustila je moža in dvoje otrok. Nekega Štajerskega rojaka, ki mu ne vem imena, je zadela srčna kap- Ker je bil brez denarjev, smo mu zložili skupaj za pogreb. Anton Klobučar. Cleveland, 0., 27. Lakeside bol s";)t. — V globočino, kjer je obležal pri priči mrtev. Pokojnik zapušča tukaj v Ameriki jednega brata, kateri mu je preskrbel prav lep pogreb, v stari domovini pa žalujejo za njim nje govi dobri stariši in dva brata. Pokojnik je bil ud društva svete Barbare, katero ga je v polnem številu spremilo na tukajšno katoliško pokopališče. niči je umrla žadnjo nedeljo opolnoči Terezija Zakrajšek roj: Kupar, stanujoča na 1765. St. ClairSt. Bolehala je že več mese Pueblo, Colo., 3. okt. — Te dni umrl je v bolnišnici usmiljenk Jože Lukek, doma iz Mokronoga. Ženo z dvema hčerkama zapušča v Ljubljani (Rakovnik). Umrli rojak bil je priljubljen tu okoli in znan pod imenom Ljubljančan Joe. Vzrok njegove smrti je menda neki spopad prod par meseci. Njegov nasprotnik udaril ga je s puško.po glavi, ter mu prizadel več vdrtin na glavi. Vso stvar ima sodnija v rokah, sedaj kar je I. okt. po operaciji izdihnil življenje po par mesečnih hudih bolečinah. Bil je skrben oče svoji družini, to kaže, ker je precejšno sv«.to poslal domov. I ® žal, da ni spadal k nobenemu društvu, kar bi bilo sedaj vsaj nekolik" tolažljivega za njegovo soprogo družino. Doma v Ljubljani žaljO po njem žena z dvema hčerkama, katerih podobe jeranjkipred smrtjo dal povečati, nakar jih je dejal * krasen okvir. Na Uncu pri Rakek« ima strica in on je po več kraj b znan po Notranjskem, kot je prip«' vedoval. Kot povedano, bil je t« obče priljubljen in v najlepši dob* življenja je moral umreti. Bodi ffl1^ žemljica lahka v novi domovini ameriški! ? Dodatek. "The Pueblo Chieftain" še poroča: Joe Lukek, F. Godec Ignac Mismas so skupaj stanoval« pod h. št. 1231 na Mahan ave. T« so se usodnega dne sprli radi rusko-japonske vojne. Mismas in Gode« sta glasno trdila, da bo Rus pojedel Japonca, a Lukek je dvomil. "Ru» mora zmagati," je rekel Mismas, ki je bil malo razgret po pijači, i" zdajci je treščil Lukeka po glavi » kopitom od Winchester puške, kar je sedaj povzročilo smrt nesrečnikovo, Allegheny, Pa., 30. sept. --Včeraj popoldne je po dolgotrajni težki bolezni umrl v Pittsburgu odlični Slovenec Josip Gorišek. Bo' lehal je pet let na sušici. Pokojnih se je bavil s trgovino in bil vrlo poznata osebnost tako med Slovene1 kot med Hrvati. Bil je član K. S. K. Jednote in N. II. Zajednice, teJ" dober rodoljub, izvrsten soprogi® oče. Za sabo zapušča soprogo in obitelj. Svetila mu večna 1"*' fI Rojaki, pozo Na svojem kupčijskem potovanj11 opazujem, da se od neke strani ogovarja moja trgovina. V ti zve?i je bilo svoječasuo poslano neko pis®0 v Crested Butte, Colo., pišoče čez mene. Rojaki, za svoje blago ja"®* čim jaz sam. Zato sodite sami 0 tem, kar se čez mene pripoveduj6' Primerna cena in pošteno blago je in bode moje geslo. 40t6 M. Pogorele, c.o.B. Sckuette, 52 State st., Chicago■ IZ STARE DOMOVINE LaHermarovein drevoredu. Udaril jo je na čelo, da se je nezavestna zgrudila na tla. Prepeljali so jo z vozom domov. Vojak je bil ljubosumen. Po dejanju je takoj pobegnil v vojašnico. — Po nesreči ali nalašč obstre Ijena? V Ljubljano so prepeljali iz Kočevja Auerspergovega gozdarja ženo Marijo Koenig.K njej je prišel gozdar Marka Muhič ter se nekoliko ruval ž njo. Pri tem jo je ustrelil v roko. Ne ve se, ali je to storil namenoma, ali se mu je pa puška po nesreči izprožila. — Nesreča. Iz Poljan se poroča: Težak, z lesom obložen voz se je zvrnil na loletnega Antona Tavčarja, dr. Tavčarjevega stričnika. Vozil je les s parom konj na Logu k cesti. Ko je hotel zavrniti konja, ki sta v stran zavozila, se je voz na njega zvrnil. Zlomilo mu je obe nogi pri kolenu. — Ogrizla je na levih rokah dekla Frančiška P. iz Malih Pec Marijo in Franceta Sever v Oglejskem go2dti v zatiškem okraju, ko sta minuli teden pobirala ježice.. Omenjena dekla je bila vsled bolezni na duhu že večkrat v deželni blaznici na Studencu. Ogrizena trpita hude bolečine. — Iz garnizijskega zapora ušel. Dne 14. sept. ponoči je prostak 17. pešpolka Iv. Ra-žen, katerega je na Gorenjskem aretirala žandarmerija, ker je bil dezerter in je v družbi nevarnega tatu Franceta Nadižarja izvršil več tatvin, ušel iz zapora. Splazil se je na prosto skozi dimnik. Skočil je na streho in s strehe na tli. Vojaške patrulje ga iščejo v mestu in okolici. — Nesreča na Rakeku. Dne 15. sept. so pripeljali z Rakeka v Ljubljano služkinjo Frančisko Zore. Služila je v restavraciji Hasinger in je šla ponoči z lučjo v klet, kjer je kotel za plinovo razsvetljavo. Prišla je pa zjučjo preblizu plina, vsled čftsar je plin eksplodiral. Kotel se je razpočil. Služkinji se je vžgala obleka ter skoro ni upanja, da bi okrevala. Zlomljeno ima tudi roko. — Kadilnikovo kočo na Golici so otvorili-dne 11. sept. v navzoč nosti nad 200 turistov. G. Kadilnik je pri vhodu v kočo sprejemal turiste s črnim kruhom in soljo. Po navdušenih govorih se je odkrila spominska plošča, turisti so pa za slovensko turistiko zasluženega g. Kadilnika vzdignili na rame. Ta koča je ena najlepših slovenskih planinskih koč. Poznim rodovom bo ohranila Kadilnikovo ime. — Gostilničar vzel gostu čevlje. Čuden pojav se je vršil 14. sept. zvečer v Majarončkovi gostilni na Zaloški ceBti v Ljubljani. Prišel je v gostilno Anton Malenšek in zahteval jesti in. piti, kar se mu je tudi dalo. Ko pa je bilo treba plačati, je hotel oditi. Gostilničar pa ga je prehitel in ga je ustavil. Gostilničar ga je dal izzuti in mu vzel črevlje. Poklican je bil tudi stražnik, ker je Malcušek zagrozil Jelaniču, da mu bode tako posvetil, da bo treba vodo nositi. Malenšek je marširal bos v zapor. — Golovec objeden od gosenic. Kdor gre čez vrh Golovca proti Lavrci, bo slišal v borovju čudno prasketanje. Sliši se, kot bi padale deževne kaplje. A če pogledaš bližje, se vstrašiš nad strašno množino gosenic, ki razjedajo borovje. Na nekateri veji je res toliko gose-nie, kolikor iglic. Gosenice požro vse, kar je zelenega prav do zadnje bilke, tako da ostanejo le še rujave veje, vsled česar seveda mora drevo usahniti. Lene gosenice ostajajo na veji do konca, potem pa kar dol padejo in zlezejo na drugo drevo. — Opekarna na Vrhniki. Poroča se z Vrhnike: Dne 7. sept. je preč. g. dekan L, Gantar ob asistenci obeh gospodov kaplanov blagoslovil novo postavljene stroje na sopar pri znani opekarni gosp. Karola Jelovseka. Veliki stroj je po naj- 109 Greenwich Street., New York, N. Y KRANJSKO — Umrl je na Dunaju poštni ^dkontrolor g. Fran. Oblak. —- Tiftus se je pojavil v vasi Bač. okraja Postojna. Obolelo je 11 oseb. ■— Sneg. V zadnjih dveh dneh je padlo* po kamniških planinah obilo snega. — Pobegnil je iz Ljubljane s v9o svojo rodbino ne ve se kam graver Janič. Zapustil je mnogo dolgov. — V Smledniku je konj udaril Franceta Govekarja in mu čreva Prebil. V Ljubljani so Govekarja operirali. ■— Umrl je na Jančjera organist Franc Plešič, katerega je bil nedavno vinski sod na nogi težko poškodoval. — Nagrado $2 K 50 h je dobil od vladejAnton Krieger iz Krškega, Iter je rešil iz vode Franca Kostanj-šeka v Krškem. — Kanalizacijska dela. Za sent-Petersko vojašnico so zgradili nov bttonski kanal, ki vodi od Zaloške oeste do Ljubljanice. — Fišerjev hotel v Kamniku so kupili usmiljeni bratje iz Zagreba 48.000 K. Usmiljeni bratje bodo ondi napravili bolnico. -- Ustrelil so je v Zagrebu mizarski pomočnik Fr. Gobec s Pristave. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo pa skoro gotovo umrl. — Prememba posesti. Gosp. Gustav Murn v Novem mestu je kupil hišo Rudolfa Muhviča na Ljubljanski cesti v Novem mestu za 22.000 kron. --Strela je dne 2. sept. zjutraj udarila v kozolec Katarine Pekovnik na Tehovcu, občina Medvode. Kozolec je večinoma pogorel; skoqt- je 600 K. — Občinski odbor v Nevljah pri Kamniku je imenoval gosp. okraj-nega glavarja kamniškega, dr. Henrika pl. Crona, vsled zaslug za občino častnim občanom. — — Osebna vest. Č. g. Ivan Kni-fic je , dobil mesto gimnazijskega učitelja v znanem knezoškotijskem zavodu "Collegium Petrinimi" v Urfahru poleg Linca na Zgornjem Avstrijskem. — Mrtvo truplo je našel Janez Kramar dne 0. sept. dop. na Zuin-niškem vrhu blizu Šmarja. Truplo ženske osebe je moralo že tri ali štiri dni ležati na mestu. Sodijo, da se je tu zgodilo hudodelstvo. — V Ribnici je v soboto lO.sept. po dolgi in mučni bolezni umrl g. Karol Prijatelj, gostilničar in posestnik. Že obinovi maši svojega 8- sina je bil nevarno bolan, vendar pa je še dočakal veselega dne. N. v m. p.! — Novo vojaško skladišče v Ljubljani bodo, kakor čujemo, Ogradili na svetu barona Codelija, stari prostor-pa namerava baje ku-Piti "Kranjska stavbena družba" ter zgraditi vis-a-vis hotelu pri "Slonu" nov hotel v večem in primernem slogu. — Nevaren tat in dezerter prijet. Na Bledu so prijeli od 17.pešpolka lz Celovca pobeglega Janeza Kažeta, ki je v družbi z nekim Franc Nadižarjem izvršil p© Gorenjskem več ulomov in tatvin. Pri aretiran- so^našli več ur, zlatih prstanov 'n revolver s patronami. — Sijajna katoliška narodna zmaga. Z Dvora pri Žužemberku. ^ občinskih volitvah, ki so se vr- 1 sile v soboto 10. sept., se nam poroča še sledeče: Liberalna stranka * gospodom učiteljem Jelencem in •"Ovarišema Klincem in Zupančičem, l10 dom. Ročevarjem, na čelu je Popolno propadla v vseh treh raz- USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893. rv T i pi w pošiljam najceneje in najhitreje v staro do- I §H 1X1 \ I I—< movino. Milijone kron pošljem vsako leto Sloven- lili wm cem in Hrvatom domu iu ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20,50 in 1J5 centov podtarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. n A nnonomin I ICTiyC prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-r AKUE>KvJulN C Llo 1 IVC kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj --mi javi, po kterej železnici in fcedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v. New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 379J5 Gortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem «e z nami sl< venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN. V. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in »e naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V teiu obstoji zvijača in mnogokrat prevara. ) )) Telefoni 37Qg CortlandtX^ V Telefoni 379B Cortlandt (f borskimi porotniki je bil oproščen •jOletni posestnikov sin Vincenc Gregorič, obtožen uboja. — Radi požiga svoje lastne koče je bil pred celjskimi porotniki obsojen 40letni posestnik Jožef Ratej z Brezja, okraj Konjice, na tri leta težke ječe. — Pred mariborskimi porotniki je bil viničar Franc Harz obsojen na smrt na vešalih, njegova žena na dva meseca in njuna 16 let stara re-jenka Ljudmila Dietrich na štiri mesece ječe. Harz je imel s svojo rejenko z vednostjo svoje ženo grešne zveze ter je umoril otroka, ki je bil sad te zveze, — Pismonoša Jožef Lierschaft je bil obsojen na eno' leto ječe, ker je ponarejal denar. KOROŠKO — Nenadoma umrl je profesor na beljaški drž. gimnaziji I. Staunikv 58. letu svoje dobe, — V Ameriko je hotel Anton Pipp iz Pasajec, občina Hertnagor, a policija mu je pot prestrigla, k* še ni zadostil vojaški dolžnosti. — Z bajonetom zaboden. V Beljaku je v pretepu z mesarskimi pomoču i ki po nekem plesu neki lovec zabodel i>01etnega mesarskega pomočnika Valentina Rftbiča, ki je bil takoj mrtev. Nad 30 let ^^ se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAilO; 25ct. In 5Oct. v vseh lekarnah """"" aH pri k F. AA- Richter & Co. A ■k 215 Pearl Street, A New York. PRIMORSKO. | — Policaja je vrgel v morje v Trstu pleskar Lukanič. Policaj Vascotto se'je le s težavo rešil na sulio. — Trgatev okolu T r j ana v Istri je prav vesela, ker ti te so se prav dobro obnesle in grozdje i zborno dozorelo. Vina bo ondi mnogo in prav dobrega. — Odlikovanje. Jetniški nadzi rate!j v kaznilnici v Gradišču ol Soči g-Josip Mužioa je dobil oc Nj. Veličanstvu cesarja srebrn križec za zasluge s krono. _ Strašno smrt je storil Jakot Hrast, rojen leta 1879. ua Kobari-škein, pri delu ua novi železnici pri Sv. Luciji. Imel je opraviti z mino, kar se je tinel dinamit polcgnjcga. Udarilo mu je vse v glavo ter mu jo razneslo. Smrt je nastopila takoj. . - Upor na angleški ladji v Reki. V reško pristanišče je priplula te dni angleška ladja "Andromeda". Ker je njen prvi.kapitan izvršil med ! vožnjo samomor, je prevzel povelj ništvo drugi kapitan. V Reki je pa v sporazumu z angleškim konzulom odpustil osem mornarjev. Iz maščevanja so se odpuščeni mornarji podali na ladjo, kjer so v henavzač-nosti kapitana napadli njegovega namestnika in kuharja. Kuhar je streljal na napadovalce in je enega ustrelil in enega ranil smrtnonevar-no. Ranjen je tudi kapitanov namestnik in kuhar pa smrtno nevarno. Policija je aretirala vse napadovalce, a tudi težko ranjenega kuharja. ŠTAJARSKO _ Umrl je v Brežicah sedlar Janez Černetič. — Iz Ribnice na Pohorju se nam poroča, da je nevarno na živcih obolel znani pisatelj gospod Peter Mtklavec, ki se zdra\ i v graški bolnišnici. — Porotna sodišča. Pred mari — Težko ranil je zvečer 11.sept. Poddesetnik 17. pešpolka Blaž Ker-z bajonetom Marjeto Golob, natakarico v pivotoču v baraki v novejšem sistemu izborilo izdelan, na ta način prvi na Kranjskem; drugi str.)ji za predelovanje zemlje, izdelovanje opeke izvl-stno delujejo. Temu podjetju moramo čestitati, kakor ae je pri otvoritvig.podžupan Karol Majer izrazil: Na "domači zemlji, z dotpačo zemljo — domačinom zaslužek." — Prekanjen cigan, če treba tudi godec iz Vernice, je izmaknil v Zagorju Janezu Vidicu dva zlata prstana, par uhanov in križavec. Kmalu potem je obiskal na Zidanem mostu Jožefo Rogelj; pri tej je ubil jajce, iz katerega se je prikazala mrtvaška glava. Nato ji je cigan pravil, da ena duša njene rodbine v vicali grozne muke trpi in da bo treba dati za 10 sv. maš. In res je dala Rogelj od cigana preslepiti se ter mu je v to svrho izročila 10 kron 10 v. Cigan ne taji ne tatvine ne zadnje goljufije- Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe. — P. Inocencij Koprivec je umrl v soboto, dne 10. sept., v novomeškem frančiškanskem samostanu. Rodil se je dne 8. aprila 1848 v St. Vidu pri Zatičini, ljudsko šolo in šest razredov gimnazije izvršil v Novem mestu, dne 1. okt. 1868 vstopil v frančiškanski red, bil 3. novembra 1875. po dokončanih študijah nastavljen v Novem mestu kot učitelj ljudske šole, katero slu-žbo je opravljal vestno in vneto dolgih 27 let. Po smrti P. Flo-rentina je postal vodja ljudske šole in je za spretno vodstvo prejel marsikatero pohvalo od višjih oblasti. — Tako se jih ukroti! Dne 13. sept. se je peljal v kočiji po trgu v Ljul ljt ni zastopnik hrvaškega a'cad. dijaštva pri slavnosti "Danice" g. Gjurin v svoji slikoviti uniformi. Neki Nemec mu zakliče "Abzug". G. Gjurin zapove kočijažu naj ustavi, in skoči naravnost pred izzivača: "Što hočete?" zaupil je g. Gjurffi nad izzivačem ter prijel za svojo sabljo. Izzivač se je pričel tresti in zatrjeval, da ni nič upil, da ni nič storil. Ko je izzivaču gosp. Gjurin še krepko pojasnil stališče, se je se-le odpeljal dalje, izzivač pa je bil predmet občnemu posmehovanju. — Bela sužnja. Vsled brzojavnega obvestila s Sušaka je bila dne 13. sept. v Dvoru aretirana 18letna lepa deklica Margareta T. iz Trsta. Posestnica zloglasne hiše na Stišaku, Marija Schwarz, jo dolži tatvine 400 kron. Aretirana deklica, pri kateri niso našli niti vinarja, izjavlja, da ni kriva, ter je povedala policijskemu komisarju to le: Ko je bila 10 let stara,seznanila se je z neko žensko, Rozalijo Formani, ki ji je slikala življenje v zloglasnih hišah v sleparskih barvah. Deklica je padla. Ker ni hotela ostati v hiši Rozalije Formani, biia je takoj prodana v ljubljansko zloglasno hišo za 180 K. V Ljubljani se je deklica pričela kesati, a trgovci s človeškim mesom je nise izpustili. Ivo je deklica vedno bolj zahtevala svoje pravice, so jo oddali "gospe" Schwarz na Reki. Tudi tu so nanjo pazili kakor na vjetnico. S tujo pomočjo se ji je posrečilo prežagati omrežje na oknu in se s pomočjo rjuh spustiti na cesto, s prvim vlakom se je z Reke odpeljala v Trst, kjer je bila pa takoj aretirana. Dokler se ne konča preiskava, bo deklica ostala v zaporu. Formani je tržaška policija aretirala. — Statba ka, tl^ijau8kega samostana v Pleterjih na Dolenjskem se bliža svojemu zaključku. Delavci so se večinoma razpršili na vse kraje in stran,. V delu jih je le še kakih *00, k. bodo pu Utdi žli za lastavicami. Glavna cerkev je do-dela„a in ravno ob četrti letnici dohoda kartuzijancev v Pleterje jo je posvetil za božjo službo č. gosp. rektor samostanski p9ter M . Slovesno pa bode ves samostan blagoslovljen, mnoge kapelc ^ glavna cerkev po8večen^ po presv. gospodu knezoskofu m«seca oktob; ko bodo vsa dela malodane popolno dovršena. Obz,dje krog vrtoy jn poslopij njen nad tri kilometre, no-tranje hodisce v kvadratu nad pol kilometra, čuditi mora človek, ko og eduje, kako je vse fino in praktično urejeno. I?borna _ 8koro brez primei,e __8la kanaliaa. cija in vodovod. V notranjih prostorih gledaš prečudne plodove me-niške pridnosti in umetnosti. Kako krasne so razne rezbarije, reliefi itd., katere so rešili iz zaplenjenih samostanov no Francoskem. Dan na dan dohajajo od vseli strani ogledavat si to znamenito stavbo, ker po konsekraciji bode dostop v notranje prostoresamostanskesploh /abranjen. Nekateri oddelki pa, ki so že nastanjeni, so občinstvu že sedaj zaprti. Kaj bo neki z železnim konjem, ki ima v repu dvanajst konjskih sil? To je namreč motor. ^ — Vojaški bojkot "Lloydove" restavracije v Ljubljani, V sredo 7. sept. je bil pri "Lloydu" koncert. Neko omizje je klicalo natakarja, da bi mu plačalo. Pri drugi mizi je sedel neki višji umiror-ljeni častnik s svojo gospo soprogo, ki je tudi hotel plačati. Natakar gre najprvo k omizju, ki ga je preje klicalo. Ko tu opravi, gre h g. častuiku, ki ga je pa sprejel z najof- trejšimi izrazi. Natakar te oprosti, a gosp. častnik mu še hujše pove. Natakar se hoče odtegniti neprijetnemu nastopu ter poslati drugega natakarja. Gospod častnik pa hiji k gostilnifarki zahtevat, da natakarja odpusti, sicer bodo čast niki izostali iz gostilne. Pri tej priliki so pale zopet hude besede, kakor tudi trenotek pozneje pri mizi. Posledica tega prizora pa je bila, da je ljubljansko vojaško po-veljništvo izdalo nkaz, da noben častnik in sploh noben vojak ne sme k "Lloydu". Navadno se take prepovedi dajo za gostilne, koderse vrše pretepi in nemiri, dočim je pri "Lloydu' ena uajdostojnejših restavracij v Ljubljani. Mi priob-eujemo to poročilo brez dotičnih besed in brez komentara z opomnjo naj bi vojaško poveljništvo prekli-ealo svojo prepoved, predno pride v razgovor na merodajnem mestu. Pripomnimo še, da je natakar, ki se je po izpovedbi prič ves čas mirno in dostojno vedel, to zadevo izročil gospodu odvetniku dr. Fur-lanu. AMERIKAMI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. PnisloYeusti MoMifctnmerffi Izdala Slovetisko-amerikansko tiskovno društvo V JOLIET-D, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: «5« celo teto . . S 1 00 Kadar so naročnina plačuje za na/.aj; ga celo teto . . • $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo rnaša naročn'na $1.00 več ko za Združ«. države, Kanado in Meksiko, Na naročila za pošiljanje lista brez prijj poslat ve naročnino, so ne ozira pod nobenimi pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se no sprejemajo, Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svo-t«g* bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, ««r. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarno telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. „ "AMERIKANSKI SLOVENEC". Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovenic-Americn Printing Co." cor. Benton ib Chicago Strs., Joliet, Ills. The oldest Slovenio paperinllnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscription $1.00 per year Invariably in advance. Advertising rates sent on application. Baterad at the Post oiflce at Joliet, 111. as second Class matter. CERKVENI KOLEDAR. V). okt. nedelj«. 20. pobink. 10. " pondcljek Frančišek Horgi 11. " torek Burkard, 'spoz. 12. " sroda Vtilfrid, škof. 13. " četrtek Eduard, kralj. 14. " petek Kaliskst, papež. 15. sobota Tereza, red. Verska premišljevanja. liojakom v potrditev nji vere. XVIII. Ali se »ode čudeži naše dni? Mnogi naših nekatoliškili prijateljev radi dopuščajo kot resnične vse čudeže, ki jih našteva sv. pismo, a trde pa, da je doba čudežev minula in da Katoliška cerkev nima moči, delati čudeže. Potem so tudi taki, anikajo celo čudeže sv. pisma ali omišljajo,razlagati jih s pomočjo .-dobfie vede. Tajne moči in ,ave naravne, pravijo, so sedaj isnjene in zato izginjajo vsi ču-Ni ga takozvanega čudeža v *t, pismu, ki bi se ne mogel pojasniti naravnim potom. S tem pozi varno vse tiste, ki pripadajo temu zadnjemu razredu, razložiti samo en Čudež v sv. pismu kot,naravno pri-k&eem, in zahtevamo od njih, kar ) i storil pač vsak učitelj naravoznan »tva, da nam dokažejo s pomočjo poskusa, d a je kak v sv. pismu navedeni čudež naravna prikazen. Dokler tega ne store, jih osramo-Samo kot kri cone in zlobne šarlatane ali bahače. Toliko vemo o naravnih g j lah, začetku iu koncu narave, kot ljudje, začasa katerih so se delali čudeži sv. pisma. Če je novodobna veda uničila čudeže, kako more kdo sedaj ozdravi jat i bolesen u poklada-njem rok? Kako moje kdo dati vid « tem, da drgne z ilovico oči? Kako more kdo umiriti viliar z besedo iz svojih ust ali z migljejem svoje reke? Kako more zopet oživiti resni ono mrtvega? Razloži to na naravni podlagi, če moreš, s pomočjo svo i livalisane vede, ali pa zakrij svojo nevednost v srami in molku. Čudeži niso prenehali z apostoli; nahajajo se in vedno so se nahajali v- Katoliški cerkvi. Dar čudežev ima prava Cerkev, in kadarkoli jili treba ob začetkih Cerkve, da se dokaže njen božji izvir; a sedaj, ko je ona sama stalen čudež v svoji jed-noti iti nepretrganosti, ni potreba pogostnih čudežev. Drevo potrebuje namakanja, razlaga sv. Gregor, tako dolgo, dokler je slabotno in mlado, ne ko doraste vrha. Toda čudeži, dasi manj pogostni, se nadaljujejo v Cerkvi do sedauje ure. "Kdo ni slišal o premnogih milostih, zadob Ijenih s pomočjo posredovanja sv. Device,in čudovitih posledicah,ki so se pojavile na prošnjo sv. Antona Padovanskega? Ti pojavi se včasih pripisujejo svetnikom tako začasa njih življenja kot po smrti, zlasti če so evangelisti ali mučenci. Divje živali počepajo in povešajo glavo pred svojimi žrtvami v rimskem amfiteatru; rabelj je nesposoben odsekati glavo sv. Cecilije od njenega telesa. Sv. Frančišek Ksav. spre meni slano vodo v svežo za petsto potnikov; sv. Rajmuud je preveden čez jezero na svojem plašču; sv. Andrej se sijajno sveti v temoti; sv. Šolastika izprosi po svojih mo litvah obilen dež; sv. Pavla hranijo vrani; in sv. Frančiška zagleda svo jega angela varilia" (Kard. Newman). Število čudežev, ki se neprestano delajo ob altarju Matere božje v Lurdu, se ne more tajiti; neverniki sami so bili prepričani že v neštetih slučajih in morali so čudeže priznati, dasi neradi. Vprašalo se je: Zakaj Bog, če želi, da bi ljudje verovali in bili rešeni, ne napravi kacega slavnega čudeža sredi nas in tako prežene vsak možni dvom iz glave mislečih ljudij? Ker bi jim to prav nič ne pomagalo; k resnici jili ne bi spreobrnilo. On, ki pozna naravo in značaj vseh ljudij, Sin božji sani, nam je dal najboljši odgovor v paraboli ali priliki, ko je rekel: "Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, tudi ne bodo verjeli, če kdo zope vstane od smrti" (Sv. Luka XVI. 31). Vera z ozirom na delavsko vprašanje. (Konec.) Govornik je nadaljeval: "Gospoda! V velikih obrisih sem vam naslikal pomen krščanstva za rešitev socialnega vprašanja, zlasti de lavskega vprašanja. Povzdignil in poudaril sem pa samo nekatere točke, na katere se navadno manj pazi. Dovolite mi, da vas spomnim na besedo, ki je ni napisal kak sv. mož ali kftstijan, nego neki materijalist. F. A. Lange pravi v svoji knjigi raaterijalizma: "Zmago nad sebič nostjo in motečim mrazom src bo dobil samo ideal ali vzor, ki stopi kot kak tujec iz druzega sveta med strmeče narode in dvigne resničnost iz stožera ali tečaja z zahtevo nemožnega." Ali se ni že prikazal ta "tujec iz druzega sveta?" Da, gospoda, poznamo ga, nam tii več tujec. Z zahtevo navi dežno nemožnega je že enkrat stopil med strmeče narode in dvignil iz t »s čaj a tedanjo žaTostno resničnost poganstva z vso .njegovo socialno ah družabno bedo v velikem in nravstvenim bankrotom. Ta tujec s e ' m e n u j e Kristus, in njem pravi apostol: "Kristus včeraj in danes, isti tudi v večnosti." Tako se bo Kristus pokazal tudi danes kot rešitelj, kakor resnično je Bog nam ubožcem najbližji, ko je sila največja. Dragi mi delavci! Po besedah in frazah ali puhlicah mislijo pač marsikaterniki vašegastaijuspoznati svoje prijatelje, — edino pravi ljudski prijatelj je rekel: "Po njih delili jih bodete spoznali." Ta ljudski prijatelj se imenuje J ezus Kris t u s. Prvi vseslovanski in novinarski shod v Ameriki. Prvi vseslovanski shod v zlati Pragi 1. 1848. se je končal z revolucijo in naskokom Windischgraetzo-vim na Prago, kajti gotovim čini-teljem v Avstriji se je delala kurja polt po telesu, ko so videli, da si podjarinljeno Slovanstvo strgava verige, da vstaja k novemu, samo-svestnemu življenju. Prvi vseslovanski in novinarski shod, ki se je vršil v dneh '20.—28. sept. 1. 1904. v St. Louisu. Mo., na tleh zlate svobode, se je pa končal načinom, ki mora vsacega vernega Slovana tu in za morjem napolniti z veseljem,navdušeujem in svetlimi nadami za bodočnost. Zbrali so se člani velike naše slovanske družine z vseh koncev te svobodne, srečne, velike Unije, zbrali se na shodu, spoznali, pogovorili o svojih važnih namerah in težnjah, izdelali svoje spomenice in svoj program, po katerem hočejo v bodočnosti dramiti in dvigati na delo vse Slovanstvo tu in za morjem. Postavili so si zbrani zastopniki Slovanov na prvem svojem shodu v St. Louisu sicer vi§ok cilj, ali pri tvdni volji in svobodi, kot jo uživajo v Ameriki, ga gotovo : tudi resnično dosežejo v prid vsega Slo-vanstva. Slovanskemu mišljenju v Ameriki se nikdo ne zoperstavlja in sam najvišji uradnik Združenih držav ameriških, predsednik Theo. Roosevelt, je poslal udeležnikom shoda prijateljski brzojaven p0. zdrav. Pred in med shodom se je kazalo veliko navdušenje za misel vseslo-vansko med vsemi ameriškimi Slo-vaiii. Čez 900 dopisov od raznih slovanskih prvakov v Ameriki je prejel pripravljalni odbor in do 180 slovanskih časopisov v Ameriki je pisalo in piše o vseslovanski ideji, katera mora ameriško Slovanstvo prešiniti in povzdigniti. Kdor je mislil, da bode prvi vseslovanski shod morda le nekaka zabava s parado, banketom itd., se je motil, kajti na shodu nisi videl nič druzega nego delo v prospeh Slovaustva. Slovanski zastopniki so izdelavali mnoge važne nažrte, spomenice (memorande), poročila (referate) in resolucije v prid sloyan-skim bratom, izdelavali v to svrho, da bi v bližnji bodočnosti javno povedali svetu,da živi v Ameriki nad 5 milijonov samosvestnih Slovsaov, kateri kot jedno telo jsahi*vaJo|p»{y da bi bili povsod v javnem življenju čislani, in kateri hočeio delati v prospeh svojih manj srečnih bratov v Evropi. O načrtih in resolucijah borno poročali svoječasnO, ko 8e objavijo po časnikih. Zaključujemo z brzojavko, ki se je poslala najstaršemu in najvernej-šemu Slovanu, belolasemu biskupu Josipu Strossmayeru. V hrvaščini pisani kabelogram slove: Biskup Strossmaver Djakovo, Croatia. Zastupjrici svih američkih Slavena sa sveslavsnskog novinarsko!) sestanka pozdravljaju velikog Slavena, želeč mu dug život procvat vseslavenske ideje. Svesla venski odbor. Na daljnem vzhodu. Mr. Will Levington Comfort pi»e v enem svojih imenitnih, nepI)-stranskih člankov, ki jih objavlja zadnje dni v listu "The Chicago Daily News", med drugim sledeče: Beseda je umestna glede japonske sposobnostiza prenašanje trde man d ž urske. zime. Pomniti treb-J, da je podnebje japonsko milo. Pisec (t-j- W\ L. C.) je zapustil Tokio, ko je mesto kar gorelo v erešuje>etn cvetju, rano aprila meseca to loto, iu ko se je teden dnij vozil p»'otl jugu, je našel šeliudo zimo y roPst'1 Shanghai. Japonija ima prav uia'o snega, izvzemši najvišji sever. N'je" ne zime tvori večinoma hladno deževje. Prav na jugu, v mestu 1s'a" gasaki u. pr., je zimsko vreme s!'0" no kot na Floridi, dasi se smatra za hladno v primeri z manilskim. Vsled tega prepiijetnega podneb ja, v katerem žive, se osrednji 111 južni otočani, ki tvorijo najgostejRC el- mehurje po telesu; in tu lepo ostajajo, dokler voda nad ognjem v kadi ne zapleše in zavre. Tako se Japonci kopljejo vsak dan in potem seveda trepečejo, dokler se ne ule-žejo spat, kar se zgodi uro ali tako po kopeli. In posledica so raznotere bolezni v sapniku, grlu in nosu ter splošna in povsem bedasta brezpomočnost spričo mraza. Natanko prerokovati, kaj sc bo zgodilo letošnjo zimo pol milijonu Japoncev nad Mukdenom, kamor hočejo (seveda za Rusom), je pač težko. Trpljenje bo veliko, smrtnih slučajev mnogo, a bržkone bo vse težave premagala ljubezen do domovine in mikada (cesarja). Vsekakor bodo Japonci po stoletjih spoznali rusko prijateljico zimo. Eno je pa tudi gotovo: govoričenje Japoncev, da bodo nadaljevali agresivno ali napadalno voje-vanje vse mrzle mesece, je samo — govoričenje. * * * Christian Dencker iz Chicage, ki je pazno zasledoval vojna poročila in ki je osebno opazoval ruske in japonske vojake, izjavlja, da ne ve 'in ne vidi, kako more katera izmed obeh bojujočih se velesil postaviti na bojišče 1,000,000 mož. "Sile te velikosti," piše, "se ne morejo nadomeščati v deželi, ki nima gostega železniškega omrežja. Če moreta Japonec in Rus vzdrža-vati na bojišču po 500,000 mož vsak, storila že jako mnogo. Zelo dvomim, da bi se tudi taka šilu mogla koncentrirati v katerimkoli kraju. Vsega skupaj imajo Joponci kacih 820,000 mož, ki so se po tri leta vežbali v redni armadi. Ta sila se mora sedaj napolnjati s sirovim materijalom, neizvežbanimi novinci in s častniki, ki so to samo po imenu. Kakovost japonske armade mora neogibno propadati sčasoma." Če pogledamo položaj v Združ. državah med državljansko vojno, ne moremo popolnoma verojeti g. Denckerju. Amerika je tudi v vojni s Španijo skupila na tisoče mladih, neizvežbanih mož, ki so kmalu prav dobro vršili svojo vojaško dolžnost. To more storiti tudi .[aponija. "Ko se je vojna pričela, je imela Rusija v Mandžuriji kacih 90,000 mož," nadaljuje g. Dencker. "30,-000 mož je bilo poslanih v Port Artur, 20,000 v Vladivostok in 30,-UOO mož je zastražilo železnico. Ko je Kuropatkin prevzel povelje, m imel dejansko nobene armade. A sedaj ima že lepo, in vsak dan dohajajo nove čete. Moč Rusije leži v tem, da lahko vzdržuje dobro izvežbano armado v Mandžuriji za nedoločen čas.^ Japonija tega ne more. Rusija ima redno armado nad 1,000,000 mož z vsemi vojnimi potrebščinami. Japonija tega nima; je imela najboljšega, je doslej pokazala. Rusija svoje najboljše šele pokaže." G- Dencker zaključuje: <-'L. 1901. je imela Rusija večje dohodke nego Anglija ali Združ. države. Ruski dohodki bo nad sedemkrat večji nego japonski. Če bo vojna trajala kaka tri leta, na kar se Rusi baje pripravljajo, more biti samo en izid vojne — Japonija bo skrajno uničena koncem iste." prebivalstvo, včasi nazivajo P tropični narod. Telesno so neprl pravljeni za ledeni sever, ki pihal iz Sibirije na bojišče. In topla kopel, čisto japonska »a prava, bo bržkone služila Rušo® kot stroga zaveznica. Kar Japonc1 umevajo pod toplo kopeljo, jenek»J povsem posebnega. Vsacega op0" ludne se narod oparja in prekuhava- jaevojke je to vin0 „ajvegje vre stanje gotovo zahteva zdravila. Mrzla hrana in mrzle pijače donesejo mnogoterni kom nadlogo, a niso edini vzrok bolezni; želodec in čreva se polagoma slabšajo in slabšajo, če se pre-nategnejo. Eno zdravilo je, ki v vsakem slučaju ozdiavi oboleli želodec in čreva - Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino. To je čisto grozdno vino z rastlinami znanimi radi njih posebnega učinka na prebavne »rgane. Te organe okrepča, jih napravi sposobne*a pretvarjanje vsakatere hrane, kri prenovi in vse telo očisti. Za blede, bolne ljudi, okrevaloe, doječe matere in mlade Pri o k 1 o p n i c i od 1 0,0 0|0 ton tehta vnanja stena sama 3,000 ton, a stroji tehtajo 1,400 ton. Og sko, dežela, ki je prva uvedla kolesa (biciklje) v poštno službo, je sedaj izkoristila v isti namen tudi avtomobile. Amerika je prekosila Nemčijo glede pivarstva, vsaj po kolikosti. Lani je prva izvarila 132,085,280 galon piva več nego zadnja. V Avstraliji ni sirotišnic. Otroci brez staršev sc oddajajo zasebnim družinam in država skrbi za njih živek do 14. starost nega leta. Italija ima manj v vojaške svrhe uporabnih konj nego vsaka druga velesila; ima jih samo 3,000,000, dočim jih šteje Nemčija nad 3,500,000. Najboljši bombaž je severoameriški; drugevrsteso: jugo-insrednjeameriški, vzhodnoindijski, levantski, afriški, evropski bombaž (Španija, Italija). Britanska posestva v zapadni Afriki obsegajo 500,006 štirijaških milj, a na njih prebiva 20,006,000 črncev. Posestva na leto lahko pridelajo bombaža kacih 10,-000,000 bal (butar). Izmed 1,600,000,000 1 j udi na zemlji jih stanuje samo 500,000,-000 v pravih hišah, več nego 700,-000,000 se zadovoljuje s kolibami ali duplinami, ostali pa nimajo sploh nobenega stalnega bivališča. Takozvani "Splendid Geyser" v Yellowstone parku, ki je počival štiri leta, je zopet začel de lovati. Zadnjič je kar nenadno za-vrvral in brizgnil, in odtedaj zopet meče vodo v višino vsake tri ure zelo redno. V Sorrentu, Italija, se je zrašila vsled ciklona neka hiša in je pod razvalinami pokopala devet oseb. Šest oseb se je moglo rešiti, ostale tri so bile usmrčenc. Trideset nadaljnih hiš utegne razpasti. Tudi polja po mestni okolici so mnogotero poškodovana. Tehnika čudovito u a -preduje. "Cramp Shipbuilding Co." vPhiladelphiji, Pa., je za neko bro-darstveno družbo zgradila parnik "Mohican" v neveroj"etno kratktm času. Prvo ladijsko gradivo je dospelo dne 15. marca, dne 3. maja je bilo postavljeno podladijeali kilj in dne 0. sept. se je dogotovljena ladija že mogla izročiti družbi. Dr. R. G. L i g h 11 e v L it 11 e Rocku, Ank., o katerem se je mislilo., da je zgorel in na čegar zava kovalna pisma se je medtem izplačalo $lt,000, se je javi 1 oblastim. Pravi, da ni nameraval nikacega sleparstva, a ko je požar vzbruhnil, je imel mrliča za sekcijo (rezanje) v hlevu: in ko*joor- s. .,4 udo\. Suspendovana uda zopet sprejeta: K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3273 Kaduno Janez, 17. sept. 1904. l>r. s. 4i>i uaov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 6522 Miše Alojzij, 83.^. 1004^ Prestopil: . oa "d društva Jezus D. Pastir 49. Sharpsburg, Pa. k društvu sv. Petra m Pavla 38, Kansas City, Kans., 4404 Veselit Janez, 28. sept. 1904. J. Jr. S. 52 udov. Odstopil: •Od društva Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3378 Požek Jožef. 26. sept.J9W. Suspendovani: Od društva sv. Alojzija 52. Indianapolis, Ind.. 5350 Kalan Janez, 2'k Mpt^lCM Od društva sv. Petra 30, Red Jacket,, Mich.. 1083 Turk Anton, 26. sept. Od društva sv. Jožefa 50, Leadville. Colo., 4983 Pangorc Mart., 3411 Tomšič Jan., 3412 Smole Janez. 3609 Lenaršič Jakob, 3815 Ivec »I! * 3816 Rejc Franc, 3965 Godec Anton, 4160 Mausar Dominik, 3533 M al nar Franc, sept 1004 »'r. s, Irtt uqo\. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 400 Tostoversnik Alojz,J744 Od d^vl MwiJ?PoTočnTel7. Jenny Lind, Ark.. 1195 Prašnika^Fran 26. up tembra 1904. • . ur. s. srf uaov. Izločeni: Od društva sv. Petra30. Red Jacket, Mich., 2909 Čeme Janez, 1673 Stanha Mat, dmštva sv.Tetra in Pavla 38. Kansas City, Kans.. 2105 Bahorič Janez 20. s.p-tembra 1904. Pristopile soproge: K društvu sv. Nikolaja 67. Steelton, Pa., 2200 B»d«lfi .JjS1 Hrestar Johana, roj 1877 , 2202 Gregorič Katarina, roj 1870, spr. 23.^1904. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 2263 Zupančič Marija, 26^36^1904. H društvu sv. Jožefa 50, Leadville, Colo., 2264 Mihelič Neža, roj 1871, spr. 24 sep-tembra 1904. 4 . , I>r. s. 13 sop. Suspendovana soproga zopet sprejeta. * društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2109 Miše Helena, 23 sept. ^904. Dr. s. 21 sop. Suspendovana soproga: ,(>d društva sv. Petra 30. Red Jacket! Mich., 1195 Turk Marija. 26. sept. 1904. Dr. s. 1)5 sop. Izločeua soproga: ^»d društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1145 Starih a Marija, 20. sept. 1904. Dr. s'. 95 sop. MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. lednote, 903 N. Scott St., Joliet. Illinois. ■c v is K Hai Amerikanski Slovenec K. S. K. Jednoti ob njeni desetletnici. Bog sprimi vas, po krvi brate, in delo vaše blagoslovi, poslanci naše majke zlate, ki vsak zvestobo ji obnovi — pozdrav zastopnikom Jednote, srčno ljubeče vse sirote! . . . Iz "daljne, divne domovine, kjer beda se bori z napuhom, smo vzeli žalostne spomine in šli čez morje smo za kruhom v deželo, kjer svoboda vlada in vsem smehlja se sreče nada. Tu trdna volja, krepka roka skrbem pokaže kmalu duri; a marsikomu sreča poka in poči ob nenadni uri: bolezen te na postelj vrže, ti smrt življenja nit pretrže. Gorje sirotam zapuščenim, ki jim umrl je krušni oče, še predno z delom je poštenim odvzel jim skrb za dni bodoče; še predno sklenil ž njo je zvezo, ki nam trpljenja lajša pezo. Kdo pač je ta¥ Oj, skupna, mati, Ameriških Slovencev dika, ki nudi vsem tolažbo v zlati, kadar jim vzame smrt rednika. K nji, sosed, ti pristopi tudi, skrbi za svojce ne zamudi! •Jednota majka, tebi slava, Procvitaj, rasti in se množi! Do zmage pride četa prava, če sloge duh med udi kroži! Naj vse bi te tako ljubilo, kot ljubi tvoje te — glasilo! Slike s svetovne razstave v St. Louisu. § Iz slovenskih naselbin. ^ ti tka, III., 1. okt. - Nekaj po sebno važnega sem .se namenil Slovencem v resen prevdarek podati, in v to sem si izvolil list "Amerik. Slovenec". Jaz podpisani sem lansko leto ustanovil, kakor je nekaterim rojakom gotovo že znano, slovensko stavbinsko in posojilno društvo z imenom "Radecky". Ni nas bilo veliko, le prav malo številce, ne več ko 30, in še od teh tridesetih jih je nekaj odstopilo. Vkljub vsem zadržkom smo pa že precej prvo leto posodili $1800, in še nekaj stotakov je ostalo v blagajni. Pri vsem tem sem prišel do spoznanja, da naše slovensko posojilno društvo je treba prestaviti v take kraje, kjer so velike slovenske naselbine, n. pr. v Joliet, 111., Pueblo, Colo., Calumet, Mich., Cleveland, O. i. t. d. Slovenci, rojaki, zjedinimo se, ker v slogi in jednoti je moč. Za vzor naj nam bcTK. S. K. Jednota. Ko smo pred 10 leti začeli z "Jed-noto", nas je bilo le malo število, še 400 nas ni bilo. Bog pa jo je blagoslovil, da je rastla in še raste v blagor trpečemu človeštvu. Jednota je že tudi pomagala slovenskim katoliškim cerkvam z rezervnim zakladom. Toda njeni glavni namen ni zidati cerkve in hiše. V ta namen si moramo posebno Jednoto ali cjenaren zavod ustanoviti, in to ni nič druzega, kakor močno slovensko stavbeno in posojilno društvo nam je treba ustanoviti, tako namreč, da bo pošteno in zanesljivo ko cisto zlato, tako da bodo »lovenski rojaki brez vse skrbi po celi Ameriki pošiljali denar na pravične obresti. Treba je močnega in varnega stavbenega in posojilnega društva. Jaz sem prepričan, da bo prav dobro vspevalo, samo treba je, da pride v prave roke. Predsednik naj bi bil delaven in vzoren človek, tajnik bi imel dobro mesečno plačilo, ako bi bil pravičen in marljiv, blagajnik mora biti mož trdne veljave, ki bi dobil poroštva, če bi bilo trfjba ■avno toliko, kakor blagajnik od Jednote. Pri vsem tem bi se pa moralo vestno paziti, da se denar sproti odda na varno mesto na po sojilo. Slovenci, rojaki, le poskusimo! Jaz z gotovostjo upam, da bo izvrstno dobro vspevalo. Kdor bi se za tako društvo zanimal, naj piše po naše pravilne knjige. Iz Colorado, mi je neki rojak že pisal, da nameravaje tamošnji Slovenci ustanoviti tako društvo. On hoče za vzor imeti naše slovenske pravilne knjige. Kakor hitro mi čas dopusti, mu jih hočem poslati. Zato naznanjam, da imam še nekaj pravilnih knjig, ki veljajo po 30c, brez pošte. Kdor jih zahteva, lahko mi nekaj znamk (stamps) pošlje zanje, ali makar jih zastonj pošljem. Samo to želim, da bj/ se spolnilo, kar rojakom v premislek priporočata. Torej, vi cenjeni rojaki v Jolietu, Clevelandu, Calumetu in Pueblo: zjedinimo se in ustanovimo slovensko stavbeno in posojilno društvo! Na noge! MALI OGLASI Zgradba države Kansas. Pogled un elektrlkaruo čez laguno. obilc priprave, tudi drugoverci, ker se v sirotišnico sprejemajo sirote te ali one vere. Tudi tukajšnji rojaki se zanimajo za ta "fair". ? Brockway, Minn., 29. sept. — Novo slovensko cerkev v Brockway b>> 20. okt. posvetil mil. g. škof J. robec. Ob tej priliki bodo farani priredili dvadnevni "fair" v korist iieve c«rkve. Delo pri cerkvi je sedaj ži< skoro popolnoma končano. V kratkem bodo postavljeni tudi oltarji, stoli, spovednica itd. »+O*0*0*0*0*0+OK>+04 Iz delavskih krogov. ►♦O+O« DEMOKRATI NOČEJO ZAŠČITNE POSTAVE. Njih kandidat za predsednika pravi, da jo odstrani, če bo izvoljen. Farmarji in delavci, dvignite se! KADAR IŠČETE SLUŽBE, mjfegtt prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj. Mite kaj kupiti, i. t. d. Henite to med male oglase » našem listu,ki redno prinašajo uspeli. Cena ta jedrn uvršeenje, ee ogla* ne obsega t>ež ko 7 vrst-, '.'.je, za Jfkratno pa 75e. Ve obsega oglas nad 7 vrst. pa z a jed no urršeenje SOc. in za ikratno $1.50. ltaenna naj se povprečno po ti besed na jed no vrsto. Svota je poslati z'oglasom naprej. NAPRODAJ V KLIKA TRGO- vina obstoječa i/, mesnice, grocer i je. mešanega blaga in gostilne v središču jedne največjih slovenskih naselbin v Ameriki. natančneje podrobnosti pišite na "Amerikanski Slovenec", Joliet, 111. 40t4 SLOVENKA ALI HRVATICA" stara 28 do 35 let, dobra gospodinja, se išče za ženitev. Denarja ni treba, liili mora povsem poštena. Več pove "Amerikanski Slovenec", Joliet, Ili.r kamor naj se tudi pošljejo vse ponudbe. ' •}!)*'• PRODA Sli TAKOJ J'HO I jalna mereča 20'x 60 čevljev, s stano-, vanjem obstoječem iz treh sob in kuhinje. Zraven je hlev prostoren za. dva konja. V zvezi s tem je tudi pe-karija. Na prostorih je napeljan plin. in voda ter izpeljan kanal (sewer). Posestvo leži en blok pod slovensko cerkvijo. Vse natančnejše pove lastnik Anton Alese/.ki, 1142 5th Street, La, Salle. 111. John Vuljan, Boy 29 b. — C h i c a go dobi novo klavnico, in sicer veliko; glavnica znaša $2,500,000 in ua dan se bo klalo po 1,000 glav živine, 2,000 prešičev iu 5,000 ovac. Kompanija je inkorporirana pod postavami države New York. Klavnica bo baje zgrajena in bo zaposlovala dne 19. maja 1905. Kompanija obstoji iz newyorških kapitalistov, a na čelu so jej izkušeni možje. Namen pa ima, tekmo /ati na zdravi podlagi z obstoječ mi klavnicami. Zatorej bo pač vsem dobrodošla, samo ne klavniskim magnatom. — P o p o 1n a preustroji-tev mesarske delavske združbe "Amalgamated Meat Cutters and Butcher Workmen's Union of North America", ki je bila poražena v klavniškem štrajku, se utegne izvršiti na seji izvršilnega odbora v St. Louisu dne 20. sept. Razpori so se pojavili v organizaciji koncem štrajka in nesloga je dosegla vrhu nec, ko se ovčji mesarji niso brigali za ukaz predsednika Donnellyja, s katerim jih je pozval na štrajk. Živinski mesarji so se baje razjezili nad vedenjem ovčjih mesarjev in JPueblo, C®lo., 20. sept. — Kar se dela tiče, se tu še dobi, le ponekod je nizka plača. Rojaki navadno napredujejo. Nedavno je imelo društvo sv. Jožefa v svoji dvorani mnogobrojno obiskovano veselico. Tukaj se mnogi naši rojaki ženijo, kar kaže, da niso preslabi Časi. Vsak teden je skoro po par porok. Dne 28. t. m. se je poročil rojak Pavel Zakrajšek, doma od Blok iz vasi Ravnik na Notranjskem, z gospodično Katarino Smrekar iz črno-ineljskega okraja. Svatbe so se udeležili mnogi znanci in prijatelji. Tu pred nekoliko leti ustanovlj ena sirotišnica pod vodstvom usmiljenih sester kaže lep napredek. Do 200 malih otrek^ raznih narodnostij ee tu oskrbuje, med njimi tudi nekaj slovenskih. Za to dobrodelno poslopje je daroval neki Irec več tisoč dolarjev in to namesto nagrobnega spomenika svoji pokojni Ženi; lepšega spomenika svoji ljubljeni po-kojnici pač ni mogel narediti. Za to sirotišnico bode tu "fair" novembra meseca, za kar dela vse mesto ■ kov h nan dne unije in povzročili koi.j novo volitev, Sodnik Parker, demokratski kan didat za predsednika, je napisal svoje sprejemno pismo in v istem obljublja, da bo storil konec republikanski zaščitni politiki (policy of protection), če bo izvoljen. To je, česar so se bali republikanci v deželi, tako delodajalci kot delojemalci. To je demokraška politika. Dvakrat v zadnjih dvajsetih letih so imeli priložnost storiti to in vsakikrat se je deželna kupčija zmanjšala, plače 80 se znižale in primanjkovalo je dela. Sodnik Parker obljublja, zopet storiti to, če bo izvoljen. Ko se je odpravila republikanska zaščitna politika za farmarje in delojemalce, se uiso samo plače znižale nego farmar ni mogel" prodati svoje obilne koruze in svoje pšenice, s pšenico je moral krmiti prešiče, koruzo je moral rabiti za kurivo. Ko liko večjo škodo pomenja to za v inozemstvu rojene delavce iu državljane v tej deželi, je očividno po statističnih podatkih, ki slede. L.- 1902. je velikanski pridelek i pšenice, ovsa iu koruze v tej deželi znašal 4,181,554,032 bušlievin ti s.o bili vredni $1,742,820,318. Misli si to ogromno svoto. Ti pridelki so zrastli na 108,899,18 l akrib, torej večjem ozemlju, nego je več evropskih dežel skupaj. Deset držav je pridelalo največje letine, a delali so v veliki meri v inozemstvu rojeni državljani ali de lavci, ki so nameravali postati državljani. Ti tvorijo od dvajset do štirideset odstotkov prebivalstva v z velikimi pridelki iu PODPISANI PRIZNA, DA JE g. Prane Grande j eden najboljših igralcev na harmoniko, kar sem Jih čul med Slovenci, bodisi v stari domovini ali v Ameriki. Torej ga prav toplo priporočam Slovencem bodisi pri /.enitninah ali družili veselicah. Biva. na 201 Stone St., Joliet, IU., Andrej Gržar. organist. 4»t4 NAPRODAJ DOBRA MESNICA in grocerija na lepem prostoru, pri-, pravna zlasti za ltacega rojaka, jako po ceni. Več pove:. J. .T. Welnitz, 306 Cutting Uldg., Joliet, 111. 43t4 zadnji se maščujejo z žnganjem, da bodo prisilili izstop sedanjih urad- ^ državah istj so v pevajppgti, h se odpravi zaščita, katero jim geiluj d?, j" JO^O^O^O+^O+O^O+OO+O+^O^OC \ Grand Theater,§ TeM. Chicago »7. j0UET( |LL | Vaudevillne predstave prve vrste, Za teden začenši z 10'. okt 1004 igrajo sledeči umetniki: FRAN (JELL I & LEWIS in "The Ballyhoo". Povratek priljubljenih ARTHUR K HERN S & MEDORA COLE v nemški burki "Prof. Schlitz." Drugi teden vrlega uspeha WARDEN & G L AD DISH, slavni ilustrovani spevi. .MILO V AG G E, najslavnejši "Bag Puncher", MISS MADGE M AIT LAN D Comedienne. Posebni engagement za ta teden slavni MEEKER BAKER TRIO. Čudoviti prizori v "neprekosljivem POLYSCOPE. Same nove slike. Predstava vsaki večer ter v sredo, soboto in nedeljo popoldne. Cene zvečei > 10-20-30 in 50c; popoldne 10c in 25c — "The Western Federation of Miners", ki je bila zamotana v delavske zmešnjave colorad-ske, je začela splošno devati v "črno knjigo" imena tistih moških, ki delajo v Ooloradi 1 r z unijskili listov. Unija je poslala združbi "Chicago Federation of Labor" velik zavitek imen, fotografij in opisov od 20 mož, ki so delali kot skabi in so bili prognani iz države. Slični izpiski se bodo objavljali redno in razdeljevali po vsej deželi. Pod slikami na fotografijah je zapisano: "Pomni to ime in lice. Srečal ju bodeš zopet." Kot naglavje izpiska stoji vprašanje: "Kaj je skab?" in odgovor: "To je za obrt to, kar izdajaleo za svojo deželo." Godrnjač Vsakdanji gost (v krčmi): "Čez gotovo višino zrakoplovec Bploli ne more, ker je tam zrak preredek." Mr. Slamovič: "Oh, saj pravim, dandanes vse ponarejajo." republlkiitiska stranka. Njih živek zavisi od republikanske uaščite, najnižji farmarski delavec je varovanec velike republikanske stranke v tem oziru, ker ona ščiti njegove koristi. Odpravite zaščitno postavodajstvo tarife ali cunika, in kaj bode iz teb farm in farmarskih delavcev? Vprašaj tiste, ki so izkusili položaj, ko so bili domokratje zadnjikrat na vladi, in vprašaj jih, kako so se njih zaslužki znižali, kako so bili njih pridelki brez vrednosti, kako je ne-dostajalo dela. Gotovo ti farmarji in farmarski delavci ne žele, spreminjati predsednikov in strank, in gotovo delavci inozemskih staršev po vsej deželi, ki bi bili tudi prizadeti vsled pritiska na obrt iti kupčijo, ne žele spremembe od pošteno napredne, zaščitne vlade repubtil anske na demokratsko. Ako jo spremene, bodo morali trpeti posledici >ei' I« t ; < e pa store vse v svoji moči za d >bitov republikanske zm u t" j" d"l»\ potem bodo nadalje vedeli d'ipnh časov. II H, M f ■M iu 202 Barbp.r BU1K. JOLIET, ILLINOIS. ♦T^L vni NOTAIt Kupuje in prodaja aemlJISča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in nngteško. NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno poKtrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekaje-nim mesom. Naša doma sSvrta mast je zelo okusna .ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway. Jotlet, Iti. Northwestern Phone 111!!. Chicago Phone 4531 6 AMERIK AN SKI SLOVENEC, 8. OKT. '904. U+O+O+O+C+O+O+O+C+O+G+O+Gt J Pogled v bodočnost. % S PISAL CV K T K O VIČ* » ©t©4 O+O+O+O* O+O+l Bela meglica se je vila po zasneženem polju,ki je samovalo pod vasjo. Bilo je tibo in mirno, od nikoder ni bilo glasu, le tam proti zapadu je šumela reka, da se je slišal oddaljen pridušen šepet. Prazno je bilo polje in pusto; niti grmovja ni bilo videti, le ob strani se je nemo dvigalo v zrak par visokih, vitkih jagujedov. Orlova Jelica jo hitela po stezi proti domu; bil je Silvestrov večer, in mndilo sc ji je. Popoldne je bila pri teti tam v drugi vasi, in ta jo je zadržala do noo<. A Jelica je imela nocoj še 'oliko opravka! Doma vse počediti n urediti, ker je jutri velik praz-lik, novo leto; in rada bi bila kma-n gotova, da ima potem čas, ko ridejo prijateljice in bodo vlivale ifineo, kakor vsako leto na ta vein tega je Jelica nestrpno tlicah in svilenih trakovih. Bel ji je bil obrazek, venec se ji je vil nad marmonim čelom v temnih kodrih, ki so se vili ob njej. Srečen na-smeiiljal ji je bil razlit okrog usten in vse obličje je izražalo pokoj in tiho radost. Odevalo jo je belo krilo, v katero so bile vtkane šmar-nice. Na nogah je imela svitle čeveljčke, in v bledih rokah je držala zlat križ. Jelica je ležala mrtva na odru, in venec v njenih lepih laseh ui bil poročni, temveč — mrtvaški venec. ©©♦©♦♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©S Raznoterost er. ričakovala. Kaj se ji neki zopet lije iz svinca? Da bi bilo le kaj ipega, kar bi ji prerokovalo srečo. In Jelica se je zamislila, na tihem prav globoko v srcu je želela, da bi »c iz svinca naredil obroček; to bi bilo ngodno znamenje. Lani si je vlila konjička, in prijateljice so ji z gotovostjo prerokovale, da se bo peljala v kratkem v cerkev k pore-ki; no, leto jo minulo, a ostala je še vedno samica. Skoro skokoma je prihitela domov; mati je stala na pragu in jo s-težkim srceni pričakovala. Bala se je, da bi se ji kaj hudega ne zgodilo zunaj na samoti, na zasneženi po* Ijani. "Jelica, zdaj pa le hitro zavrti! Vse delo te še čaka, in noč je že tukaj!" Ni ji bilo treba dvakrat reči; bila je urno pri delu in lica so ji kar gorela, tako se je bila razvnela. Po večerji so prišle tovarisice: Jela jili je radostno pozdravila in takoj hitela v kuhiujo po posodo hladne vode in ponev raztopljenega *vinca. "Metka, ti daj prva!" je velela svoji najboljši prijateljici. Bila je vznemirjena. Moj Bog, pogledati za temni zastor bodočnosti, to res ni vsakdanje! Pristopila je Metka ia, zajela s korčkom svinca. Bila je bela kot sneg,in roke so se ji tresle. VliJa je svinec v vodo. Vbc prija-teljice so se nagnile nad posodo in radovedno strmele vanjo. "Ah, kakšen lep klobuček,vidiš, uo Anica!" je vzkliknila Metka in potegnila svinec iz vode. Radost ji je zavladala v srcu, in zazdelo se ji je vse tako lepo, kakor bi zunaj pod svitlim nebom peli angeli. Zdaj se je tudi ojačila Jelica. Stopila je bližje, vlila svinec — in zarudela. Pred njo je bila odprta bodočnost, in zanjo je bila tako nebeško jasna- "Jelica, to je venec, poročni venec! yJelica,ah, kako si srečna." "Poglejte jo no, porednico, a zdaj se drži tako leseno, kakor bi okamenela." Vse prijateljice so silile vanjo, čestitale ji in jo gledale veselo iskrečih se oči. A Jelica je postavala kar v hipu tako lileda; vso je prevzelo tako srečno znamenje. Sedla je na klop, in od samega veselja ji je poslalo tako fladko, a hkratu tesno pri srcu. Prvi hip ni vedela, kaj bi stoiil.i, kaj bi dejala;a potem se je razigrala in radost, tako neskončno vel ka radost jo je prevzela. , Zveneči vzkliki so zadoneli iz njenih ust, in vsa soba je kmalu odmevala vi-selega petja, ki je kipelo iz dekliških grli. A zunaj je bila bleda zimska noč; »flfco lajno in tiho je bilo vso pod svitlim jasnim nebom, kjer se je vozil sanjavi mesec, kjer so gorel« v srebrnem sijaju drobne zvezde. Kajna je bila Sih e*. tri v a ih č. Leto »e je poslavljalo od sveta, hitelo v zaton, v neizmerno večnost; in zdelo seje, da hoče vsaj v zadnjem hipu pokazati jasen obraz, kakor bi mu bilo žal za vso tugo, v kateri so kr-vavela in jokala človeška srca v preteklik dneh. Bajna je bila Sil-vestrovanoč; iz dalje pa se je bližalo na mogočnih krilih že Novo leto. *■ * * In čez mesec dnij je bila Jelica nevesta. Krasna je bila, vsa v eve] to40* ©♦©♦♦©♦©♦©♦©♦©♦O "Lena". ftrašnoso naši angleški novinarji bobnali zadnjič, ko je dospela po-kvečena ruska križarka v San Francisco. Hearstovo časopisje se je posebno repenčilo, češ, ladija mora iz luke ali se pa razorožiti. Iz tega je sklepati, da so" se tem peresarjem tresle hlačice pred ladijo. Dejstvo je pa pribito, da je baš Ilearstova "kompanija" usmrtila več Rusov (na papirju), nego jih je Rusija poslala v Mandžurijo. Američani si niso tako želeli, da bi rusko bro-dovje zapustilo New York in San Francisco, v kritični dobi velike državljanske vojne. Sicer pa vsa ta dejstva ohrani zgodovina. Umor v sodnijskl dvorani. V Neapolju je zapeljal konjenik Giovanni Lapore 1 dietno krasotico Auo Devoglio pod obljubo zakona, ne da bi sedaj botel kaj o tem vedeti. Osleparjenka mu je raditega grozila, da ga usmrti, ako se snide ž njim. Nato je deklica tožila Le-poreja radi zapeljevanja. Ko je vstopila Deviglio v sodno dvorano ter zapazila Leporeja, skočila je k njemu ter mu zasadila bodalce v srce, da je na mestu umrl. Nato se je dala mirno odpeljati v zapor ter bila zelo zadovoljna, da se ji je posrečilo usmrtiti svojega zapeljivca. Romanje v Rim. Brzojavka iz Rima z dne 17. t. m. poroča: Romarji iz vseh evropskih dežel se pričakujejo semkaj prihodnje tri mesece v proslavo petdesetletnice proglasa o Brezmadežnem spočetju. Samo iz Francije se je oglasilo na tisoče romarjev, ki dohajajo v Rim v oddelkih; prvega je papež sprejel zadnji teden. V A v striji, Nemčiji, Španiji in Angliji skrbe za romanje posebni odbori, da ne govorimo o Italiji, kjer prirejajo vse'pokrajine posebna romanja. Zagotovilo je dospelo v Vatikan, da pride začetkom decembra meseca veliko število ameriških katoličanov in lajikov, v spremstvu več škofov, udeležit se končnih slovesnostij ju bilejnih, katerih vrhunec bo kronanje kipa sv. Device v sv. Petra stolnic' po papežu samem. Sv. oče Pij X. je zelo vzradoščen nad teiu dokazom verske udanostr po vsem križanem svetu. Iz\en redne priprave so se vršile v spre jemanje uradnikov. vencem, 170 Mažarom, 70 Rusincm in 151 Slovakom. Zaradi nalezljivih bolezni so odklonili 41 Hrvatov, 13 Mažarov, 9 Rusinov in 52 Slovakov. Kmetov« s,e je izselilo v Ameriko: 578 Cehov, 587 Srbov, 3937 Hrvatov in Slovencev, 221 Dalmatinccv, Bošnjakov in llercegoveev, 1807 Mažarov, 598 Rusinov, 3193 Slovakov, 119 Ru-munov, torej je Avstrijo zapustilo 12,835 poljedelcev! ♦O-fOO id ♦©♦oo Izseljevanje v Ameriko. V Združ. države se je od 1. jul-1002 do 30. jul. 1902 izselilo približno en milijon oseb. Število avstrijskih izseljencev je iznašalo i00,pl 1 oseb, medtem ko sc je prejšnje leto iz Avstrije izselilo 171,089 oseb. Po narodnosti se je izselilo 9577 Cehov, 4227 Sr bov, 32,892 Hrvatov in Slovencev, 1723 Dalmatiucev, Bošnjakov in 1 lercegovcev, -23,597 Nemcev, 18,75» judov, 2140 Italijanov, 27,113 Mažarov, 37,4(1!» Poljakov, 4137 Ru-munov, 08lit Rusiuov, 34,412 Slovakov in 74 drugih narodnosti. Vsi ti »o se vozili med krovom- A poleg teli je še bilo -'(282 izseljencev, ki s« se vozili v prvem ali drugem razredu. Med 9577 Čehi je bilo 377 1 ženskih in 1850, ki še niso bili 14 let stari. Denarja so imeli lii prinesli v Ameriko: Čehi 2 17,459, Hrvatje in Slovenci 407,117, llažari 341,501 in Slovaki 413,235 dolarjev, a te številke niso zanesljive, ker marsikdo ni pokazal naselniškemu komisarju vsega svojega denarja. Amerikan-ska izseljevalna komisija ni dovolila napeljevanja 150 Hrvatom in SIo- Rnski vojak. O ruskem vojaku je tako malo znanega, da nekateri mislijo, da se carjeva armada le odlikuje po številnosti, nikakor pa ne tudi po kakovosti. Vendar so veščaki mnenja, da ima Rusija za Nemčijo najboljšo armado v Evropi. Vsak Rus, ki je posegel 21. leto, postane obvezen za vojaščino. Tako nabere Rusija vsako leto iz svojih 100 milijonov državljanov milijon vojaških novincev. Kakor hitro je kdo potrjen, mora oditi h kaki daleč oddaljeni posadki, kjer ostane pet let. Navadno pridejo večji mladeniči L konjenici, manjši ^pa k pehoti. Nekoliko tednov se mora mladenič skoro neprestano uriti, da odide kot izurjen vojak k svojemu polku. Od tedaj dobiva tudi na teden 18 vin. plače. Vsak dan mora vstati ob (S. uri ter se udeležiti skupne molitve. Nato zajtrkuje. Ko se ob 12. uri vrne z vaj, dobi kosilo. Nato jedo 2. ure prost, na kar so zopet vojaške vaje do večera. Zvečer se uče vojaki brati in pisati. Ob 9. uri je skupna molitev in petje narodne himne." Seveda plača 18 vin. na teden ni posebno sijajna, vendar so ruski vojaki zelo zadovoljni ž njo, ker še delavci na polju na Ruskem težko zaslužijo toliko. Za zajtrk dobiva črnega kruha, opoldne krompirja, pol funta mesa, juhe in mnogokrat se zelja. Posebno radi vojaki jedo zelje, in vsako zimo ga pojedo več sto ton. Opoldne dobe vojaki še piva; zvečer dobe zopet črnega kruha. V aprilu imajo čete že vaje na polju. Poleti so velike vojaške vaje in šele pozno v jeseni se vrnejo vojaki v vojašnice. Vaje se navadno vrše v pustih pok.r-aj-raeh, kjer si morajo vojaki sami naprav-ljati stanovanja. Mnogo razveselje-vanj nima ruski vojak. Edino njegovo razveseljevanje je godba. Vsak polk ima svojo godbo in vsak vojak se uči plesati in peti. Pogosto se vrše vojaški plesi raznih polkov in dobri plesalci uživajo med vojaki veliko spoštovanje. Nobena armada nima tako veliko naporov in tako majhne piače kot ruska. In takih ljudi j ima car na razpolago blizu kakihpetmilijonov! Ameriška glavnica ogromna. Ellis II. Roberts,zakladnikZdruž. držav, pravi, da znaša svetovna zlata glavnica približno *5,»00'" 000,000, od katere s vote pripada tej deželi 11,342,000,000, kar je nad eno petino. Od ameriškega zla" ta ima zakladnik $700,000,000- Te številke napravijo večji vtis, če pogledamo nazaj na 1896. Svetovna zlata glavnica je bila kc»mat0 cenjena na $4,280,000,000, od ka tere svote je pripadalo Združenim državam $599,000,000, torej nekaj nunj nego ena sedmina. Sam°,,a sebi in primemo ali, če si kos tuj kam, absolutno in relativno -ie zlata glavnica te dežele zelo pomnožila v osmih letih. L. 189«. poleti je bilo v zakladnici $150,000,000 v zlatu, ali nekaj več nego ena petina sedanje glavnice. Čuditi se ni, ko so po zakladnik in bankah kar "razliva" žolt» ko-vina, da ee sedaj jedva omenja* ce se tupalam kaka malenkost iste popelje v Evropo, kar bi bilo P|-ed osmimi ali devetimi leti povzročalo brum in šum. Prepeljavati bi se 80 moralo v veliki meri in neprestano, ko bi se hotelo vzbuditi pozornost kjerkoli v Združ. državah. Kcr je produkcija zlata v tej deželi $s°>" 000,000 na leto od skupne svetovne produkcije v znesku kacih $:!00'" 000,000, lahko izvažajo Združene države znatno več nego uvažajo, m vendar bi še stanovitno pomnožev»-le svojo glavnico. Prerokovanja z 1. 1896., da ne bodo Združ. države, če ©stanejo edino pri zlatem sistemu, nflOg dobiti dovolj te kovine za pro»et, JOSEPH TEINER'S RCOlSTCllEO Kako se počutite ? JOSEPH TEINER'S Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vas apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila tel©. Trinerjevo zdravilno grenko vino je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejse delovanje. Ozdravi vsak želodec. Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti bolezni bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo. m, "Trinerjevo zdravilno grei. ko vino deluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOŽEL, Tyndall, S. Dak." JOSIP triner 799 S. Ashland Ave. Chicago. "Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadevoljnost. JAKOB KOCIŠ, Mammoth. Pa." V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH. Kadarkoli želite hitrega stimulanta in tonike /a želodec, rabite Trinerjevo-Angehka Orenčico, jedrno želodočno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nfč boljšega proti poletnim boleznim! i ker se ves svet bori in trudi zanjo, ee nam vidijo smešna sedaj, ko ima ta dežela v zlatu $1,342,000,000 ali več nego $10 po glavah. Dvoja obraza. Jatius, latinski malik, je bil upodobljen z dvojima obrazoma. Sme-joči o^raz je bil za mir, grdogledi pa za vojno. Človeška bitja imajo tudi dvoja obraza, dasi ne vedno istočasno. Drug je obraz ljudij, kadar jih muči bolečina v hrbtu, I^'ightova bolezen, težka izločitev vode, žolčnica in zlatenica, a drug ie» če zopet okrevajo s pomočjo Severovega zdravila za obisti in je-tra- To je zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na koren bolezni. M''- J. Reza c iz Chicage ima povedati o njem to le: "Porabil sem dve steklenici Severovega zdravila za obisti in jetra ter zopet zadobil zdravje. Preje sem pa žrtvoval skoro premoženje za zdravniške" račune." Cena 75c in $1.25. V vseli lekarnah t« pošlje W. F. Severa Co., Ccdiir Rapitls, Iowa. ||a krat ©♦©»©♦©♦♦©♦©tj e k č a s . \ Mati ta Pfirrnr Air prodajalec ur, verižic, uhanov, ITiailja rUgUICll prstanov in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG |^ Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Uro jamčene za 20 let in velikosti kot, slika s 15 kamni..............$10.00 • Srebrna močna ura z onim pokrovom in 15 kamni.........;......$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni......$ 0.00 Dobe so tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Ui •no kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali AValtham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. RazprodajnIcotm knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man : i zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratik« za 1. i'.mi, me. ' 1 Naslov v imrnčbn knjig je napraviti: M. POGORELO, Box 220, W ake-Held, Mich. Naročila za uro in vse druge stvari naj se pošiljajo pod naslovom. M« POGORELO, Care oHI. Schuette, 52 State St., Chicago. , *iiiiainninnmnmimi(nmmmmmi))i( Ji ©^©♦♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦oe Iz svdilnice. Sodnik (obsojencu): "Ali sprejmete kazen?" loženec: "I no, ali naj se z Vami tepem?" Z it to. "Zares, predno se pije, bi se morala vsaka voda kuhati dobro uro." "Gospod ste brez dvoma zdravnik?" "Ne. . . Trgovec s premogom." Pj-evidnost. Krčmar: "Opozarjam Vas, vino je zelo močno; ta moža kar vrže!" ožl1ja iz Jolieta do ai''ovca pa le...... $38.56 "lasite se kmalu ako se želite po-s,«Mti te prilike. ^'Ujejn tudi vse notarske posle ^°bro in zanesljivo. Dobiti me doma vsak večer po šesti uri. Jos. Stukel, Indiana Street. Joliet. lil trost&kretz izdelovalci — HavANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše . S," lOc. in '"Meerscliaum" 5c, ^a, drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na Jetferson cesti v JoHeS Ills. prodaj se 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets Najugodnejših pogojih. na obroke ali pa v gotovini J°vpopusta. ,HI ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, »in!,0 j'TO vedno sveže pivo, fino kalifornijski :. ' aobro žganje ln tržim uaJboljSe amodke. 0,2 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. Dobro vino! Kn ^);y a!iiam rojakom, da prodajam naj-'n y a Napa Valley kalifornijska vina 6r b«bro belo vino po 50c galon in VV|£i Dobro črno vino po 45c gr'~ Kdor kupi manj ko 50 galc alon onov podati $2.00 za posodo objednem z boj. lom- Denar je treba vselej poslati % 'Order. — Priporočam so roja-v pbila naročila ter jim jamčim in solidno postrežbo. KooiisrA. CROCKET, C AL. Stenski papir *a prihodnjih 10 dnij. po zelo znižani ceni. - j? zaloga vsakovrstnih barv, oljev isku | e*ev- Izvršujejo se vsa barvar-Difi a ter obešanje stenskega pa-J4 Po nizkih conah Alexander ft^ras^? *Cli10ago UUf w. tejef. 937 r ttorsw Street: t:: rJOLIET. ILL J SPOMINI NA DOMOVINO. § 2 Spisal M. P. L. Po tridnevnem obisku okolice vimperške na severnem Češkem sem se poslovil od slovanske zemlje in zadnjikrat pred odhodom spal v hotelu na kolodvoru v Strankovicah. Nekako globoko mišljenje me je vznemirjalo in ni se mi mudilospat. Se v pozno večerno uro sem bil v pomenku z oskrbnikom hotela, kije govoril dokaj razločno slovensko, da sem ga vprašal, je li mogoče Ljubljančan. Nato mi je povedal, daje rojen Čeh in da je imel v služb; neko Ljubljančanko kot natakarico in kot Slovan se je naučil tudi raz ločno ljubljansko govoriti. Torej zadnjo noč pred odhodom sem šel k počitku na češki zemlji v Strankovicah, a prvo po desetletnem obisku rojstne zemlje sem počival kot v maternem naročju v srcu Slovenije v beli Ljubljani, in dan, predno sem zapustil slovanska tla, pa blizu središča češkega, le malo proč od zlate Prage. Drugi dan ob ure zjutraj sem se odpeljal proti Egru. Vres zamišljen sem se poslavljal odrojstne kot sploh od slovanske zemlje. In proti večeru sem bil že v Egru. Tu so mi preiskali potno robo. Drugi dan petem me je vlak odpeljal proti ho-landski meji. * •* * Na meji nemško-holandski so me zopet trdo prijeli in mi preiskali vso potno prtljago. Potem je bilo sitne preiskave konec do Londona, kjer posebno pazijo na tihotapstvo, zlasti na tobak in smodke. Naholandski zemlji v mestu Kestner sem stal kakega pol dneva, in tu mnogi govore angleško. Tako sva bili v pomenku z nekim llolandcem, ki mi je vedel povedati mnogo o svojem morskem potovanju. Kot mi je dokazoval, bil je večkrat tudi v Trstu, Reki in družili naših večjih primorskih mestih. ' Vreme je bilo tačas nekoliko deževno, in videl sem krave okoli na paši z ogrinjali. In po moji misli je morala ta živina pripadati kakemu velikašit, ker ravno tu senividel siromašne kmete v lesenih coklah pri delu. Ljudstvo holandsko je dokaj prijazno. V Rotterdamu sem se mudil nekaj ur in večerjal na kolodvoru, kjer mi je prijazni natakar pripovedoval razne reči o tem mestu. Razlagal mi je tudi življenje holandske kraljice Vilhelmine, ki živi, kot več ljudij kraljevo dišečih, v nelepem glasu. In natakar mi je razno pripovedoval inneboječe,precej na glas. In v luki Iloek van Holland sem šel na ladijo, z imenom »'Berlin", in se odpeljal proti Londonu. * * Ta morska vožuja je trajala samo C ur, a je kaj slabo uplivala name. Vse ure na ladiji "Berlin" sem prebil bolan. Morska bolezen me je tako zdelala, da sem utrujen spal v Londonu kar 24 ur skupaj. Ne vem, zakaj je ravno ta morska vožnja tako slabo uplivala name, bolj kot vožnja sredi razburkanih valov široeega morja. V Londonu sem si vzel stanovanje v hotelu Weddes. Svetovno mesto London ni napravilo ravno krasnega vtisa name. Prvič je precej umazano. Ulice so, dasi jih delavci vedno snažijo, zamazane in to večinoma od tega, ker London nima električnih vozov, nego po mestu vozijo omnibusi, katerih je do 14,000. Ti vozovi imajo po dve nadstropji. Za i penny (približno 2c) se pelješ že precej daleč. teSa ima London tudi podzemeljsko železnico. Hiše niso tako visoko zidane kot v ameriških velikih mestih. Ulice so ponekod precej ozke. Poštno poslopj* je precej krasno, in v poštnih uradih posluje 10,000 ljudij. V Londonu je 1,500 manjših poštnih postaj. Policajev ima mesto 15,890. Po sebno krasna stavba je "Albert Hali", ki je naokroglo zidana. Vs topnina samo v prazno dvorano je 6 pence. Notranji prostori so kaj krasno urejeni, posebno kraljev sedež in sedeži za druge velikaše. Predno sem si to večnadstropno dvorano ogledal, sem hodil skoro eno uro po prostorih. (Dalje prih.) JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Mr. B. Schuster Young Building •I o 1 i e t , Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Co. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje ^®OOOOOOCXXXXXXXXXXXXXX>OGa Anton Košiček toči najboljše Anheuser-linsch pivo, raznovrstne pijače in trži naj-holj.še smodke. Vabi vse rojake, tu Ptanujoče. kot na novodošle, da ga pridejo posetit. Vedno hitra in dobra postrežba. 9 I 4 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. OOOQOOOOOC90000000000000000 GEO. LA1CH 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. !j JOHN 0TT0W1TZ \ 1131 N. Broadway, Joliet, III, N. H'. TI ION K 1318. Izdelovalec finih prest. Priporočam se vsem slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v mestu i«, okolici,. Moje blago je ddbro poznano ker trgujem z njim že več let. Naročilom izven mesta se vedno hitro ustreže. USTANOVLJENA 1871. • ;j(i tla največja nesreča v A- merika a človek L ---— bolo-/ea. Ako je človek bolan nemore delali, in ce he tlela liemore zaslužiti niti toliko, kolikor mti je potrebno za življenje, s cem pa more svo-ji.:n, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? • Itadavjo olsi.ti — more «m> vaI i*si vi (i. Najhujše so mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neizkušenem zdravniku toži, namesto tla se takoj obrne j. i a naj bol šega' zdravnika,, kateri j ailiei z svojo učenostjo, da, ga če gotova in popolnoma ozdravili. ZiHo rofajii Slovenei kadar slo bolni ali potrebujete zdravniške pomoči ^ poslušajte nas, ker mi Vami) Vase dobro priporočamo, da. se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, iu to je n S E K«SE VVhl»EESVjf iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ;; r j..; on jedi-, i zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh /lo-ti lirez d i Vas osclino pregleda, ker lijcmo zadostuje, ako njo Vašo bolezen pismeno opišete. ( itajte ! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-vakijejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod. Profesor ! ~~~ \ začetki moje. bolezni mit m ms meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, nog«; i roke, napetost v trebuhu in nejsem niogu hodit Imel st m 3 zdrav nike m nič mi neso mogli po-Kcviliati -eni in "lagat. Potem se obrnem na Vas dr. , bolezen želodca Uins in poslali ste nj 1 oatzdm.f »oleznl OZtlravJt'lta. vila in zdaj sem popolni zdrav. ln Toraj se Vam srčno zahvalim zato 'a ««uiawjeiM. v d ko dobroto; Use m Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u Ct li Ameriki in da ste zdravnik upewe vrste in Vam . ostanem hvaležen dokler bom na svetu živci. Maik Strnli, 6<) Arimont St. Mas-siion, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge tc-r pošilja denar na vse dele sveta. .1. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. 11. TALCOTT, blagajnik Anton Schager 411-412 Barber Hldg. JOLIET, ILL. O h a te1e f o n a Stev. 400 Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo iu preiuak-ijho lastnino proti ogiyu. Zararuje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. & oooooooocxxxsoooooooooooooo OF JOLIET, ILLINOIS, Walnut like, Ark. Maik (Justin, /dej jest Anton Stanifel Vam dam Maria SI< usek. Box 37, vejdit, da sem Ozdravel in da se po- l?ox 67, SouiMX. 1 nx. polnoma čutim zdrav. Kosem za- Homestead/Pa. čel \'aša zdravila rabiti, takoj sem zdrave!. Vsakem od mojch rojakov in prijateljev Vas čem priporočati m Vam ostanem hvaležen kn~ kor svojem največjem dobrotniku. Anton Stanifcl. l3i-oi: Oolliii*.!*1"1«"* 1><>1>«1«o o^t-ole»11: Kaliorbole®^ na plue.ili, prsih, želodcu, <• revah. jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, [irehlajenje, revmatizem. prelivanje krvi. ( otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri. spolskemobčevanju, ižpadarije las, tifus, lešaj, tecenje iz ušes ali oči, glnhost, slepo.-t, raka, hraste, gttrje in rane, šumenje v ušesih, ženske hot-ran jo bolesti, nepravilno prebava njo želodca kakor vse ostal.' notranje in Ji 1111anje bolesti. Prof. Collhi« je jedim ka-t(U'i popolnoma ozdi-avi sušico in sifilis kakor tudi vse Spoiske bolezni pri mozkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi 1 »vol*. C 'ollin« naj si dede od katere spoiske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni sineraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 . 34l li St., M:W YORIV Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih so go too popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo mgdar več ne povrne. STEFAN KUKAR — trgovec — l GSOCEEIJStl BLAGOM, » PBEMOGOM IN « SALOON. Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino.zanedjivo in po nizki cene. 920 No.Chicago St., Telefon« »tevUk« 348. Joliet, 111. i i & Petrič 209 IinVi^ii Street, Joliet, Illinois J .S.' W. Phone 7(0* Slovenska » gostilna. ANTON \E\I\\1CII. ^-2O; OHIO STM JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in KoiijuAiiiea. Chicago l'lioue 2273. tf North western 41«. Pri poročam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. «lr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Navse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.* Stanovanje 913 TV. Scott Street, Northwestern Telephone 84 Naznanjava rpjakom, da sva| prevzela pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporočava vsem v obilen obisk. lil /i imam še nekaj jako ugodno m prodaj iež^syi°vMaHms.lana& malo južno od Woodruff Road ter vshodno od kaznilnice. Prodam Vam jih pod najugodnejšimi pogoji proti plačevanju na obroke in sicer $5 na roko, ter $5 vsaki meseo dokler niso plačane._JafT vaso korist bo če se takoj oglasite pri meni. IGNAC ČESNIK, Fairview Avenue, Rural Route No. 14, JOLIET, ILL. mmrnm FRANK SAKSER avni imu t'il'jfk* USCB1 JOLICT, IIX. Ne pozabite obiskati te velezaniraive iz blizo agrikulturnega poslopja Za kratek čas.? VeŠčaklnja "Ne vem, moj ženin je tako ma lobeseden." "To nič ne de; to je dobro znamenje, če se polagoma govoriti odvadi!" l>va vzroka. A.: "Zakaj nisi pozdravil ravnokar Oiboro?" B.: "Prvič je presedel tri leta v kaznilnici, in potem dobi tudi še denarja od mene." Kaj more zuto. Gospodinja: "Če Vam kaj rečem, gre vedno vsaka beseda pri prvem ušesu noter in pri drugem ven!" Služkinja: "Ampak saj vendar nič ne morem za to, da imam dve l/blebetali- Gost (ki je ravno pojedel zajčjo pečenko, nezaupno): "Zakaj veka te, otroci. . . ali ste imeli zajčka tako radi?" Otroci krčmarjevi (cmereč se): "Zajčka ne, ampak — kanarčka, katerega je pojedel!" Baljnoglediiost. "Mati, Mart in ea pa nočem za moža, je predebel." "O, bodi mirna, to odpravi v za konu jeza." — — — — — — — — _ _ WW W--W -W--W--W—W"W—W--W--W lWl,V,lWl'W'VlVlV Kje je najbolj varno naložen denar?! i— — ..,.. .....-.......—---- __ — ,jjB Hranilnih nlogje: ????ff|Jftt Rezervnega zaklada je: 18,147,856 kron bO vin. TTTTT 011,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska! je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obres»'; neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ki ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s br» niluico. /a varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega S' mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za več«' čase zagotovljena, da ulagatclji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava država s posebnim zakonom ( in zato c. k. sodišča nulagajodenar maloletnihotrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavodi j ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino.1 da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, [ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zibano palačo v Prešernovih ulicah' Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNI PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0. Jolietsko gledališče. I (O)iera House.) Win. II. Hulshizer, Mgr BODOČE PREDSTAVE: V soboto 8. oktobra popoldne in zvečer "AT T1IE OLD CROSS ROADS" Cene popoldne: Otroci 10c, odraščenci 25c. Sedeži niso reservirani. Cene zvečer: Reservirani sedeži 75c, 50c, 3Sc, 25c. Galerija 15c; Kadoreden. Sodnik: "Imenovali ste pričo v kremi Luteljna in mu potem vrgli še vrček ob glavo: zakaj ste to storili?" Zatoženec: "Ostalim gostom sem | hotel dokazati, da sem imel prav." Zbadljivo. Pastor obišče ječo in vpraša ne-cega kaznjenca: "Zakaj ste Vi tu-kaj?" Kaznjenec: "Ker se moj *ngo vornik ni nič učil." Vetji rokiivnjač* "Če veš,kdo Ti je kuiij-i ukradli, zakaj ga ue naznani*?"1 "Čakam še, dokler ga nanOvv podkuje." Velika zasluga. Žena: "Kaj, meni hočeš Ti kaj očitati, ki nič ne delaš in nimaš nič in še nisi nič prislužil? Vse, kar imamo, sem jaz podedovala." Vedli* is) i. Mirovni sodnik: "Kako porav-novo zahtevate od svojega žalilca?" Nadučitelj: "Stokrat naj napiše stavek: "Nadučitelj Greben je poštenjak!' " Zarckel se je. Mladepič (posredovalcu): "li devojka mi ni povšeči." Ženitveni posredovalec: "Morda mislite, da ste Vi nji?" Samoumevno. Kmetica: "Gospod sodnic mo jega moža ni že dva dni domov." Sodnik: "Ali jaz vem, kje da je?" Kmetica: "Inu, kje pa "a3 si' cer bo, če ue v zaporu!" V nedeljo zvečer 9. oktobra. Najboljši igraluiški proizvod "THE SHOW GIRL" tr,0--oseb--50 V sredo zvečer 13. okt. Williams it Walker in the new "IN DAIIOMEY" 00 - oseb--00 Cene: $1.50, #1.00, 75c, 50c, 25. — Jed na najboljših privlačnosti j pride k nam v soboto 8. okt. ter se bode igrala pop. in zvečer. Arthur c. Aision predstavlja namreč svoj veliki vspeh "At the Old Crossroads" (Pri starem križpotu), šaljivo dramo, v kateri jo ljubavnost, ža-loba hi človtipnost zvezana v l< po celoto, Igra s o vrši y in okolic mesta \'m 'hez. .M»ss. Malokaleraigra tia athrrl -kvaiOdru j« p'rl'fcup)iivej>a od te. • The Show Girl" je jedna najin-vpjšili predsia .ki jih je Mr Hulshizer angažiral za n:,.-,e gledališče to sezono, /.nameniti newyorški vspeh pride sem v nedeljo 9. okt. po dolgotrajnem obisku skoro vseh važnejših mest na vshodu. li, C. Whitney je lastnik in vodja te muzi-kaliCne Skice ter je za to sezono vso produkcijo na novo preosnovil. — Williams it Walker, znamenita zamorska komika sta se povrnila v Združ. države po daljšem gostovanju na Angleškem". V Londonu jih je kralj Edward sprejel v svoji Buckingham palači terse je njih vspeh množil od dne do dne. Igra "In Dahomey" je muzikaličen proizvod pc m«3an s šaljivimi prizori iz zamorskega življenja na jugu. Ml HOČEMO TVOJ 1)ENAH, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo Vselej postregli z najnižjimi tržnimi venami Mi imamo v zalogi vsako-vrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki "i trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. . >as prostor je na Orsplaines »lici "nzu novega kanala. , Pr,dno kupiS Lumhe jpliisl «« pri na«, In "£!f.i »1 uaSo zalogo! Ml ve bomo zadovoljili in t.l prihrauill dmiar.____ W. J. LYONS, N&S Off i c« in Lumber Yard je na voglu &ES PLAINES IN CLINTON ULIC. F. KORBEL & BROS. prodaiftlec od trte in ^g-Hiiia Sonoma OaJLiiomiei. Vshodna zaloga vina i» »rad: 684"686 W 12 St. telefon. "" CANAI" E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY *** Izdelovalci PIVE Pivovarna: South Bluff Street. PAL ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite nase Divo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni. Mehki premog fina fl^O O C Wilmington premog, ^O C najboljši, ton za.....«^«3 vrsta ton za. L. M. RUBENS tSn-proti E. J. ic E. Depot. (Hm teiefo»n 502 l'rad in železniški tirf «1»«.«I08 Clinton JOLIET, ' HENRY « LAt kontraktor in stavil! 307 North Hickory Stre«u •PHONE 914 JOLIET NAZNANILO. The Sunny Brook Dist BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS "Zopet si nekaj potrla, Anka! In celo ženitben dar! I kako si to storila?" _"VBe se vedno potre, kar pre — vrnem." "Kaj pa, če je tvoj dragi padel pred Port Arturjein?" "I, samo da ne padejo vsi." Konec. On: Ona: '•Potem je vsega konec?" "Da - za Vas."